Na podlagi 12. člena
zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št.7/99) in 16.
člena
statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 33/99, 19/00 in 116/00), je
Občinski svet občine Bled na 27. redni seji dne 30. 1. 2002 sprejel |
ODLOK |
o razglasitvi Vile Zora s parkom za
kulturni spomenik lokalnega pomena |
1. člen |
Z namenom, da bi trajno
zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot na
območju Občine Bled, razglašamo objekte in območja, ki imajo posebno
kulturno, krajinsko, umetnostno in zgodovinsko vrednost za spomenike
lokalnega pomena. |
2. člen |
Za kulturni spomenik
lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Bled – Vila Zora s parkom
(EŠD 10290). |
Enota ima zaradi
kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih in zgodovinskih
lastnosti poseben pomen za Občino Bled, zato jo razglašamo za kulturni
spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega in umetnostnega
spomenika ter spomenika oblikovane narave. |
3. člen |
Lastnosti, ki
utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena: Vila
Zora stoji v parku na vrhu brežine nad severno obalo jezera. Zgrajena je
bila leta 1853 za Karla Rittmayerja, trgovca s premogom iz Trsta. Leta
1853 je postala lastnica njegova žena Cecilija von Rittmayer, leta 1888
pa je prešla posest v roke družine Pongratz iz Zagreba. Sedanja oblika
vile je rezultat več prezidav. Izvirna oblika vile je nadstropna stavba
pravokotnega tlorisa s stolpom, zgrajena v neogotskem slogu s
kamnoseškimi elementi iz peraškega tufa. Prvotni leseni balkoni v
zalomih osrednjega rizalita na objezerski strani so odstranjeni v
povojni prenovi, ko je bila stavba nadzidana in oplemenitena s poslikavo
arkad. slikarja Franca Jemca. V vrhnji etaži stolpa je ohranjena izvirna
arhitekturna oprema (stavbno pohištvo, tlaki) ter ovalno stopnišče v
osrednji stavbi. Vila Zora je ena najstarejših blejskih vil s parkovno
urejeno okolico in edina v neogotskem slogu iz srede 19. stoletja na
Gorenjskem. |
Park ob vili Zora je po
naročilu lastnika vile Gustava Pongratza na prelomu stoletja zasnoval
dunajski krajinski arhitekt, švedskega rodu Karel Gustav Svensson. Park
zasnovan v krajinskem slogu se odlikuje po svoji proti jezeru in otoku
orientirani razgledni legi, vrtnoarhitekturni zasnovi, ki se navezuje na
naravne prvine prostora (obala, morena pokrita z avtohtono združbo
dreves) ter po številnih tujerodnih parkovnih drevesih. Pergola s
počivališči in pristanom ob jezeru ter vodnjak na terasi pod vilo, ki
sta še v tridesetih letih dvajsetega stoletja vsebinsko zaokrožala vrt
nista ohranjena. |
Spomenik obsega
naslednje parcele v k.o. Bled: 364, 365/1 del, 365/6, 365/7, 861/1 del
|
k.o. Želeče: 77 del, 79
del, 778, 779/1, 779/2, 779/3, 779/4, 779/5, 779/6, 779/7, 779/8, 779/9,
779/10, 779/11, 779/13, 779/16, 779/17, 779/18, 779/19, 779/20, 781/1,
781/2 del, 1144/7 del, 1144/11, 1216 del, 1219 |
Lastništvo: Občina
Bled, Cesta svobode 13, Bled, G&P Hoteli Bled, Cankarjeva 6, Bled,
Gorenjska banka d.d. Kranj, Bleiweisova 1, Kranj. |
4. člen |
Varstveni režim za
spomenik iz 2. člena |
Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
– varovanje kulturnih,
arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v
njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
– prepoved predelav
vseh likovnih in tehničnih prvin stavb, ki so ovrednoteni kot del
spomenika, zlasti značilnih pročelij, gabaritov in ohranjenih delov
stavbne opreme, |
– podrejanje vsake rabe
in vseh posegov v objekt in pripadajoč odprti prostor ohranjanju in
vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti, |
– prepoved vseh posegov
v zaščitene tlorise, gabarite stavb, poslikave in opremo, razen
vzdrževalnih del, ki so odobrena s predhodnim pisnim soglasjem
pristojnega službe za varstvo kulturne dediščine, |
– podrejanje vsake rabe
in vseh posegov v park in njegove objekte ter odprti prostor ohranjanju
in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa,
razporeda posameznih dreves, rastlinskih združb in druge opreme parka,
varovanje vedut na parkovno celoto in ohranitev pogledov iz parka na
širšo okolico, preprečevanje zaraščanja parkovnih poti, |
– omogočanje
predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopa
javnosti v meri, ki ne ogroža varovanega spomenika in v 2. točki odloka
naštetih posameznih elementov enote, |
– znotraj območja je
prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja,
vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo, nosilcev reklam ter
telekomunikacijskih naprav, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojna služba za varstvo kulturne
dediščine, |
– prepovedana je vožnja
z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe
vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe. |
Zavarovano območje je
namenjeno: |
– trajni ohranitvi
kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
|
– povečanju
pričevalnosti kulturnega spomenika, |
– prezentaciji
kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
|
–
učno-demonstracijskemu delu, |
–
znanstveno-raziskovalnemu delu. |
5. člen |
Kulturni spomenik ima
vplivno območje. To so površine, ki so vidno in funkcionalno povezane s
spomenikom. Meja vplivnega območja je vrisana na topografskem načrtu v
merilu 1: 5000. |
Na vplivnem območju ni
dovoljeno izvajati del in posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali
posreden negativni vpliv na kulturno funkcijo spomenika, njegovo vidno
in doživljajsko privlačnost ter na kvaliteto okolja. |
O obsegu in značaju
vpliva presoja pristojni upravni organ na podlagi mnenja pristojne
službe za varstvo kulturne dediščine. |
Nadzor nad izvajanjem
tega sklepa opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne
dediščine. |
6. člen |
Imetniki spomenika
morajo z njim ravnati kot dobri gospodarji, ga vzdrževati, oziroma
ohranjati njegovo substanco, podobo in položaj v okolici, varovati
spomenik pred nevarnostjo delovanja naravnih sil ali človeškega ravnanja
ali pa jih prepustiti strokovni organizaciji. |
Za vsak poseg v
spomenik, njegove dele, opremo in vplivno območje spomenika je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi
kulturnovarstveno soglasje ZVKDS, Območna enota Kranj. |
7. člen |
Natančne oznake
kulturno-zgodovinskega spomenika so navedene v dokumentaciji, ki jo je
izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota
Kranj in je sestavni del tega odloka, ter jo hrani občinska uprava
Občine Bled in Upravna enota Radovljica. |
8. člen |
Razvojna usmeritev za
spomenike iz 2. člena: |
– objekt ohrani
poslovno namembnost, prenova možna na osnovi predhodnih raziskav, ob
morebitni selitvi poslovne dejavnosti iz objekta možna bivalna
namembnost, |
– park ohrani funkcijo
javne parkovne površine, prenova možna na osnovi predhodnih raziskav. |
9. člen |
Občinski svet občine
Bled določa in uveljavlja politiko varovanja spomenikov iz 2. člena.
|
V skladu s proračunsko
politiko Občine Bled, opredeljuje svoje obveznosti, ki izvirajo iz tega
odloka. |
10. člen |
Naloge varstva, ki jih
zakon o varstvu kulturne dediščine daje strokovnim organizacijam,
opravlja na območju Občine Bled Zavod za varovanje kulturne dediščine
Slovenije, Območna enota Kranj. |
11. člen |
Občinski upravni organ
izvede vpis razglašenih umetnostnih, etnoloških in zgodovinsko-kulturnih
spomenikov v zemljiško knjigo in po razglasitvi izda obvestilo imetnikom
spomenikov ali imetnikom pravice upravljanja, ter jih seznani z režimi
varstva, s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi
usmeritvami glede znamenitosti oziroma spomenika in njegove neposredne
okolice. |
12. člen |
Ta odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 01503-5/02 |
Bled, dne 30. januarja
2002. |
Župan Občine Bled |
mag. Boris Malej l. r. |