Na podlagi 39. člena in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 22. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94 in 14/95) ter 13. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95) je Svet občine Ljutomer na 13. seji dne 13. 12. 1995 sprejel

O D L O K 
o ureditvenem načrtu za območje pokopališča, servisne cone in odlagališča v Ljutomeru

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Sprejme se ureditveni načrt za območje pokopališča, servisne cone in odlagališča odpadkov v Ljutomeru (v nadaljnjem besedilu: UN), ki ga je izdelal ZEU Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o., Murska Sobota pod št. projekta 11/94-UN/LJ.

2. člen

UN vsebuje: 
A) Tekstualni del 
1. Odlok o sprejemu UN 
2. Obrazložitev UN 
3. Soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti 
4. Strokovna ocena in mnenje z vidika varovanja okolja 
5. Aproksimativni predračun za izvedbo UN 
B) Grafični del 
1. Izsek iz prostorskega dela dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986-2000 
2. Izsek iz srednjeročnega plana Občine Ljutomer 
3. Kopija katastrskega načrta – M 1:1000 
4. Geodetski posnetek stanja – M 1:500 
5. Prikaz meje območja obdelave – M 1:1000 
6. Obstoječe stanje pokopališča in bodoče servisne cone – M 1:500 
7. Obstoječe stanje odlagališča – M 1:500 
8. Arhitektonska in zakoličbena situacija pokopališča in servisne cone – M 1:500 
9. Situacija ureditve odlagališča – M 1:500 
10. Prečni profil odlagališča – M 1:500 
11. Podolžni profil odlagališča – M 1:500/200 
12. Prometno-tehnična situacija – M 1:500 
13. Situacija komunalnih naprav – M 1:1000 
14. Načrt gradbenih parcel – M 1:1000 
15. Požarna varnost – M 1:1000 
Sestavni del UN so tudi slikovno fotografski materiali obstoječega stanja s spremljajočimi komentarji.

II. MEJA OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

3. člen

Mejo območja UN predstavljajo: 
Severovzhodna meja med dovozno potjo na pokopališče in cestnim svetom, vse na parceli št. 2856, meja med cestiščem in cestnim svetom na 2856 ob pokopališču, dovozu do odlagališča in zemljišča ob odcepu ceste na Jurševko, JV meja parc. št. 2721 do točke, ki leži preko ceste 2722 nasproti trimeji med 2723/3, 2723/1 in 2722, črta od te točke preko 2721 potekajoča tako, kot je prikazano na grafični prilogi št. 3 “Kopija katastrskega načrta” do poligonske točke št. 98 na meji med 2624 in 2721, ta meja, meja 2624 proti cesti 2722, 2723 in 2626/1, meja med travnikom in gozdom na 2716, meja 2716 proti 2626/2, meja 2716 proti 2717/11 in 2717/20 do podaljšane linije SZ meje 2691 preko 2716, ta linija, SZ in SV meja 2691, JV meja 2691 proti 2686, SV meja 2688, meja 2624 proti 2855, Z meja 2623, meji 2622 in 2621 proti 2855, meja 2622 proti 2617 in 2619, meje 2627, 2629, 2630 in 2856 proti 2619, vse k.o. Ljutomer.

III. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA

4. člen

Območje UN se nameni predvsem za pokopališče in servisno cono. Odlagališče odpadkov začasno ostane v svoji funkciji kot lokalna deponija komunalnih odpadkov, po končanem odlaganju pa se nameni za mestno zeleno površino. Odlagališče odpadkov je v zapiranju. Po končanem zaprtju odlagališča v skladu z izdano odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje se prostor nameni za mestno zeleno površino. Del območja obstoječega odlagališča se nameni za dejavnosti pokopališča in servisne cone.

5. člen

V območju so predvideni naslednji posegi: 
1. Pokopališče: 
– nova mrliška veža, 
– preureditev oziroma odstranitev obstoječe mrliške veže, 
– razširitev in prenova obstoječega pokopališča, 
– parkirišče. 
2. Servisna cona: 
– poslovi objekt s spremljajočimi pritiklinami, ki se programsko in oblikovno prilagodi obstoječim danostim v prostoru. 
3 2. Odlagališče odpadkov: 
– zapolnitev obstoječe deponije smeti, 
– sanacija in rekultivacija obstoječega odlagališča. 
4  3. Spremljajoča komunalna in prometna infrastruktura.

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO UREJEVANJE OBMOČJA S TOLERANCAMI

6. člen

Postavitev objektov mora slediti dispoziciji zazidalne situacije. Objekti morajo biti oblikovani tako, da tvorijo z danim okoljem skladno celoto. Skladnost se izraža v volumnu objektov, ki ne smejo preseči 5 m višine na obodnem zidu ter 50% pozidane funkcionalne površine zemljišča, v poenotenih strehah, ki so praviloma rdeče barve ter nevpadljivih naravnih barvah objektov. Pogoji gradnje se detajlno obdelajo z lokacijsko dokumentacijo. V gabaritih objekti lahko varirajo do 30%.

(1)        Zaradi ohranitve arhitekturnih značilnosti pokrajine se pri oblikovanju vežice upošteva večji naklon osnove strehe od 30-35 % opečne kritine z možnostjo kombiniranja strehe z nižjim naklonom bakrene kritine. Uporabijo se avtohtoni materiali (les, kamen, opeka,...). Etažnost objekta je pritličje z osrednjim prostorom, ki prehaja do ostrešja.

Pomožni objekt za hrambo orodja, garažo in/ali trgovino je pritličen, z dveh strani vkopan v brežino in pokrit z zeleno streho.

(2)        Pogoji gradnje objektov se podrobneje obdelajo v projektni dokumentaciji. Upoštevati je potrebno naravne in druge omejitve (odlagališče odpadkov), cono potresne ogroženosti (MSK (RS) 7.0) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.

7. člen

1.0. Pokopališče 
1.1. Staro oziroma obstoječe pokopališe 
– primerno se označijo in poudarijo kraki glavnih poti, glavni in pomožni vhodi na pokopališču, 
– na prostih površinah se namestijo počivalne klopi, smetnjaki in vodnjaki, 
– renaturirajo se robovi pokopališča, 
– obstoječa mrliška veža se odstrani ali pa se ji v okviru obstoječega gabarita poišče nova namembnost. 
1.2. Nezapolnjeno pokopališče 
– 2/3 neizkoriščenih travnatih površin se nameni konvencionalnim pokopom (grobovi 225 × 120 cm, s prečimi razmaki 30 cm ter vzdolžnim razmakom 50 cm), 
– 1/3 pokopališča se nameni parkovnim pokopom (talna plošča v obliki nagrobnika 120 × 745cm), 
– žarni grobovi se namestijo na poudarjenih zidovih oziroma v ozkih vrstah na nezapolnjenih površinah, 
– na najstarejšem delu smetišča se, v parkovni zasnovi, uredi prostor za izjemne pokope. 
Dimenzije grobov se v primeru dvojnih oziroma žarnih grobov ustrezno povečajo oziroma zmanjšajo, pri čemer ne smejo rušiti osnovne geometrije prostora. Ozelenitev robov pokopališča in ureditev poti se konsekventno spelje s starega pokopališča. 
1.3. Mrliška veža 
Mrliška vežica se locira JZ od obstoječega pokopališča, na območju smetišča, pri čemer upošteva pomembne vedute pokopališkega prostora in ne ruši uveljavljenih glavnih komunikacij v prostoru. Mikrolokacijski pogoji so razvidni iz zakoličbene situacije. Mrliška veža mora vsebovati: 4 prostore za čuvanje pokojnika, pripadajoče služnostne prostore, poslovilno dvorano za 250 ljudi, ki se podaljša v odprti prostor s poslovilno ploščadjo. Oblikovno mora spoštovati senzibilni pomen objekta, po tlorisni velikosti pa ne sme preseči 650 m2. 
1.4. Parkirišča 
JZ od pokopališča se uredijo parkirišča z maksimalno 80 stalnimi in 120 začasnimi parkirnimi mesti. Parkirišča se razmejijo s pokopališkim prostorom s 3 m široko tlakovano potko – aleja z drevoredom ali drugim vertikalnim poudarkom, ki se v zaključku nadaljuje v pešpotko na Juršovko.

1.2. Območje širitve pokopališča se členi na manjše enote, ki omogočajo hkrati fazno izvedbo širitve pokopališča in možnost različnih načinov pokopa. Podrobnejša razdelitev grobnih prostorov na pododdelke in grobove, z določitvijo števila grobnih polj za klasične, vrstne ter žarne grobove je določena z načrtom pokopališča oz. oddelka pokopališča glede na dejanske potrebe po vrsti grobnih polj. Grobni prostori so do uporabe zatravljeni. Na južni in vzhodni strani obravnavanega območja je žarni zid. Uporabita se dve različni vrsti oblikovanja, ki se med seboj dopolnjujeta.
1.3. Mrliška veža je v jugozahodnem vogalu novega območja pokopališča, v velikosti pribl. 600 m2. Osnovni gabarit grajenega objekta je 28,00 m x 28,00 m, z možnostjo odstopanja +/- 5,00 m in z možnostjo dodajanja samostojnih elementov (zvonik, pergola, spomenik, vodnjak,...). Smer slemena poteka v smeri vzhod-zahod, najvišja višina slemenske lege je 9,5 m, višina kapne lege 4,5 m in višina zvonika 14,00 m. Gradbena linija poteka vzporedno z vhodno potjo v smeri J-S. Vhod je pravokotno na to smer in poteka v nadaljevanju drevoreda v smeri V-Z. Odmik objekta je 48 m od osi glavne poti.
Mrliška veža obsega poslovilni prostor, po dva prostora za žare in krste, večnamenski prostor, manjši kuhinji, sanitarije, prostor za duhovnika in prostor za pogrebce. Zasnova temelji na večjem krožnem prostoru z možnostjo zapiranja oz. povezave z zunanjim pokritim prostorom, iz katerega je tudi dostop do vežic. Vhod v pomožne prostore je iz zunanje in notranje strani.
Dodatni pomožni objekt (garaža, trgovina, skladišče,..) v velikosti 6,00 m x 12,00 m, z možnostjo odstopanja +/- 2,00 m, je etažnosti P (višine 3,5 m).
1.4. Parkirišča: v neposredni bližini vhoda v pokopališče je posebno parkirišče z maksimalno 25 parkirnimi mesti, namenjeno za invalide, taxi prevoze in za svojce umrlih.

8. člen

2.0. Servisna cona 
Prostor se nameni poslovni dejavnosti, ki ne ustvarja hrupa in ne onesnažuje okolja. V poštev pridejo: trgovina s tehničnim blagom, servisno-storitvena dejavnost, manjši gostinski lokal. Pripadajoče funkcionalno zemljišče se na severni strani zaključi z 2–3 m visokim, dekorativnim zidom. 
Pozidava servisne cone se izvede na podlagi gradbeno tehnične dokumentacije, ki se pridobi preko projektnega natečaja in jo potrdi posebna strokovna komisija.

2.0. Parkirišča

Parkirišča se uredijo v funkcionalnih sklopih. Parkirišča za invalide, taxi prevoze in za svojce umrlih se izvedejo neposredno ob novem vhodu na pokopališče in vežici.

Ostala parkirna mesta se izvedejo v dveh parkiriščih na zahodni in južni strani pokopališča. Ob parkiriščih se uredijo zelene površine z drevoredi. Prometni otoki med vrstami parkirnih mest se zasadijo z drevesi.

9. člen

3.0. Odlagališče odpadkov 
Obstoječe kapacitete dopuščajo deponiranje dodatnih 80.561 m3 smeti  . Smeti se lahko odlagajo do višine 5 m od raščenega terena, pri čemer se mora zaključna plast prilagoditi prvotni konfiguraciji terena (pred nastankom glinokopa). Po zaključenem odlaganju je potrebno urediti odvodnjo zalednih in meteornih vod in preprečiti pronicanje padavinske vode skozi smetišče (glinena, 1m debela zaključna plast nad smetmi). 
Odplinjevalni sistem se uredi po potrebi in s tehničnimi možnostmi. 
Za zbiranje izcednih vod iz deponije se dogradi ustrezen drenažni sistem, ki spelje vode iz zbirnega bazena na interno čistilno napravo in dalje v mestno kanalizacijo.

V. POGOJI PROMETNEGA IN KOMUNALNEGA UREJANJA

Promet

10. člen

Dostop in dovoz za motorni, kolesarski in peš promet se uredi z regionalne ceste Ljutomer-Ormož. Na desni strani regionalne ceste se uredi hodnik za pešce, širine 2 m. 
Nov cestni priključek na Jeruzalemsko cesto se uredi v osi priključka ceste za 5. prekomorsko brigado v širini 6 m. Sočasno se uredi drugi zavijalni pas z Jeruzalemske ceste.

Dostopi in dovozi do pokopališča so urejeni z regionalne ceste R1/230 Vučja vas – Ormož. Ureditev križišča priključne ceste z regionalno cesto R1/230 ter ceste do Kidričeve ulice se ureja z Državnim prostorskim načrtom za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko – Hodoš.
Načrtovane ureditve ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti ter ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih.

Komunala

11. člen

Kanalizacija 
Padavinske vode z utrjenih površin se odvajajo preko lovilcev maščob v podtalnico. Zaledne padavinske vode se speljejo preko odprtih jarkov v zadrževalnike in dalje v površinski odvodnik. Fekalne odplake se speljejo v kanalizacijo, ki se uredi v robu Jeruzalemske ceste. 
Vodovod 
Območje se priključi na obstoječi javni vodovod, ki poteka vzdolž regionalne ceste. Znotraj območja se zgradi hidrantna mreža. 

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest ter emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Komunalne odpadne vode iz novih objektov se vodijo ločeno v obstoječo javno kanalizacijsko ob dostopni cesti.

Padavinske vode s strešin mrliške vežice se lahko zbirajo v podzemni rezervoar in uporabijo za zalivanje. Viški se vodijo skupaj z meteornimi vodami s parkirnih in utrjenih površin. Padavinske vode s celotnega ureditvenega območja se vodijo v predvideno meteorno kanalizacijo, ki se bo načrtovala v skladu z izhodišči hidrološko-hidravlične študije ureditve odvodnje zalednih voda. Ureditev odvodnje ne sme povzročiti poslabšanja odtočnih razmer v območju državne ceste in železniške proge.

Elektrika 
Obstoječe omrežje omogoča priključitev predvidenih objektov v sistem preko transformatorske postaje TP – obrtna cona Jeruzalemska, ki razpolaga z rezervno močjo ca. 120 KW. Neugleden videz obstoječe TP postaje se sanira z zimzelenimi vzpenjalkami ali drugim vizualnim preoblikovanjem. 

Nova objekta se priključujeta na TP 20/0,4 kV Ljutomer Ormoška cesta t-387 z novim nizkonapetostnim priključkom v poteh v območju pokopališča.
Telefon 
Obravnavano območje je vezano na telefonsko centralo v Ljutomeru, ki ima razvodno mrežo zgrajeno vzdolž Jeruzalemske ceste. 
Javna razsvetljava 
Razsvetljava je internega pomena in se dogradi preko obstoječega sistema vzdolž Jeruzalemske ceste.

CATV omrežje

Na območju se predvidi položitev nove kabelske kanalizacije za potrebe širitve omrežja.

Odpadki

Zbiranje in odvoz odpadkov se izvede v skladu predpisi, ki urejajo način ravnanja z odpadki v občini Ljutomer.

Dopustna odstopanja

Dovoljena so odstopanja od predvidenih rešitev (trase, način priključevanja), ki so strokovno utemeljena in s katerimi soglašajo upravljalci posamezne infrastrukture; pri tem pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

VI. VARSTVO OKOLJA

12. člen

Po zaprtju in sanaciji smetiščne jame bo prostor pridobil na izgledu, ne bodo pa odstranjeni vsi negativni vplivi na okolje. Zaradi preprečitve morebitnih ekoloških katastrof, bo moral upravljalec prostora skrbeti za redno kontrolo količine in vsebnosti izcednih vod, nastajanja plina, ter plazenja terena na zahodni strani deponije.

(1)        Vse ureditve je treba načrtovati in izvajati tako, da ne bo čezmernih vplivov na okolje. Na območju ni območij varstva narave in registrirane kulturne dediščine. V delu območja, kjer se ni odlagalo odpadkov, se izvede ocena in vrednotenje arheološkega potenciala oz. zagotovi strokovni nadzor ZVKDS pri izvedbi zemeljskih del. Investitor oz. izvajalec mora o dinamiki gradbenih del pisno obvestiti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

(2)        Odlagališče komunalnih odpadkov Ljutomer je v zapiranju. Vse nove ureditve morajo biti načrtovane v skladu z načrtom sanacije odlagališča v zapiranju in odločbo Agencije RS za okolje o zaprtju odlagališča. Z novimi ureditvami se ne sme ogroziti primarna funkcija obstoječe infrastrukture in ureditev zgrajenih za potrebe sanacije in spremljanja stanja odlagališča, zlasti komunalne infrastrukture in zemeljskega nasutja. V zaščitno zemeljsko prekrivno plast na območju celotnega odlagališča in obstoječo komunalno infrastrukturo se ne sme posegati brez predhodno izdelane geološko-geomehanske raziskave, ki bo podrobneje definirala pogoje gradnje in pogoje temeljenja vseh predvidenih objektov.

Upravljavec odlagališča komunalnih odpadkov Ljutomer je dolžan izvajati monitoring v skladu z veljavno zakonodajo in odločbo o zaprtju odlagališča.

VII. POŽARNA VARNOST

13. člen

Za interventna vozila morata biti urejena na pokopališče in v servisno cono najmanj po dva dostopa z nasprotnih smeri s širino 3,50 m. Graditi se mora z ognjevarnimi materiali oziroma v požarno varnih konstrukcijah. Prostori v stavbah, v katerih se zbira večje število ljudi, morajo imeti najmanj dva izhoda na prosto na nasprotnih straneh. Za specifično požarno bolj obremenjene objekte servisne cone se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni predpisi.

Pri projektiranju in gradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba skladno s predpisi s področja požarne varnosti zagotoviti vse prostorske, gradbene in tehnične ukrepe za zmanjšanje možnosti za nastanek požara in za varstvo pred požarom. Zlasti se zagotovijo pogoji za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru, učinkovito in varno gašenje požara in reševanje iz objektov in v njih, prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. 

VIII. FAZNOST GRADNJE

14. člen

Ključnega pomena je ureditev cestnega priključka na območje obdelave, vključno s primarnimi komunalnimi vodi.  Sanacija deponije se izvede po projektu, ki ga je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, Glavni trg 19, Maribor, št. 2093/98, v roku petih let z pričetkom del v letu 1999. Vključno z izvedbo sanacije poteka vzporedno eksploatacija oziroma odlaganje odpadkov na deponijo. Ostali objekti v prostoru so medsebojno neodvisni.

Načrtovanje in gradnja posameznih ureditev bo potekala v več fazah, ki morajo slediti naslednjemu časovnem zaporedju:

Ø   Ureditev odvodnje zalednih vod.

Ø   Dokončna sanacija in zaprtje odlagališča po odločbi Agencije RS za okolje.

Ø   Gradnja komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, odvodnja padavinskih voda, TK).

Ø   Gradnja mrliške veže in druge načrtovane ureditve na ureditvenem območju ter parkirišča (fazno). Grobni prostori so do uporabe zatravljeni.

15. člen

Zemljišča, ki se ne uredijo za namen, predviden z UN v prvih etapah, se ohranjajo v dosedanji rabi.

IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UN

16. člen

Gradnja pomožnih in drugih objektov se dopušča kot začasna oziroma v takem obsegu, v katerem se ne spreminja končna oblika in namembnost območja obdelave.

17. člen

Izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališča skladno z obravnavanim UN določi Občinski svet občine Ljutomer v roku 6 mesecev po uveljavitvi obravnavanega odloka s posebnim odlokom o pokopališki dejavnosti. 
Upravljanje in urejanje smetišča po zaključeni sanaciji določi občinski svet s posebnim odlokom.

(1)        Za načrtovane objekte, prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo, ureditev odvodnje lastnih in zalednih vod ter infrastrukturo omrežja zvez je treba izdelati projektno dokumentacijo in pridobiti predpisana soglasja.

(2)        Pred načrtovanjem in izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov, jih zakoličiti in ustrezno zaščititi pod pogoji upravljavcev posameznih vodov.

X. KONČNE DOLOČBE

18. člen

UN je na vpogled občanom na sedežu občine in pri Krajevni skupnosti Ljutomer.

19. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

20. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 011-1/96

Ljutomer, dne 15. januarja 1996.