New Page 2

 

Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, in 29/86 ter Uradni RS št. 29/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 29., 37. člena Statuta občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 3/00 – prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Trbovlje, na seji dne 25.04.2002 sprejel

 

 

 Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja P/1 - Nasipi

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

V skladu z usmeritvami prostorskega plana Občine Trbovlje ( Uradni vestnik Zasavja, št. 13/86, 13/98), Družbenega plana  Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 20/86, 13/98) in programske zasnove za območje P 7/1 – Nasipi (Uradni vestnik Zasavja, št. 10/89) se sprejme ureditveni načrt za območje urejanja P 7/1 – Nasipi, ki ga je izdelalo podjetje Aka d.o.o. Trbovlje, pod št. proj. UN 02/00 v mesecu aprilu 2002.

 

 

2. člen

 

 

Ureditveni načrt ( v nadaljevanju besedila UN) vsebuje tekstualne opise in grafične priloge, ki se nanašajo na urbanistično urejanje območja z rešitvami in pogoji za izrabo območja, kvaliteto graditve, urbanistično in arhitektonsko oblikovanje ter za prometno in komunalno urejanje.

 

 

 

 

 

Tekstualni del obsega:

 

 

 

 

 

- splošni del

 

 

- povzetek iz dolgoročnega in družbenega plana občine Trbovlje

 

 

- obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor

 

 

- spisek lastnikov objektov in parcel

 

 

- oceno stroškov za izvedbo UN

 

 

- pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij

 

 

- besedilo odloka

 

 

 

 

 

Grafični del obsega:

 

 

 

 

 

- grafični prikaz družbenega plana Občine Trbovlje v M 1:5000

 

 

- programsko zasnovo za območje urejanja P 7/1 – Nasipi v M 1:2000

 

 

- katastrski načrt M 1:1000

 

 

- geodetsko situacijo za območja v M 1:1000

 

 

- situacijo inventarizacije prostora z rušitvami v M 1:1000

 

 

- ureditveno situacijo v M 1:1000

 

 

- zbirno situacijo obstoječih komunalnih vodov v M 1:1000

 

 

- zbirno situacijo predvidenih vodovodnih, kanalizacijskih in toplovodnih vodov v M 1:1000

 

 

- zbirno situacijo predvidenih telekomunikacijskih, elektro vodov in naprav v M 1:1000

 

 

 

 

 

II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA

 

 

3. člen

 

 

Območje urejanja se nahaja na jugozahodnem obrobju ureditvenega območja naselja Trbovlje. Območje P 7/1 – Nasipi na severu omejuje območje M 9/1 – Trg revolucije ter S 7/2 – Žabjek (območje za stanovanjsko gradnjo v stagnaciji ), na zahodu regionalna cesta (Vodenska in Kolodvorska cesta), na jugu rob varovalnega gozda oz. območje G 8/3 – Bevški greben ter na vzhodu meja pridobivalnega območja Rudnika oz. E 7/1.

 

 

 

 

 

Območje meri 35,76 ha in se nahaja v k.o. Trbovlje

 

 

 

 

 

Od skrajno severozahodnega vogala ureditvenega območja poteka  meja iz stičišča parcelnih mej št. 830/40, 830/15, in 830/14 proti severozahodu, prečka parcele št. 830/40, 1811/8, 826/5, nato poteka po sredini parcele št. 1761/1 in 1761/7 proti jugu, vzporedno z zahodno točko parcele št. 1397/101 preseka parcelno mejo in poteka preko parcele št. 1760/14 do stičišča parcelnih mej 1760/14, 1397/5 in 1811/4 nato poteka po zahodni parcelni meji parcele št. 1811/4, se ponovno priključi na parcelo 1761/7 in po njeni sredini poteka proti jugu do parcele št. 1761/2, se lomi proti vzhodu in preseka parcele 1811/4, 1443/2, 1443/1, 1397/110 od sredine parcele  št. 1442/7, kjer se obrne proti severovzhodu, preseka parcelo št. 1442/8, poteka po vzhodnih parcelnih mejah parcel št. 1397/70, 1397/66 in 1397/21, poteka ob vzhodnem vogalu parcele št. 1397/67, se lomi proti severozahodu in ponovno proti severu ter poteka preko parcel št. 1397/16 in 1397/20 do severne parcelne meje, kjer se lomi proti severozahodu do stičišča parcelnih mej parcel št. 1397/16, 1397/38, 850 in *2456, prečka parcele št. *2456, 1397/17, 1397/18, in 1859, tu se lomi proti severu in poteka po vzhodnih parcelnih mejah št. 1397/36, 1397/35, 1397/33, 1397/246, 843/4, *2173, 843/3 in 843/1, poteka po severovzhodni parcelni meji  parcele št. 843/1, preseka parcelo do stičišča z južnim vogalom parcele 830/15, poteka po njeni jugovzhodni meji proti severovzhodu, nato se lomi proti severozahodu in se zaključi v izhodiščni točki.

 

 

 

 

 

Znotraj območja urejanja se nahajajo naslednje parcele, vse k.o. Trbovlje:

 

 

 

 

 

.186/5, .189/2, .194/10, .205/2, . 210, .249, .301, .438, .440, .445/1, .529, .820, .821, .822, .826, .827, .828, .831, .832, .833, .834, .835, .836, .837, .838, .839, .2173, .2174, .2178, .2179, .2180, .2181, .2181, .2182, .2183, .2184, .2185, .2186, .2187, .2248, .2249, .2279, .2459, .2460, .2525, .2548, .2550, .2551, .2553, .2554, .2556, .2557, .2558, .2559, .2560, .2561, .2562, .2563, .2564, .2565, .2569, .2570, .2572, .2573, .2574, .2575, .2576, .2577, .2578, .2579, .2580, .2581, .2582, .2583, .2584, .2585, .2586, .2587, .2588, .2589, .2590, .2591, .2592, .2593, .2594, .2595, .2596, .2645, .2646, .2647, .2648, .2649, .2650, .2651, .2652, .2653, .2654, .2655, .2656, .2657, .2658, .2659, .2660, .2661, .2662, .2663, .2664, .2665, .2666, .2667, .2668, .2669, .2670, .2671, .2672, .2673, .2674, .2675, .2676, .2677, .2678, .2679, .2680, .2681, .2688, .2698, .2699, .2700, .2701, .2702, .2703, .2704, .2705, .2706, .2707, .2708, .2709, .2710, .2711, .2712, .2713, .2714, .2715, .2716, .2717, .2718, .2719, .2720, .2721, .2722, .2723, .2724, .2725, .2726, .2727, .2728, .2729, .2730, .3039, .3040, .3041, .3042, .3043, .3044, .3045, .3046, .3049, .3050, .3051, .3052, .3053, .3054, .3055, .3056,  .3057,  .3058, .3059, 826/540-del, 826/7-del 830/14, 830/1540-del, 830/2, 830/25, 830/40-del, 830/42, 830/43, 830/44, 830/45, 830/46, 830/47, 830/48, 830/49, 830/50, 830/51, 830/52, 830/53, 830/54, 830/55, 830/56, 830/57, 830/58, 830/59, 830/60, 830/61, 830/62, 830/63, 830/64, 830/65, 830/67, 843/10, 843/11, 843/12, 843/13, 843/2, 843/3, 843/4, 843/5, 843/6, 843/7, 843/8, 1397/10, 1397/100, 1397/101, 1397/102, 1397/103, 1397/104, 1397/105, 1397/106, 1697/107, 1397/110-del, 1397/111, 1397/112, 1397/113, 1397/114, 1397/115, 1397/116, 1397/117, 1397/118, 1397/119, 1397/120, 1397/121, 1397/122, 1397/123, 1397/124, 1397/125, 1397/126,  1397/127, 1397/129, 1397/130, 1397/131-del, 1397/132, 1397/133, 1397/134, 1397/135, 1397/136, 1397/137, 1397/138, 1397/138, 1397/139, 1397/140, 1397/141, 1397/142, 1397/143, 1397/144, 1379/144, 1397/145, 1397/146, 1397/147, 1397/148, 1397/149, 1397/150, 1397/152, 1397/153, 1397/154, 1397/16-del, 1397/160, 1397/161, 1397/163, 1397/166, 1397/167, 1397/168, 1397/169, 1397/17-del, 1397/18-del, 1397/19, 1397/19, 1397/2, 1397/20, 1397/21-de, 1397/219, 1397/220, 1397/221, 1397/222, 1397/223, 1397/224, 1397/225, 1397/227, 1397/228, 1397/233, 1397/234, 1397/235, 1397/236, 1397/237, 1397/238, 1397/239, 1397/240, 1397/241, 1397/242, 1397/245, 1397/246, 1397/247, 1397/248, 1397/253, 1397/254, 1397/255, 1397/256, 1397/257, 1397/258, 1397/259, 1397/264, 1397/266, 1397/267 1397/268, 1397/279, 1397/280, 1397/281, 1397/282, 1397/283, 1397/284, 1397/285, 1397/286, 1397/287, 1397/288, 1397/289, 1397/290, 1397/291, 1397/292, 1397/293, 1397/294, 1397/295, 1397/296, 1397/3, 1397/33, 1397/34, 1397/35, 1397/36, 1397/37, 1397/38, 1397/39, 1397/40, 1397/41, 1397/42, 1397/43, 1397/44, 1397/45, 1397/46, 1397/47,1397/48, 1397/49, 1397/50, 1397/51, 1397/52, 1397/53, 1397/54, 1397/55, 1397/56, 1397/6, 1397/66-del, 1397/68, 1397/69, 1397/7, 1397/70-de, 1397/71, 1397/72, 1397/73, 1397/74, 1397/75, 1397/76, 1397/77, 1397/78, 1397/79, 1397/8, 1397/80, 1397/81, 1397/82,  1397/83, 1397/84, 1397/85, 1397/86, 1397/87, 1397/88, 1397/89, 1397/9, 1397/90, 1397/91, 1397/92, 1397/93, 1397/94, 1397/95, 1397/96, 1397/97, 1442/4, 1442/7-del , 1442/8-del, 1443/1-del, 1443/2-del, 1443/4, 1465/1, 1465/2, 1465/3, 1469/1, 1469/10, 1469/11, 1469/2, 1469/4, 1469/5, 1469/6, 1469/7, 1469/8, 1469/9, 1470/1, 1474/1, 1474/2, 1474/3, 1493/10, 1493,11 1493/12, 1493/13, 1493/14, 1493/15, 1493/3, 1493/9, 1758/1, 1758/2, 1759/1, 1759/4, 1760/12, 1760/14-del, 1760/18, 1760/19, 1760/30, 1760/31, 1760,32, 1760,32, 1760/33, 1760/34, 1760,35, 1760/36, 1760/37, 1760, 38, 1760/39, 1760/40, 1760/41, 1760/42, 1760/43, 1760/44, 1761/1-del, 1761/7-del, 1811/4-del, 1811/4-del, 1811/54, 1811/8, 1859-del.

 

 

 

 

 

III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE

 

 

 

 

 

Merila in pogoji za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor

 

 

4. člen

 

 

Ureditveno območje iz prejšnjega člena je namenjeno za proizvode, servisne in storitvene dejavnosti.

 

 

 

 

 

Predvideni posegi v območju so:

 

 

 

 

 

- odstranitev dotrajanih in funkcionalno neustreznih objektov ter vseh ostalih pomožnih in drugih objektov, ki v geodetskih podlagah niso evidentirani in se nahajajo v območju urejanja oz. so zgrajeni brez predpisanih dovoljenj

 

 

- gradnja poslovnih, proizvodnih in storitvenih objektov

 

 

- rekonstrukcije, dozidave in spremembe namembnosti ter vzdrževanje obstoječih poslovno proizvodnih objektov

 

 

- tehnološka, funkcionalna in estetska revitalizacija ohranjenih objektov za proizvodne, skladiščne in druge kapacitete z adaptacijami in rekonstrukcijami objektov s pripadajočo infrastrukturo

 

 

- gradnja servisnih in pomožnih objektov za predvideno poslovno, storitveno in proizvodno dejavnost (skladišča nadstrešnice..)

 

 

- izgradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalne infrastrukture individualne in kolektivne rabe

 

 

- ureditev zunanjih površin kot so platoji, parkirišča, zelenice…

 

 

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh

 

 

- postavitev reklamnih oznak in urbane opreme

 

 

 

 

 

Spremembe obstoječih objektov v bivalne objekte ter gradnja novih stanovanjskih objektovna tem območju ni dovoljena.

 

 

 

 

 

Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati geološke pogoje na osnovi »Geološko geotehničnega poročila o možnosti pozidave območja urejanja P 7/1 za potrebe IOC Nasipi«, ki ga je izdelalo podjetje IBT – Nizke gradnje, pod št. 7205 /302 v mesecu juniju 2000 ter mnenje rudnika glede posedanja površin.

 

 

 

 

 

Na osnovi inventarizacije prostora je potrebno porušiti naslednje objekte stoječe na navedenih parcelnih številkah, vse k.o. Trbovlje:

 

 

 

 

 

stanovanjske objekte:

 

 

.186/5 (brez št.), .210 (Nasipi 40),.301 (brez št., .820(Nasipi 22), .821 (Nasipi 23), .822(Nasipi 24), .826 (Nasipi7, 7a 7b), .827 Nasipi 8), .828 (Nasipi 9), .831 (Nasipi 18), .832 (Nasipi 17), .833 (Nasipi 13 in 14), .835 (Nasipi 16), .836 (Nasipi 15), .837 (Nasipi 10), .838 (Nasipi 11), .839 (Nasipi 12), .2186 (brez št.), .2556 (Nasipi 44), .2557 (Nasipi (brez št.), .2572 (Nasipi 38), .2573 (Nasipi 43), .2574 (Nasipi 42), .2575 (Nasipi 41), .2655 (Nasipi 36), .2663 (Nasipi35), .2666 (Nasipi 34), .2668 (Nasipi 27), .2679 (Nasipi 1), .2702 (nasipi 4, 9a), .2705 (Nasipi 3, 3a), .2706 (Nasipi 2), .2723 (Nasipi 25), 1397/220 (Nasipi 8a), 1397/248 (Nasipi 19 in 20), 1397/268 (Nasipi 21);

 

 

 

 

 

poslovne objekte:

 

 

.2587, .2651, .2715, 1397/139, 1397/141, 1397/253, 1397/254, 1397/255, 1397/259

 

 

 

 

 

garažne objekte:

 

 

.2549, .2559, .2560, .2561, .2562, .2563, .2564, .2576, .2579, .2583, .2589, .2590, .2592, .2593, .2594, .2595, .2658, .2659, .2667, .2678, .2698, .2699, .2703, .2704, .2707, .2708, .2709, .2712, .2717, .2718, .2724, .2726, .2728, .3039, .3040, .3041, .3042, .3043, .3044, .3045, .3046, .3049, .3050, .30514, .3052, .3053, .3054, .3055, .3056, .30S7, .3058, .3059, 1397/219, 1397/221, 1397/268, 1397/269, in

 

 

 

 

 

gospodarska poslopja:

 

 

.440, .441, .834, .2178, .2179, .2180, .2181, .2182, .2187, .2249, .2550, .2551, .2553, .2554, .2565, .2569, .2570, .2577, .2578, .2578, .2579, .2580, .2581, .2582, .2583, .2584, .2S85, .2586, .2588, .2591, .2596, .2645, .2646, .2647, .2648, .2649, .2650, .2652, .2653, .2654, .2656, .2657, .2658, .2659, .2660, .2661, .2662, .2664, .2665, .2667, .2669, .2670, .2671, .2680, .2681, .2688, .2700, .2701, .2710, .2711, .2713, .2714, .2716, .2717, .2719, .2721, .2722, .2725, .2727, .2728, .2729, .2730, .2829, .2830, 1397/95, 1397/236, 1397/237, 1397/284, 1493/13;

 

 

 

 

 

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV

 

 

 

 

 

 Pogoji pri oblikovanju novogradenj, dozidav nadzidav in adaptacij

 

 

5. člen

 

 

Pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov na novih zazidalnih območjih:

 

 

 

 

 

- Osnovno gradbeno smer industrijsko – obrtne cone predstavlja cestno omrežje z uvozi ter že zgrajeni objekti, ki se rušijo, zato območje nima izrazite gradbene linije

 

 

- Gradbeno linijo ter tlorisni gabarit objektov pogojuje lega objektov (6. člen) oz potrebni odmiki, tehnološki procesi v objektih s potrebnimi manipulacijskimi površinami ter potrebne zunanje površine za mirujoči promet

 

 

- Konstrukcija ter obdelava fasad in streh naj bo prilagojena tehnologiji v objektu ter sosednjim objektom višinski gabariti objektov naj ne presegajo p+N+M oz. cca. 10 m.

 

 

- Investitorji morajo upoštevati enotne kriterije oblikovanja na posameznih karejih tako tlorisnih in višinskih gabaritov, kot pri oblikovanju strešin in fasad (omet, fasada, opeka) ter izboru konstrukcijskih elementov

 

 

- Posamezne dejavnosti na območju niso definirane, zato je potrebno pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti oceno vpliva dejavnosti na okolje po Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur. List RS, št. 66/96, 12/00);

 

 

 

 

 

Pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov na obstoječih ureditvenih območjih temeljijo na revitalizaciji obstoječih industrijskih kompleksov:

 

 

 

 

 

- Dopustna so tekoča vzdrževana dela, rekonstrukcije, dozidave in adaptacije na vseh ohranjenih objektih

 

 

- Dovoljena je tehnološka, funkcionalna in estetska revitalizacija ohranjenih objektov za proizvode, skladiščne in druge kapacitete, ki so v osnovni funkciji obrtno – industrijske dejavnosti

 

 

- Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah je potrebno upoštevati obstoječo gradbeno linijo kompleksa, obstoječi gabarit objekta ter smer vhoda in dovoza

 

 

- Pri spremembi namembnosti ohranjenih objektov so možne vse dejavnosti, ki so dovoljene v območju, z upoštevanjem vplivov na okolje

 

 

- Pri prenovah in spremembah namembnosti objektov (ali samo dela njih) je potrebno upoštevati specifično tipologijo stavbe, primernost lokacije in ustreznost napajanja ter glede na omejen prostor zagotoviti zadostno število parkirišč

 

 

- Novi spremljajoči objekti na že formiranih in pozidanih kompleksih se morajo oblikovno prilagajati arhitektonsko urbanističnim rešitvam in namembnosti

 

 

 

 

 

Pri novogradnjah in prenovi obstoječih objektov je potrebno upoštevati Pravilnik o projektiranju objektov brez arhitektonskih ovir (Uradni list RS, št. 8/87) oz. Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir SIST ISO/TR 9527.

 

 

 

 

 

Zunanja ureditev vključuje dovozne ceste, parkirne površine, manipulacijske ter zelene površine. Obvezno se morajo ozeleniti obcestni pasov z drevoredom in na parkiriščih. Zazelenitev naj ustvarja vizualni in protihrupni varovalni pas. Ozelenitev brežin se mora izvesti z avtohtonimi rastlinami in drevjem, ki so primerni za konsolidacijo terena.

 

 

Pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati tudi načrt zunanje ureditve.

 

 

6. člen

 

 

Lega objektov

 

 

 

 

 

Pri lociranju posameznih dejavnosti je potrebno upoštevati opredeljeno namembnost, velikost in zahteve za urbanistično – arhitektonsko oblikovanje zaključenih zazidljivih območij.

 

 

 

 

 

Pri formiranju teras za zaključena zazidalna območja je potrebno upoštevati obvezen odmik roba platoja od pogojno stabilnih brežin, določene višinske kote platojev ter odmike od ohranjenih obstoječih objektov.

 

 

 

 

 

Za objekte je potrebno upoštevati določene gradbene črte ter minimalni odmik 5 m od zunanjega roba cestišča.

 

 

 

 

 

Odmik objekta od parcelne meje mora biti tolikšen, da zagotavlja nemoteno vzdrževanje objekta, potrebno manipulacijsko površino okrog objekta in njegovo uporabo z lastnega finkcionalnega zemljišča.

 

 

 

 

 

Izjemoma (velja za manjše objekte), v kolikor to dopuščajo tehnološke rešitve ter izkoriščenost območja, je možno posamezne objekte stikovati, vendar je pri tem potrebno upoštevati enoten videz objekta ter požarnovarnostne pogoje.

 

 

 

 

 

Načeloma pa naj bo odmik od sosednjih objektov tolikšen, da so zagotovljeni požarnovarnostni (1,5 – 2 višina višjega objekta) in zdravstveno – tehnični pogoji (minimalno osončenje po kriterijih svetlobno tehnične ocene), razen za objekte, katerih odmiki so določeni s posebnimi predpisi (lakirnica…)

 

 

 

 

 

Tehnološko – tehnične rešitve morajo upoštevati smeri uvozov z glavnih servisnih cest.

 

 

7. člen

 

 

Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel

 

 

 

 

 

Pri določanju velikosti gradbenih parcel je bilo upoštevano »Geološko – geotehnično poročilo o možnosti pozidave območja urejanja P7/1 za potrebe IOC Nasipi«. Gradbene parcele so določene na maksimalno izrabo industrijsko obrtne cone. Gradbene parcele zato ni možno širiti izven predvidenih mej lahko pa se delijo na manjše oz. združujejo večje parcele glede na:

 

 

 

 

 

- Namembnost in velikost objekta na parceli, potrebne manipulacijske površine, konfiguracijo terena, parcelne meje, lokacijo obstoječih in predvidenih komunalnih vodov, možnost ureditve potrebnih uvozov, lego sosednjih objektov ter

 

 

- Urbanistične zahteve, kot so funkcionalnost dostopov za objekte in sosednje objekte, parkirna mesta za zaposlene ter predvidene potrebne urejene površine.

 

 

 

 

 

V kolikor je več dejavnosti združenih v enem enotno oblikovanem objektu oz. se posamezni manjši objekti med seboj stikujejo, je dovoljeno manipulacijske in ostale zunanje (parkirišča, zelenice…) urediti na skupni površini v neposredni bližini.

 

 

8. člen

 

 

Opredelitev dejavnosti in namembnosti območja

 

 

 

 

 

Območje je namenjeno izgradnji obrtno industrijske cone oz. objektom proizvodne, poslovne, storitvene dejavnosti ter skladiščem. Predvidene dejavnosti povzročajo kvarne vplive na okolje in prostor, vendar le-ti ne smejo biti večji od dovoljenih.

 

 

 

 

 

Predvidene dejavnosti v območju so:

 

 

 

 

 

- proizvodnja hrane, pijač, krmil, in tobačnih izdelkov

 

 

- proizvodnja tekstilij, proizvodnja usnja, ipd.

 

 

- izdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa

 

 

- proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona, založništvo in tiskarstvo

 

 

- proizvodnja izdelkov iz gume in drugih plastičnih mas

 

 

- proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov

 

 

- proizvodnja strojev in naprav

 

 

- proizvodnja električne o optične opreme

 

 

- proizvodnja vozil in plovil

 

 

- proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti

 

 

- reciklaža

 

 

- popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe

 

 

- avtomehanične delavnice, vulkanizacija

 

 

- gradbeništvo

 

 

- cementninarstvo

 

 

- kamnoseštvo

 

 

- ostala zaključna dela v gradbeništvu

 

 

- gostinstvo in trgovina

 

 

- intelektualne storitve

 

 

 

 

 

V.  POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA

 

 

9. člen

 

 

Ureditveno območje se na novo komunalno opremi oz. dopolni na obstoječih industrijskih kompleksih. Izvede se nova prometna ureditev, novo vodovodno, električno, telekomunikacijsko, toplovodno oz. plinovodno omrežje in kanalizacijsko omrežje s priključkom na centralno čistilno napravo.

 

 

 

 

 

Nove in obstoječe objekte je dovoljeno priključiti na obstoječo komunalno infrastrukturo, v kolikor je le-ta urejena in zagotavlja še dodatne zmogljivosti.

 

 

 

 

 

Komunalna omrežja in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih vodovje potrebno po izvedbi zatraviti ter vrisati v kataster komunalnih vodov.

 

 

10. člen

 

 

Prometna ureditev

 

 

Pri prometnem urejanju je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo iz tega področja

 

 

 

 

 

Nove dovozne ceste naj bodo široke 3,50 – 6,00 m, parkirni prostori pa usklajeni z veljavnimi tehničnimi normativi.

 

 

 

 

 

Uvozi na nova zazidalna področja bodo izvedeni iz rekonstruirane industrijske ceste iz rekonstruiranih lokalnih cest. Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoza motorna vozila. Uvozi morajo biti pregledni in ne smejo ovirati vzdrževanja cest.

 

 

 

 

 

Mirujoči promet predstavljajo parkirišča osebnih vozil zaposlenih ter strank. Parkirišča morajo biti zagotovljena na parceli uporabnika in morajo biti opremljena z lovilci olj. Potrebno je upoštevati Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil (Ur. List RS, št. 33/96).

 

 

 

 

 

Parkirišča so nanizana ob dovoznih cestah znotraj zazidljivih kompleksov, ob obstoječih ureditvenih območjih pa so večja osrednja parkirišča.

 

 

 

 

 

Zagotovljeni morajo biti dostopi in dovozi za intervencijska vozila, z obračališči in z ustrezno nosilnostjo. Na površinah, ki so namenjene notranjemu prometu (dostava, dovozi, urgentni promet..), so dovoljeni le posegi, skladno z osnovnim namenom teh površin.

 

 

 

 

 

Prometni režim bo urejen z vertikalno in horizontalno signalizacijo na vseh prometnicah.

 

 

Izvesti je potrebno kvalitetno odvodnjavanje meteorne vode iz utrjenih površin in planuma spodnjega ustroja. Vse cestne površine in parkirišča so v asfaltu, dvorišča pa so lahko obdelana v drugih protiprašnih izvedbah.

 

 

 

 

 

Na območju urejanja je potrebno urediti tudi pešpoti, ki omogočajo dostop do posameznih kompleksov.

 

 

11. člen

 

 

Vodovod

 

 

 

 

 

Ob rušenju objektov je potrebno odklope projektno obdelati. Obstoječe priključke, ki se ne bodo ukinjali, je potrebno projektno obdelati skladno s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (Uradni vestnik Zasavja, št. 17/98).

 

 

 

 

 

Priključke novih objektov in hidrantnega omrežja ter prestavitve in odklope je potrebno projektno obdelati in pri tem upoštevati hidrostatične možnosti obstoječega stanja.

 

 

 

 

 

Ob gradnji novih objektov je potrebno zagotoviti predpisane odmike od vodovoda skladno s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (Uradni vestnik Zasavja št. 17/98).

 

 

 

 

 

Vse odklope, nove priključke in prestavitve vodovodnih vodov izvede upravljavec Komunala Trbovlje.

 

 

 

 

 

Za zagotovitev protipožarne zaščite je potrebno zgraditi novo hidrantno omrežje in namestiti nadzemne hidrante. Priključek zunanjega hidrantnega omrežja se izvede na obstoječ javni vodovod ustreznih dimenzij voden na območju ureditvenega načrta Nasipi. Na tem območju je že izvedena vodovodna instalacija za obstoječe objekte. Izveden vodovod na določenih mestih neustreznih dimenzij (DN cevi ne ustreza požarnim predpisom), poleg pa je večji del območja brez ustrezne požarne zaščite (ni nameščenih nadzemnih ali podzemnih hidrantov). Večji del izvedenega vodovoda bo potrebno obnoviti z novo ustrezno cevjo, ki ustreza požarnim in ostalim zahtevam (cev NL 100 ali večjih dimenzij ). Na ustrezna mesta je potrebno namestiti nove nadzemne hidrante DN 80. Vodovodne priključke za posamezne nove in obstoječe objekte je potrebno obnoviti, ter namestiti nove vodomere, ki naj bodo na dostopnih mestih (izven objekta).

 

 

12. člen

 

 

Kanalizacija

 

 

 

 

 

Sistem odvajanja fekalnih in meteornih vod mora biti usklajen s sistemom zbiranja odpadnih in površinskih voda mesta Trbovlje, preko sekundarnega kanalizacijskega omrežja in odvajanja v primarni kolektor naselja Trbovlje s priključkom na predvideno centralno čistilno napravo.

 

 

 

 

 

Do izgraditve kanalizacijskega omrežja je začasno dovoljeno sanitarne vode voditi v vodotesne večprekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka (Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic, Ur. List SRS, št. 10/85).

 

 

 

 

 

Za zagotovitev kvalitete odpadne vode, ki se bo odvajala po fekalnem kanalizacijskem omrežju v čistilno napravo in mora biti v določenih mejah onesnaženosti, je potrebno obvezno upoštevati pogoje za priključek na kanalizacijo kot jih določa Zakon in strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi (Ur. List SRS, št. 18/85). V primeru, da odpadne vode ne ustrezajo zahtevanim kriterijem, ki dovoljujejo izpust v kanalizacijo, je obvezno ustrezno predčiščenje odplak posameznega onesnaževalca pred priključitvijo na javno kanalizacijo.

 

 

 

 

 

Čiste meteorne vode bodo speljane preko meteorne kanalizacije v Trboveljščico; onesnažene meteorne vode pa je potrebno pred iztokom v meteorno kanalizacijo očistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih opremljeni z lovci olj in maščob. Vse odpadne vode s cestnih in parkirnih površin morajo biti speljane in očiščene na način, kot to določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Ur. List RS, št. 39/96).

 

 

 

 

 

Eventualno manipulacijo z nevarnimi snovmi je možno vršiti le na ustreznih površinah, ki so urejene tako, da razlite nevarne snovi ne morejo priti v stik s podtalnico ali tekočo površinsko vodo.

 

 

 

 

 

Križanje in vzporedni poteki komunalnih vodov se morajo izvesti skladno s predpisi.

 

 

13. člen

 

 

 Energetsko omrežje

 

 

 

 

 

Na območju urejanja poteka magistralni  daljnovod 10(20) kV Nasipi, ki služi za napajanje Trbovelj z električno energijo in je bil obnovljen v letu 1999. Iz daljnovoda so na območju urejanja napajane TP Stedek, STT 2, STT 3 in TP Nasipi. Varnostni koridor znaša 4 m od osi daljnovoda na vsako stran.

 

 

 

 

 

Ob robu vodotoka Trboveljščica in dvorišču Stedeka in Strojegradnje potekajo visokonapetostni kablovodi za napajanje obstoječih industrijskih objektov in visokonapetostni kablovod Center, ki služi napajanju mestnega jedra Trbovelj z električno energijo.

 

 

 

 

 

Ob robu območja urejanja poteka magistralni daljnovod 2x10(20) kV RTP Trbovlje – Dobovec – Retje, kateri služi za napajanje Retja, Dobovca in dela odjemalcev električne energije na območju Radeč ter Zagorja ob Savi. Varnostni koridor znaša 4 m od osi daljnovoda na vsako stran.

 

 

Na območju Nasipi poteka tudi nizkonapetostno omrežje za napajanje stanovanjskih objektov ter nizkonapetostni zemeljski kabli za dve delavnici z varnostnim koridorjem 1 m od osi kablovoda na vsako stran. Ob cestah je zgrajena javna razsvetljava v prostozračni izvedbi.

 

 

 

 

 

Za zagotovitev zadostne količine električne energije je potrebno zgraditi novi transformatorski postaji z visokonapetostnim priključkom in nizkonapetostnimi izvodi ter rekonstruirati TP Nasipi.

 

 

 

 

 

Transformatorske postaje Stedek, STT 2 in STT 3 služijo za napajanje industrijskih objektov. Transformatorska postaja Nasipi služi za napajanje gospodinjstev in dveh delavnic.

 

 

 

 

 

Objekti v lasti Rrudnika se napajajo iz TP v lasti Rudnika Trbovlje – Hrastnik. Ob priključitvi na elektro omrežje v upravljanju elektro Ljubljana, PE elektro Trbovlje bo potrebno izgraditi novo TP z visokonapetostnim priključkom.

 

 

 

 

 

Vsi načrtovani posegi se izvedejo s kabelsko kanalizacijo, v katero se uvlečejo visokonapetostni oz. nizkonapetostni zemeljski kabli.

 

 

 

 

 

Za napajanje obstoječih in predvidenih novih objektov z el. Energijo 3x220/380V, 50 Hz (TN-C-S), se na območju ureditvenega načrta predvideva nizkonapetostni kabelski razvod, urejen v kabelski kanalizaciji, sestavljeni iz mreže plastičnih zaščitnih cevi, ki se polagajo v odprt rov v skupinah, glede na potrebo oz. lokacijo posameznih odjemalcev.

 

 

Obstoječa N.N. zračna povezava se v celoti odstrani. Obstoječe kabelske povezave  oz. priključki na objekte se ustrezno preuredi na novo stanje. Prerezi napajalnih kablov novozgrajenih objektov kot tudi novi priključki na obstoječe objekte bodo točno definirani ob izdelavi posameznih projektov odjemalcev.

 

 

 

 

 

Na območju ureditvenega načrta se predvideva nova cestna razsvetljava. Uporabljene bodo kandelaberske svetilke montirane na drogovih višine 8 – 10 m. Razvod cestne razsvetljave bo potekal pretežno v skupni kabelski kanalizaciji z N.N. razvodom.

 

 

 

 

 

TK omrežje

 

 

 

 

 

Ob eventualnih posegih v prostor na traso obstoječih TK vodov je potrebno le-te prestaviti ali jih ustrezno zaščititi.

 

 

Pri rušitvi objektov je potrebno prestaviti  oz. odstraniti TK omarice.

 

 

Novi priključki na TK omrežje se bodo izvedli z zemeljskimi kabli skladno s pogoji Telekoma Slovenije.

 

 

 

 

 

Obstoječe TK telefonsko kabelsko omrežje je v pretežni meri prostozračno. Glede na predvideno rekonstrukcijo – novogradnjo tudi drugih komunalnih vodov se vzporedno vsi telefonski vodi vstavijo v telefonsko kabelsko kanalizacijo. Vsi priključki na nove objekte se izvedejo podzemno v Skladu z zahtevami Telekoma Slovenije.

 

 

 

 

 

Na predvidenem območju se bo izgradila nova KRS mreža s cevno kabelsko kanalizacijo in uporabljenimi optičnimi kabli za prenos oz. sprejem RTV in drugih multimedijskih signalov. Posamezni obstoječi in novi objekti bodo na KRS omrežje priključeni preko fasadnih omaric.

 

 

Lokacijske postavitve prostostoječih razdelilno ojačevalnih in drugi dezajli dimenzioniranja opreme in naprav bodo definirane v projektni dokumentaciji.

 

 

14. člen

 

 

Ogrevanje

 

 

 

 

 

Preko območja poteka vročevod. Vse gradbene posege oz. izrabo prostora v neposredni bližini vročevoda je potrebno izvajati pod nadzorom in pod pogoji upravljavca Komunale Trbovlje, Sektorja komunalne energetike. Vsa dela v odmiku 0,50 m na vsako stran vročevoda se morajo izvajati ročno. Vsa križanja z drugimi vodi morajo biti izvedena minimalno 0,30 m nad in pod vročevodom v zaščitni cevi. Vsa križanja s kineto je potrebno izvesti pod kineto.

 

 

 

 

 

Za obravnavano območje je predvidena priključitev na toplovodno in plinovodno omrežje pod pogoji upravljavca in koncesionarja. Posamezne objekte pa je možno ogrevati tudi na tekoči naftni plin. Cisterne naj se postavljajo v podzemni izvedbi, okolica pa naj se primerno uredi.

 

 

15. člen

 

 

Plinovodno omrežje

 

 

Meja območja UN se približa na cca. 50 m odmika plinski postaji MRP Trbovlje do katere poteka 50 barski plinovod premera 100 mm. Za vse gradbene posege oz. izrabo prostora v 2 x 100 m nadzorovanem pasu plinovoda in plinske postaje je potrebno pridobiti soglasje k lokaciji in gradnji upravljavca plinovoda (Geoplin Ljubljana). Pri projektiranju je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Ur. List RS, št. 60/01).

 

 

 

 

 

Preko območja urejanja poteka 3 barski plinovod DN 200. Vse gradbene posege oz. izrabo prostora v 2 x 5 m zaščitnem pasu plinovoda je potrebno izvajati pod nadzorom in pod pogoji upravljavca Komunale Trbovlje, Sektorja komunalne energetike.

 

 

16. člen

 

 

Vodno gospodarske ureditve

 

 

 

 

 

Predhodno je nujno zagotoviti  rešitev kompleksne vodnogospodarske problematike območja zaradi zagotovitve primernih odtočnih dolvodno. Zagotoviti je primeren odvod padavinskih voda z območja z upoštevanjem vseh karakteristik zemljine na celotnem območju, tudi plazovitem delu, ter zagotoviti stabilnost pobočja.

 

 

 

 

 

Predvideni objekti ne smejo posegati znotraj 10 m pasu vzdolž vodotoka (od zgornjega roba brežine). Znotraj 10 m pasu ob vodotoku je možno le gojiti primerno zarast in sicer takšno in na takšen način, da bo zmožen dostop do struge na vsaki lokaciji v primerih interventnih posegov oz. rednih vzdrževalnih del. V tem pasu je možna izvedba prometnic, vendar v takšni oddaljenosti od zgornjega roba brežine, ki bo zagotavljala stabilnost brežine vodotoka.

 

 

 

 

 

Nove objekte v vplivnem pasu vodotoka Trboveljščice je potrebno zavarovati pred stoletnimi visokimi vodami. Objekti marajo biti dvignjeni nad koto stoletne visoke vode za 0,5 m.

 

 

 

 

 

VI. ZAHTEVE GLEDE VARNOSTI OBJEKTOV IN NAPRAV V PRIMERU POŽARA,    NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ

 

 

17. člen

 

 

Obravnavana lokacija ureditvenega območja je pogojena z naravnimi lokacijskimi danostmi terena.

 

 

Znotraj ureditvenega območja je potrebno izgraditi hidrantno omrežje z nadtalnimi hidranti.

 

 

Hidrantno omrežje se opremi z ustreznim številom hidrantov (NO 80 ali NO 100) na razdalji največ 80 m, tako da se požar na vsakem objektu gasi z najmanj z dveh zunanjih hidrantov.

 

 

Skupna količina vode potrebna za gašenje požarov (po Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, (Ur. List SFRJ, št. 30/91) mora biti v industrijskih in drugih objektih v odvisnosti od stopnje odpornosti objekta proti požaru in kategorije in kategorije tehnološkega procesa glede na ogroženost pred požarom.

 

 

 

 

 

Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje bodo omogočile načrtovane rešitve.

 

 

 

 

 

V ureditvenem načrtu so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa:

 

 

 

 

 

- pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objektov so zagotovljeni z ustrezno dimenzioniranimi , razmeščenimi in označenimi izhodi, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti, na predvidoma zbirna mesta, izven cone nevarnosti.

 

 

- prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene z ustreznimi dostopnimi potmi, dovoznimi potmi za gasilska vozila, postavitvenimi in delovnimi površinami, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa.

 

 

- potrebni odmiki med objekti na novih zazidalnih območjih se zagotavljajo skladno z določili 6. člena tega odloka.

 

 

 

 

 

Na obstoječih ureditvenih območjih pa zaradi omejenih prostorskih možnosti vseh predpisanih medsebojnih oddaljenosti med objekti ni mogoče doseči. Proti požarna ločitev in požarne ovire se zagotovijo z ustreznimi tehničnimi ukrepi in gradbenimi konstrukcijami, ki celoten kompleks ločujejo na ustrezno število ločenih požarnih sektorjev.

 

 

 

 

 

Pri lociranju TP so upoštevani z zakonodajo in pravilniki določeni odmiki, da se zagotovi varstvo elektro energetskih postrojev in naprav pred požarom in varstvo pred širjenjem požara na objekte v bližini teh postrojev in naprav. Novi elektroenergetski objekti so locirani skladno z določili 7. in 8. člena Pravilnika o tehničnih normativih za varstvo elektroenergetskih postrojev in naprav pred požarom (Ur. List RS, št. 74/90).

 

 

 

 

 

Pri novogradnjah ter rekonstrukcijah in adaptacijah posameznih objektov se mora o pravilnikih o požarni varnosti, v projektih PGD, izdelati ocene požarne ogroženosti, študije požarne varnosti in požarne načrte. Križanja medsebojnih energetskih vodov morajo biti v skladu s soglasji pristojnih soglasodajalcev.

 

 

 

 

 

Iz grafičnih prilog so razvidni vsi intervencijski dostopi in dovozi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite, glavni izhodi za evakuacijo, predvidena zbirna mesta evakuiranih ter predviden sistem zunanjega hidrantnega omrežja.

 

 

 

 

 

Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.

 

 

 

 

 

VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

 

 

18. člen

 

 

Za posamezne vrste proizvodnih oziroma storitvenih dejavnosti je obvezna predhodna ekološka ocena, kot jo določa Uredba o vrstah posegov v okolje za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur. List RS, št. 66/96 in 12/00). Zahtevana je taka tehnologija, ki ne bo kvarno vplivala na naravo in bivalno okolje ter bodo zagotovljeni vsi zaščitni ukrepi za preprečitev onesnaževanja zraka, vode, zemlje in prekomernega hrupa.

 

 

 

 

 

Za zmanjšanje količin škodljivih snovi, ki prekomerno onesnažujejo zrak je predvidena toplifikacija obrtno proizvodne cone oz. ogrevanje na tekoči naftni plin.

 

 

 

 

 

Obvezna je ureditev zelenic z drevesnimi nasadi ob cestah in na obrobjih za protihrupno, protismradno in vizualno zaporo.

 

 

 

 

 

Za varovanje delovnega in bivalnega okolja pred prekomernim hrupom je potrebno upoštevati Uredbo o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Ur. List RS, št. 45/95 in 66/96), dovoljeni kritični nivo hrupa je za IV. Območje.

 

 

 

 

 

Zgraditi je potrebno sistem odvajanja voda, ki bo usklajen s sistemom zbiranja odpadnih in površinskih voda mesta Trbovlje s priključkom na predvideno centralo čistilno napravo; do njene izgradnje se predvideva namestitev lokalne čistilne naprave.

 

 

Čiste meteorne vode je treba s posebno kanalizacijo speljati v Trboveljščico; meteorne vode z urejenih površin je pred iztokom v kanalizacijo očistiti s peskolovci, ki so opremljeni z lovilci olj.

 

 

 

 

 

Tehnološke odplake je obvezno očistiti pred priključitvijo na kanalizacijo do stopnje, ko ne bo škodovala kanalizacijskemu omrežju in ne postopkom čiščenja na biološki čistilni napravi. Upoštevati se morajo določila Zakona o vodah.

 

 

 

 

 

Odpadki se morajo zbirati ločeno v kontejnerjih oziroma v smetnjakih, komunalne odpadke je potrebno odvažati na centralno komunalno odlagališče, posebne industrijske in nevarne odpadke pa je potrebno odvažati na za te odpadke določena odlagališča. Odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da omogočeno enostavno čiščenje. Upoštevati je potrebno določbe Pravilnika o ravnanju z odpadki (Ur. List št. 84/98, 45/00, 20/01).

 

 

 

 

 

VIII. FAZNOST IZVEDBE

 

 

19. člen

 

 

Objekte zgrajene brez ustreznih dovoljenj njihovi lastniki oz. če le-ti niso znani, lastniki zemljišč, odstraniti v prvi fazi.

 

 

 

 

 

Etape izvajanja ureditvenega načrta se bodo izvajale po posameznih kompleksih, glede na odkupe, zagotovitev nadomestnih stanovanjskih enot ter preselitev stanovalcev iz tega območja.

 

 

 

 

 

Rušitve obstoječih stanovanjskih objektov, komunalno energetsko in prometno opremljanje območja ter priprava terene z ureditvijo teras oziroma zaključenih zazidljivih platojev za gradbene parcele, po posameznih predvidenih platojih, se izvaja kot samostojne faze, kakor to omogoča izpraznitev objektov, predvidenih za rušenje ter zgrajena komunalna infrastruktura.

 

 

 

 

 

Glede na izvedeno zaključeno predhodno fazo po posameznem platoju sledi izgradnja objektov in urejanje zunanjega okolja.

 

 

 

 

 

Revitalizacija v obstoječih industrijskih kompleksih se bo izvajala sočasno.

 

 

 

 

 

IX. REŽIM IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ

 

 

20. člen

 

 

Vsi objekti, katerih lokacija še ne pogojuje njihove rušitve, lahko obstanejo v obstoječi  začasni rabi. Na prostih zemljiščih ni možno postavljati začasnih pomožnih objektov, prav tako ni možno na tem območju v času do končne realizacije ureditvenega načrta graditi novih objektov, oz. adaptirati in spremeniti namembnost obstoječih objektov, v nasprotju z osnovnim namenom tega območja.

 

 

 

 

 

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

 

 

21. člen

 

 

Investitorji morajo:

 

 

 

 

 

- zagotoviti nadomestne stanovanjske enote za stanovanjske objekte, ki predvideni za rušenje

 

 

- urediti zemljiško knjižno stanje ter preseliti stanovalce v primerna stanovanja

 

 

- urediti komunalno infrastrukturo po posameznih kompleksih

 

 

 

 

 

Izvajalci morajo:

 

 

 

 

 

- takoj odpraviti vse negativne posledice, ki bi nastale med gradnjo

 

 

- organizirati promet tako, da ne bo moten dostop do objektov v katerih se že opravlja proizvodna, servisna ali storitvena dejavnost oz. do obstoječih stanovanjskih objektov v obstoječi rabi

 

 

- zagotoviti vse potrebno, da ne bi prišlo do poškodb komunalne infrastrukture in vegetacije

 

 

- po končani gradnji urediti okolico

 

 

22. člen

 

 

Za vse posege v prostor, ki jih obravnava ureditveni načrt, mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja, katera v skladu z določili tega odloka izda pristojni organ.

 

 

 

 

 

XI. DOPUSTNE TOLERANCE PRI IZVEDBI POSEGOV

 

 

23. člen

 

 

Pri cestah so glede na geološke in topografske razmere situativno dovoljene tolerance 8,00 m , višinsko pa 5,00 m, komunalni vodi pa se situativno ter višinsko prilagodijo cesti. Vsa ostala odstopanja, ki bi lahko nastala, ne smejo vplivati na možnost dovozov do platojev, križanja komunalnih vodov ter kvaliteto izvedbe.

 

 

 

 

 

Višine objektov je dovoljeno povečati le v kolikor to narekuje tehnologija. Višinske tolerance za kote pritličij oz. platojev, ki so vezani na cestno omrežje, so 1,00 m. Dovoljena so odstopanja od navedenih dejavnosti v tem odloku, vendar morajo biti v skladu z osnovnim namenom tega območja. Gradnja stanovanjskih objektov na tem območju ni dovoljena.

 

 

 

 

 

Odstopanja od določil in opredeljenih toleranc, morajo soglasodajalci tega odloka ponovno potrditi s svojim soglasjem.

 

 

 

 

 

XII. KONČNE DOLOČBE

 

 

24. člen

 

 

Nadzor nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravljanja pristojna urbanistična inšpekcija.

 

 

25. člen

 

 

Ureditveni načrt je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojnem občinskem upravnem organu.

 

 

26. člen

 

 

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja. Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila, ki se nanašajo na to območje in so opredeljena v Odloku o PUP za dele planskih celot 7 – Nasipi, 9 Center in 10 – Franc Fakin (Uradni vestnik Zasavja, št. 11/94, 10/99).

 

 

 

 

 

Številka: 35005-01/01-OS

 

 

Datum: 22.04.2002

 

 

 

 

 

ŽUPAN

 

 

OBČINE TRBOVLJE

 

 

Ladislav Žiga ŽGAJNAR

 

 

s.r.