Na podlagi  109., 110., 111., 112., 113 in 114. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. l. RS, št. 72/93 in 33/94) in na podlagi 7., 8., 36., 37., 43., 44., 45., 46., 47., 49., 50. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Časopis OKO, št. 1/95) je občinski svet Občine Kanal ob Soči na seji dne 20.5.1996 sprejel naslednji

ODLOK

o krajevnih skupnostih v Občini Kanal ob Soči

SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen

S tem odlokom so določene naloge, način financiranja, organiziranost in druge zadeve, ki urejajo delovanje krajevnih skupnosti v Občini Kanal ob Soči.

2.člen

Na območju Občine Kanal ob Soči je osem krajevnih skupnosti, ki so na območju Občine Kanal ob Soči obstajale na dan njene ustanovitve:

1.      Krajevna skupnost Avče: Avče, Avšček, Gornji Avšček, Spodnji Log, Vrtače, Nadavče

2.      Krajevna skupnost Deskle – Anhovo: Deskle, Anhovo, Goljevica, Gorenje Polje, Kamence, Ložice, Močila, Raztoka, Robidni Breg, Skale, Belnovo, Globno, Grlevšče, Lestivnica, Podbrdo, Rodež, Kobalari, Paljevo, Plave, Prelesje, Vrtače, Zagomila, Zagora, Zamedveje

3.      Krajevna skupnost Kal nad Kanalom: Bahovšče, Breg, Bremci, Brezovo, Bukovci, Cvetrež, Črni Kras, Dol, Gomilica, Hotinšče, Hum, Ilovica, Jezbice, Kačja Draga, Kal, Komeščina, Koren, Koprivišče, Lipice, Mlačni Laz, Murovci, Na Levpah, Okroglo, Pertovti, Podkras, Trščaki, Višji Dol, Zabrdo, Zalom, Žablje

4.      Krajevna skupnost Kanal: Kanal, Ajba, Cerovo, Dolenje Nekovo, Gorenje Nekovo, Potok, Bodrež, Loge, Čolnica, Gorenja vas, Jesen, Krstenice, Ravne, Ravnica, Zakreman, Kanalski Vrh, Morsko, Prapotno

5.      Krajevna skupnost Kambreško: Avško, Bajtarji, Bizjaki, Bevčarji, Brdo, Dugo, Gabrovlje, Hoste, Humarji, Jazne, Kambreško, Kosi, Kras, Kuščarji, Mlin, Močila, Nadravno, Osojnica, Peršeti, Podravno, Potravno, Pušno, Rog, Srednje, Strmi Breg, Široko, Vogrinki, Zarog

6.      Krajevna skupnost Levpa: Bizjaki, Grašče, Hoje, Košenija, Krajc, Kras, Levpa, Mešnjak, Modrzeli, Robi, Sukavc, Testeni, Zavrh Seniški Breg, Avšje, Markiči, Senica, Široka Njiva, Škodniki, Zatrebež

7.      Krajevna skupnost Lig: Lig, Breščina, Greben, Hoščina, Kostanjevica, Lovišče, Melinki, Strmec, Skernjak, Trebež, Žagar; Bajti, Britof, Filej, Kračica, Markiči, Šeberjak, Ukanje, Želinje, Debenje, Felež, Mišček, Švinki, Velendol, Zapotok, Zarščina

8.      Krajevna skupnost Ročinj: Ročinj, Doblar, Dolina, Gomila, Gorenji Doblar, Jelovec, Julije, Kolari, Mačk, Njivica, Osredek, Podce, Strmunki, Snežetca

3.člen

Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani večjih naseljenih območij ustanovijo novo krajevno skupnost, se združijo z drugo krajevno skupnostjo ali se znotraj krajevnih skupnosti ustanovijo vaške skupnosti.

Postopek statusne spremembe v krajevni skupnosti se lahko začne na pobudo sveta krajevne skupnosti, občinskega sveta in zbora krajanov krajevne skupnosti oziroma enega ali več naselij. V pobudi morajo biti navedeni razlogi, ki utemeljujejo predlagano statusno spremembo. O predlagani statusni spremembi odloči občinski svet po postopku za sprejem odloka.

Postopek konstituiranja svetov krajevne ali vaške skupnosti uredi krajevna skupnost s svojimi akti.

PRISTOJNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI

4.člen

Krajevna skupnost je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Vaške skupnosti znotraj krajevne skupnosti niso pravne osebe.

5.člen.

Pristojnosti krajevne skupnosti:

-        pripravljanje programov dela, ki se nanašajo na zadeve krajevne skupnosti,

-        sodelovanje, dajanje mnenj in predlogov pri pripravi prostorskih planov in prostorskih izvedbenih načrtov,

-        organiziranje prostovoljnega dela in zbiranje finančnih sredstev v obliki krajevnega samoprispevka ter v drugih oblikah za urejanje lokalnih potreb na svojem področju,

-        spremljanje stanja in dajanje pobud za razvoj na področju vzgoje in izobraževanja, prosvete, kulture in telesne kulture, urejanja in varovanja okolja in dejavno vključevanje v posamezne projekte na teh področjih,

-        spodbujanje in organiziranje društvene dejavnosti,

-        spremljanje socialne problematike in predlaganje ukrepov, organiziranje humanitarnih akcij, organiziranje raznih oblik socialnega varstva in sodelovanje pri reševanju te problematike,

-        sodelovanje z organi občine pri izvrševanju občinske politike, skladno s programi občine,

-        spremljanje in spodbujanje demografskega razvoja kraja,

-        spremljanje in aktivno vključevanje pri izvajanju nalog na področju civilne zaščite in reševanja občanov, skladno s programom občine,

-        spremljanje in spodbujanje razvoja krajevnih infrastruktur, skrb za čistočo in urejenost naselij in objektov javnega značaja,

-        skrb za izvajanje nalog v okviru finančnih sredstev, ki so krajevni skupnosti dodeljena iz proračuna občine, in sredstev, ki jih zberejo krajani sami,

-        opravljanje drugih zadev iz pristojnosti krajevne skupnosti in nalog, katere ji prenese in poveri občinski svet ali župan, če se krajevna skupnost strinja,

-        skrb za urejanje javne snage, zelenic in nekategorizirnih poti.

ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI

6.člen

Krajevna skupnost ima naslednje organe:

-        svet krajevne skupnosti,

-        nadzorni odbor.

Svet krajevne skupnosti

7.člen

Svet krajevne skupnosti je najvišji organ krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani na splošnih lokalnih volitvah v skladu z zakonom. Število članov sveta krajevne skupnosti določa statut krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti odloča o zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost, in tistih, ki mu jih prinese župan ali občinski svet.

Za delo sveta krajevne skupnosti se uporablja določbe Statuta in Poslovnika krajevne skupnosti.

8.člen

Svet krajevne skupnosti sklepa o zadevah iz pristojnosti krajevne skupnosti, zlasti pa:

-        sprejema statut in druge splošne akte krajevne skupnosti,

-        voli in razrešuje izmed članov predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti in nadzorni odbor,

-        sprejema letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti,

-        obravnava pobude in akte, ki se tičejo prostora in prebivalstva krajevne skupnosti ter izdaja mnenja in ocene,

-        daje predloge za razvoj in reševanje komunalne, stanovanjske in prostorske problematike v krajevni skupnosti,

-        sklepa o razpisu referenduma na območju krajevne skupnosti,

-        sodeluje z organi občine pri izvrševanju nalog, predvsem tistih, ki mu jih prinese občina, in sprejema pogoje za prenos teh pristojnosti,

-        podeljuje nagrade in priznanja krajevne skupnosti.

9.člen

Svet krajevne skupnosti sklepa o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta krajevne skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti je dolžan sklicati sejo za zahtevo najmanj 1/3 članov sveta ali na zahtevo najmanj 50 krajanov. Predsednik mora sklicati sejo v osmih dneh po prejemu utemeljene zahteve, sicer lahko skliče sejo sam predlagatelj. Seja sveta je sklepčna, če je na seji prisotna več kot 1/2 članov sveta. Glasovanje na seji je javno, volitve pa tajne, če svet izrecno ne določi drugače. Sklepi so veljavno sprejeti, ko za sprejem sklepa glasuje večina navzočih članov.

Če oziroma dokler svet krajevne skupnosti ne sprejme svojega statuta in poslovnika, se za delo sveta in drugih organov krajevnih skupnosti smiselno uporabljajo določbe Poslovnika Občinskega sveta Občine Kanal ob Soči.

Predsednik sveta krajevne skupnosti

10.člen

Predsednik sveta predstavlja krajevno skupnost. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik.

Predsednik sveta sklicuje in vodi seje sveta. Kot izvršni organ sveta skrbi, da se izvajajo sklepi, ki jih je dolžan posredovati naslovnikom v roku 8 dni po seji sveta. Opravlja tudi druge naloge, določene v tem odloku in statutu krajevne skupnosti.

Nadzorni odbor

11.člen

Krajevna skupnost ima nadzorni odbor, ki ima naslednje pristojnosti:

-        nadzira materialno in finančno poslovanje sveta in drugih organov krajevne skupnosti,

-        nadzira zakonitost splošnih in posamičnih aktov krajevne skupnosti ter skladnost aktov z akti občine,

-        najmanj enkrat na leto poroča o svojih ugotovitvah svetu krajevne skupnosti in županu na njegovo zahtevo.

12.člen

Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana, ki jih izvoli svet krajevne skupnosti najkasneje v 30 dneh po konstituiranju sveta krajevne skupnosti. Člani nadzornega odbora ne smejo biti istočasno člani drugih organov krajevne skupnosti.

Če krajevna skupnost ne izvoli nadzornega odbora v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko člane nadzornega odbora imenuje župan občine. Člani nadzornega odbora, ki jih imenuje župan, opravljajo naloge do izvolitve nadzornega odbora v skladu s prejšnjim odstavkom.

Člani nadzornega odbora lahko prisostvujejo sejam organom krajevne skupnosti in imajo pravico do vpogleda v vso dokumentacijo krajevne skupnosti.

Nagrajevanje

13.člen

Delo članov organov krajevne skupnosti in drugih organov krajevne skupnosti se nagrajuje. Če tako določa statut krajevne skupnosti, lahko člani organov krajevne skupnosti prejmejo povračilo stroškov in sejnino za največ šest6

sej sveta krajevne skupnosti letno. Povračila sejnin ne smejo presegati višine, ki je določena za člane občinskega sveta.

Predsedstvo krajevnih skupnosti

14.člen

Predsedniki svetov krajevnih in vaških skupnosti tvorijo predsedstvo. Predsedstvo krajevnih in vaških skupnosti zastopa interese krajevnih skupnosti v občini, zlasti ko gre za zadeve skupnega pomena. Predsedstvo krajevnih skupnosti voli izmed sebe predsedujočega predsednika predsedstva krajevnih in vaških skupnosti.

15.člen

Predsedstvo daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih in vaških skupnosti,  zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev.

Zbor krajanov

16.člen

Da bi omogočali čim širše sodelovanje krajanov pri pomembnih odločitvah v krajevni skupnosti, predsednik sveta v skladu s sklepom sveta krajevne skupnosti ali občinskega sveta, na zahtevo župana ali na zahtevo 5% krajanov, skliče zbor krajanov krajevne skupnosti ali dela krajevne skupnosti.

Zbor krajanov je oblika širšega posvetovanja oziroma oblika dela krajevne skupnosti. Pravila za sklic in vodenje zbora krajanov določa statut krajevne skupnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti občine.

Referendum

17.člen

Z referendumom krajani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo skupen pomen za krajevno skupnost ali za del krajevne skupnosti. Referendum razpiše svet krajevne skupnosti. Z referendumom krajani odločajo:

-        o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih potreb, če tako določa zakon,

-        če tako določa zakon ali akti občinskega sveta,

-        o drugih vprašanjih, ki so posebnega pomena za življenje in delo v krajevni skupnosti.

18.člen

Referendum se lahko razpiše za območje krajevne skupnosti ali samo za del območja krajevne skupnosti. Referendum razpiše svet krajevne skupnosti v skladu z zakonom, akti občine in s statutom krajevne skupnosti.

Postopek za izvedbo referenduma se izvaja po določilih zakona. Odločitev je sprejeta takrat, ko zanjo glasuje več kot polovica volivcev, ki so glasovali.

Splošni akti krajevne skupnosti

19.člen

Krajevna skupnost deluje v skladu s svojim statutom. Statut krajevne skupnosti ne more biti v nasprotju z zakonom in s splošnimi akti občine.

Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti z dvotretinjsko večino članov sveta in stopi v veljavo, ko da k statutu svoje soglasje občinski svet in je objavljen na običajen način. Druge splošne akte sprejema svet krajevne skupnosti z večino glasov navzočih članov, če statut posamezne primere izrecno ne določa drugače.

Svet in drugi organi krajevne skupnosti lahko sprejmejo poslovnik o svojem delu. Če svet in drugi organi krajevne skupnosti ne sprejmejo svojega poslovnika in če procesnih vprašanj ne ureja statut krajevne skupnosti, se za delo sveta in drugih organov krajevne skupnosti smiselno uporabljajo določbe poslovnika občinskega sveta.

VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI

20.člen

Člane sveta krajevne skupnosti volijo volilci, ki imajo volilno pravico in imajo stalno prebivališče na območju posamezne krajevne skupnosti. Člani sveta krajevne skupnosti so lahko le volilci s stalnim prebivališčem na območju posamezne krajevne skupnosti.

Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah.

Volitve razpiše župan. Prve volitve po objavi tega odloka se razpišejo najkasneje do državnozborskih  volitev v letu 1996 oziroma ob vsedržavnem referendumu. Do volitev se izjemoma podaljšajo mandati svetov krajevnih skupnosti.

21.člen

Člani sveta krajevne skupnosti se volijo po večinskem načelu. Za večinske volitve se v krajevni skupnosti oblikujejo volilne enote.

22.člen

Postopek kandidiranja poteka v skladu z zakonom in se zaključi v skladu z določili rokovnika za izvedbo volitev.

23.člen

Mandatna doba izvoljenih članov sveta krajevne skupnosti traja 4 leta.

24.člen

Volitve v svetu krajevnih skupnosti vodijo in izvajajo občinska volilna komisija, volilne komisije krajevnih in vaških skupnosti v skladu z zakonom.

FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI

25.člen

Za izvrševanje nalog se krajevne skupnosti financirajo:

-        iz sredstev občinskega proračuna, ki so namenjena za delovanje krajevne skupnosti,

-        iz sredstev občinskega proračuna za izvajanje posameznih aktivnosti in projektov, ki jih občinski svet ali župan prenese na krajevno skupnost,

-        iz sredstev državnega proračuna, ki jih pridobi sama krajevna skupnost za izvajanje posameznih projektov,

-        s sredstvi, ki jih krajevna skupnost pridobi z oddajanjem v najem ali s prodajo svojega premoženja,

-        s prostovoljnimi prispevki krajanov, s prostovoljnim delom krajanov in na druge načine.

26.člen

Sredstva iz proračuna Občine Kanal ob Soči pridobi krajevna skupnost na podlagi letnega plana in po kriterijih, ki jih določi Občinski svet Občine Kanal ob Soči. Višina teh sredstev je odvisna od proračunskih možnosti financiranja, obsega dela in programov, ki se uresničujejo v krajevni skupnosti ter od števila krajanov.

Razdelitev sredstev za krajevne skupnosti iz proračuna občine se vrši po deležih: 7,9% KS Avče, 26,8% KS Deskle – Anhovo, 8.5% KS Kal nad Kanalom, 6,7% KS Kambreško, 24.7% KS Kanal, 8.6 KS Levpa, 7.7% KS Lig in 9.1 KS Ročinj.

27.člen

Strokovna in administrativno tajniška dela za potrebe krajevne in vaške skupnosti opravlja referent za krajevne skupnosti v okviru Občinske uprave.

28.člen

Referent za krajevne skupnosti pri občinski upravi ima naslednje naloge in pristojnosti:

-        vodi administrativno poslovanje krajevnih skupnosti,

-        vodi materialno – finančno poslovanje krajevnih skupnosti,

-        skrbi za informiranje krajevnih skupnosti o delovanju in aktih občine,

-        skrbi za posredovanje pobud in predlogov krajanov in krajevnih skupnosti občini,

-        drugo.

Administrativno poslovanje se vodi po predpisih in načelih, ki veljajo za občinske upravne organe, materialno – finančno poslovanje pa po predpisih, ki veljajo za javno – pravne osebe.

29.člen

Krajevna skupnost mora do izteka roka za oddajo zaključnega računa predložiti občinskemu svetu poročilo o porabi sredstev, ki jih pridobi iz občinskega proračuna.

Občinski svet lahko odloči, da se preveri zakonitost poslovanja krajevne skupnosti in skladnost z akti občine.

V primeru iz prejšnjega odstavka so organi krajevne skupnosti dolžni posredovati organom nadzora vse podatke o delu in poslovanju krajevne skupnosti.

30.člen

Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s sredstvi, ki tvorijo premoženje krajevne skupnosti, sklepa posle v svojem imenu in za svoj račun. Občina ne odgovarja za posle, ki jih krajevna skupnost sklepa v svojem imenu za svoj račun.

Namenska sredstva, ki jih krajevna skupnost pridobi iz občinskega proračuna, lahko uporablja le za tisti namen, za katerega jih je pridobila. Namen uporabe lahko spremeni svet krajevne skupnosti le s soglasjem tistih, ki so sredstva zagotovili. Za porabo namensko pridobljenih sredstev je krajevna skupnost dolžna predložiti finančno poročilo o porabi teh sredstev.

O razpolaganju s premoženjem krajevne skupnosti odloča svet krajevne skupnosti.

31.člen

Krajevna skupnost se lahko zadolži, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

-        da svet krajevne skupnosti sprejme sklep o zadolžitvi, v kateri določi namen in višino posojila, pogoje zadolžitve ter vire in terminski načrt za vračilo posojila,

-        da vrednost premoženja krajevne skupnosti pokriva višino dolga,

-        da mora rok za vračilo posojila izteči pred iztekom mandata sveta krajevne skupnosti.

Občina ne odgovarja za obveznosti iz naslova najetih kreditov krajevne skupnosti, če občinski svet ne sprejme sklepa o jamstvu za najeto posojilo.

PREHODNE IN KONČNE ODLOČBE

32.člen

Dosedanji organi krajevnih skupnosti nadaljujejo z delom do izvolitve novih organov. Prve volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo skupaj z državnozborskimi volitvami v letu 1996.

Prvo sejo novoizvoljenih svetov krajevne skupnosti skliče predsednik volilne komisije krajevne skupnosti najkasneje v 20 dneh po opravljenih volitvah. Novoizvoljeni predsednik sveta krajevne skupnosti prevzame dolžnost najkasneje v roku 30 dni po opravljenih volitvah.

33.člen

Ta odlok začne veljati z dnem uradne objave v Primorskih novicah.

Številka: 012 – 1/96 – 3

Datum: 20.5.1996

Župan

ZORAN MADON, 1.r.

Predsednik občinskega sveta

BOŽIDAR RUSTJA, 1.r.