|
Na podlagi 16. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list
RS, št. 35/03 – uradno prečiščeno besedilo) in 171. člena
zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 –
popr.) je Občinski svet občine Črnomelj na 9. redni seji dne 27. 11.
2003 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o spremembah in dopolnitvah prostorskih |
|
|
sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj |
|
|
za obdobje od leta 1986 do leta 2000 |
|
|
in družbenega plana Občine Črnomelj |
|
|
za obdobje od leta 1986 do leta 1990 |
|
|
– dopolnjene 2002/3 |
|
|
1. člen |
|
|
(uvodne določbe in razlog za spremembe in dopolnitve) |
|
|
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih
sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986–2000
(Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90 ter Uradni list RS, št. 45/95,
57/95 in 43/00 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta
1986–1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91 in 11/91 ter
Uradni list RS, št. 45/95, 57/95 in 43/00 – v nadaljnjem besedilu:
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega
plana) in se nanašajo na: |
|
|
– opredelitev gospodarskih trendov in trendov razvoja
posameznih strukturiranih območij, |
|
|
– določitev elementov varovanja naravne in kulturne
dediščine ter naravnih resursov, |
|
|
– določitev elementov razvoja komunalne in energetske
ter prometne infrastrukture, |
|
|
– ugotovitev konfliktnih situacij v prostorskem
razvoju s tem, da se predvidi način oziroma postopek njihovih
usklajevanj, |
|
|
– določitev hierarhije naselij glede na novo lokalno
organiziranost, |
|
|
– opredelitev strategije razvoja dejavnosti v prostoru
v primerjavi z možnostjo izrabe obstoječih poselitvenih površin, |
|
|
– opredelitev potreb po novih površinah za razvoj
posameznih programov, |
|
|
– opredelitev možnosti razvoja in širitve naselij z
upoštevanjem značilne tradicionalne zasnove poselitvenega vzorca in
varovane kulturne krajine, |
|
|
– dopolnitev ureditvenih območij naselij po predlogih
individualnih investitorjev z uskladitvijo posegov na najboljša
kmetijska zemljišča in na podlagi strokovnih podlag za poselitev, |
|
|
– določitev načinov urejanja prostora v zvezi s
predlogi iz prejšnje alinee, |
|
|
– uskladitev sprememb in dopolnitev prostorskih
sestavin planskih aktov občine z obveznimi izhodišči prostorskih
sestavin dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta
2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št.
36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03) ter srednjeročnega družbenega
plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986-1990 (Uradni list SRS, št.
2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03). |
|
|
Določbe sprejetih prostorskih sestavin dolgoročnega in
družbenega plana občine, ki se nanašajo na tisti del območja, ki je bil
na podlagi zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,
57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02 ter odločbe US,
Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96 in
59/99) izvzet iz območja Občine Črnomelj in pripada Občini Semič, se v
celoti črtajo. |
|
|
2. člen |
|
|
I. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA |
|
|
V poglavju 3. USMERITVE DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA TEMELJNIH RAZVOJNIH
PODROČJIH se: |
|
|
(a) v podpoglavju 3.2.
Primarni sektor, v točki 3.2.1. Kmetijstvo, besedilo v celoti nadomesti
z naslednjim besedilom: |
|
|
»Na področju kmetijstva, kjer so za to naravne in
prostorske možnosti, se bo pridelava koncentrirala, intenzivirala in
specializirala. Vse bolj se bo uveljavljala usmeritev v trajnostno
oziroma sonaravno kmetovanje. Posebna pozornost bo namenjena območjem z
omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo skozi programe regionalnega
razvoja (razvoja podeželja). Kmetijstvo ne bo imelo le proizvodne in
oskrbne funkcije, ampak tudi funkcijo aktivnega varovanja prostora in
ohranjanja kulturne krajine. |
|
|
Kvalitetna kmetijska zemljišča so predvsem na
ravninskih predelih, kjer je potrebno še naprej pospeševati intenzivno
kmetijsko proizvodnjo. Nasprotno pa je potrebno na vodovarstvenih
območjih in območjih varovanja narave (Krajinski park Lahinja in
Krajinski park Kolpa) intenzivno kmetovanje nadomestiti s pridelavo,
primerno za takšna območja (ekološka in integrirana pridelava). S
projektom “Obnova travniških sadovnjakov” so bili obnovljeni
visokodebelni sadovnjaki na območju Krajinskega parka Lahinja ter na
območju Krajinskega parka Kolpa (na območjih Radencev, Sodevc, Dečine,
Damlja in Zilj). Projekt se bo nadaljeval s poudarkom na predelavi
neoporečno pridelanega sadja v sokove in druge proizvode iz sadja. |
|
|
Na nižinskem območju še vedno prevladujeta živinoreja
in poljedelstvo. Perspektivne panoge na teh področjih so poleg
tradicionalne živinoreje in poljedelstva še sadjarstvo in pridelovanje
zelenjave oziroma vrtnin. Za intenzivne kmetijske panoge (predvsem
sadjarstvo in zelenjadarstvo) je potrebno urediti namakalne sisteme. |
|
|
Na drugih območjih bo v sadjarstvu poudarek na obnovi
že obstoječih kmečkih vrtov in širitvi travniških nasadov. Razvoj bo
temeljil na bio pridelavi in predelavi sadja, predvsem koščičarjev in
lupinarjev (oreh, leska, slive, breskve, češnje). |
|
|
Na gričevnatih in hribovitih območjih (predvsem
zahodno od Črnomlja) bo razvoj usmerjen predvsem v vinogradništvo, manj
pa v razvoj sadjarstva in reje drobnice. S povezavo vinogradništva,
sadjarstva in reje drobnice lahko sčasoma pričakujemo pozitiven vpliv na
razvoj kmetij, na ohranjanje kulturne krajine in na pestrejšo ponudbo
domačih izdelkov. |
|
|
Vinogradništvo naj temelji na obnovi starih obstoječih
nasadov in razširitvi vinogradov na vinogradniških območjih. Glede na
intenzivnost panoge in zagotovitve ekonomske proizvodnje je potrebno
pospeševati združevanju parcel v večje komplekse. Pri obnovah je
potrebno ponovno uvajati rdeče sorte, ki so tipične za Belo krajino
(npr. modra frankinja). Izbor sort naj bo prilagojen naravnim danostim
in usklajen s tržnim ciljem pridelave. Za pospeševanje prodaje je nujno
potrebno uveljavljanje blagovnih znamk. Povečati je potrebno delež
prodanega vina v domačem okolju s hitrejšo realizacijo razvojnega
projekta Belokranjska vinska turistična cesta (BVTC-5). |
|
|
V prihodnje je potrebno še bolj pospeševati urejanje
pašnih površin za živinorejo, predvsem za rejo drobnice na območjih,
kjer so težji pridelovalni pogoji. Reja drobnice bo zaradi manjšega
obsega fizičnega dela in zaradi preprečevanja zaraščanja kmetijskih
površin še naprej usmerjena na pridelavo mesa. Nujna bo ureditev
posestne strukture parcel – združevanje v večje komplekse ter finančne
podpore za ureditev pašnikov in hlevov. |
|
|
Z izvedbo različnih agrarnih operacij bodo izboljšani
pridelovalni pogoji kmetovanja. Med agrooperacijami je bil največji
poudarek na agromelioracijah, ki so delno že izvedene, bistveno večji
obseg pa je treba še izvesti. Izvedene so agromelioracije v skupni
površini 3.881 ha kmetijskih zemljišč, in sicer na nižinskih območjih ob
Cerkvišču, Gribljah, Dragatušu in Nerajcu ter kraške agromelioracije na
območjih od Lokev do Petrove vasi, pri Tribučah, Dobličah – Jerneja vas,
območje Podturnščice ter Lipa – Hrast I. Na območjih ob Cerviščih in
Gribljah je bila poleg nižinske agromelioracije izvedena tudi
komasacija, na območju Podturnščice pa tudi hidromelioracija, na
površini 99 ha. Delno je bila izvedena tudi agromelioracija Črnomelj. |
|
|
Predvidene agromelioracije so na območjih ob Črnomlju,
Griblje – Adlešiči, Lipa – Hrast II, Preloka in Stari trg v skupni
površini ca. 3773 ha. Namakanje je predvideno na območjih Gribelj,
Cerkvišč in Dragatuša in v skupni površini 350 ha. Komasacije so
predvidene na območju Gribelj in na območju Dragatuša, predvsem na
kmetijskih zemljiščih, kjer se zaključuje postopek denacionalizacije. |
|
|
Glede na mnoge omejitvene dejavnike kmetovanja
(razdrobljenost posesti, slaba izobrazbena in starostna struktura
prebivalstva, nizka tržna usmerjenost in slabe razmere na trgu ipd.) je
ena izmed prioritetnih nalog pospeševanje uvajanja dopolnilnih
dejavnosti na kmetije, predvsem uvajanje turistične dejavnosti na
kmetijah (izletniške kmetije, kmetije z nastanitvenimi kapacitetami). |
|
|
Izobraževanje na področju kmetijstva bo usmerjeno v
predpisana posebna licenčna izobraževanja na osnovi katerih se lahko
kmetije vključujejo v programe Slovenskega kmetijskega okoljskega
programa (SKOP) in druga obvezna izobraževanja. Poudarek bo tudi na
podpori stanovskemu organiziranju kmetov in tržnemu organiziranju
kmetov.« |
|
|
(b) v podpoglavju 3.5.
Terciarni sektor se: |
|
|
– v točki 3.5.2. Turizem in gostinstvo besedilo v celoti
nadomesti z naslednjim besedilom: |
|
|
»Cilji strategije razvoja turizma v Beli krajini so
povečanje števila obiskovalcev in prihodkov od turizma ter pospeševanje
podjetništva na področju turizma. |
|
|
Z vidika donosnosti turizma ima največje možnosti
razvoj ponudb, ki so povezane z: |
|
|
– vključevanjem vasi in kmetij v turistično ponudbo
(turizem na kmetiji, belokranjske kulinarične posebnosti), |
|
|
– razvijanjem izletniškega, naravoslovnega in
rekreacijskega turizma (individualni ter organizirani izleti, tudi
enodnevni, in sprehodi v naravnem okolju z bogato naravno in kulturno
dediščino, jahanje konj, kolesarjenje …), |
|
|
– razvijanjem vinogradniškega turizma (nadaljevati s
projektom “Belokranjska vinska turistična cesta” – dopolniti ponudbo
vinske ceste, številne prazne zidanice preurediti za preživljanje
počitnic ali koncev tedna, odpreti in predstaviti vinske kleti
obiskovalcem, urediti dodatne prostore za pokušine in predstavitve vin), |
|
|
– razvijanjem lovskega in ribolovnega turizma (v
ponudbo vključiti lovske koče), |
|
|
– nadaljevanjem in razvijanjem projekta “Po poteh
dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki povezuje naravne in kulturne
znamenitopsti na območju znotraj regije (jugovzhodna Slovenija). |
|
|
Izjemno geografsko lego in ponudbo občine bomo
povezovali s turistično ponudbo v sosednjih občinah (zdravilišče
Dolenjske Toplice, Smučarsko rekreacijski center ROG Črmošnjice, ogled
naravnih in kulturnih znamenitosti ipd.). |
|
|
Tak razvoj turizma se približuje trendom v svetu (več
kratkih potovanj, izletov preko celega leta in manj sezonskih oziroma
klasičnih turističnih migracij). Zaradi razmeroma majhnega števila
nočitev na območju Občine Črnomelj je smiselno za prenočitvene
kapacitete izkoristiti že obstoječe objekte (hotel, turistične kmetije,
zidanice, avtokampe, lovske in planinske koče ter domove, prazna
podstrešja stanovanjskih hiš ipd.). |
|
|
Obkolpski prostor – planirana so tri območja
belokranjske vinske turistične ceste (Adlešiči, Vinica, med Starim trgom
in Sinjim Vrhom), poleg tega pa še turistične sprehajalne in kolesarske
poti, vstopi za čolne, kampi in tabori ter izletniške točke. Ti se
urejajo na območjih ob Kolpi oziroma v širšem obkolpskem prostoru, ki so
določeni v kartografskem delu (Zasnova rekreacije v naravnem okolju).
Poudarek bo na svojevrstni ponudbi naravnih in kulturnih znamenitosti v
krajinskem parku Kolpa |
|
|
Preostali prostor – planirana so belokranjska vinska
turistična cesta (BVTC od Ručetne vasi do Tanče gore), turistične
sprehajalne poti, vstopi za čolne, trim steze, kolesarske steze ter
izletniške točke in sicer na lokacijah ob Lahinji in Dobličici, pa tudi
v neposredni bližini mesta Črnomelj, kot so določene so v kartografskem
delu (Zasnova rekreacije v naravnem okolju). Reginjski park
Kočevsko-Kolpa se vključi v turistično ponudbo v smislu naravoslovnega
turizma. |
|
|
Krajinski park Lahinja – planirano je turistično
rekreativno območje v in ob Krajinskem parku Lahinja, ki bo vključevalo: |
|
|
– kamnolom Nerajec z ureditvijo vstopne točke v
območje krajinskega parka; naravni biotop za učne in raziskovalne namene
ter za ogled obiskovalcev; |
|
|
– Veliki Nerajec – obisk naravnih in kulturnih
vrednot; |
|
|
– Pusti Gradec – ureditev šotorišča; |
|
|
– Mala Lahinja – ureditev skansna značilnih
belokranjskih objektov; |
|
|
– Belčji vrh – ureditev nočitvenih kapacitet; |
|
|
– Črešnjevec in Knežina – ureditev nočitvenih
kapacitet, vključitev vinogradniških območij v turistično ponudbo; |
|
|
– Mali Nerajec – gostinske in nočitvene kapacitete; |
|
|
– Vrtina Topliščica med Vel. in M. Nerajcem – možnosti
za izkoriščanje termalne vode in razvoj termalnega turizma v bližini
obstoječih toplih izvirov.« |
|
|
– v točki 3.5.3. Promet in zveze, pod naslovom Cestni
promet, besedilo drugega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom: |
|
|
»– zahodna obvoznica mesta Črnomelj; |
|
|
– severna obvoznica mesta Črnomelj; |
|
|
– modernizacija občinskih lokalnih cest: |
|
|
– LC 054090 Perudnina – Bojanci; |
|
|
– LC 054140 Kvasica – Tanča gora; |
|
|
– LC 054050 Črnomelj – Dragatuš; |
|
|
– LC 054160 Črnomelj – Stranska vas; |
|
|
– LC 054110 Učanci – priključek Razvaje; |
|
|
– LC 054100 Stara Lipa – Drežnik. |
|
|
– rekonstrukcija oziroma obnove lokalnih cest: |
|
|
– LC 054070 Stražji vrh; |
|
|
– LC 054050 Črnomelj – Dragatuš (Butorajska cesta); |
|
|
– LC 054090 Hrast pri Vinici. |
|
|
– modernizacije in rekonstrukcije oziroma obnove
občinskih javnih poti. |
|
|
Prioritetno se obravnava zahodna obvoznica mesta
Črnomelj; modernizacije in rekonstrukcije oziroma obnove občinskih
lokalnih cest.« |
|
|
(c) v podpoglavju 3.9.
Razvojne usmeritve v prostoru in varstvo okolja, se: |
|
|
– v točki 3.9.1. Strategija dolgoročnega razvoja poselitve
in razvoja dejavnosti v prostoru se: |
|
|
– besedilo v tabeli z naslovom »Projekcija gibanja
prebivalstva po krajevnih skupnostih v Občini Črnomelj – zaokroženo«
črta, doda pa naslednje besedilo: |
|
|
– »Zahodni del občine (Kočevski Rog, Poljanska dolina)
– predstavlja območje stagnacije, predvideno kot del regijskega parka
Kočevsko – Kolpa. To območje je v perspektivi opredeljeno kot prostor
zadržanega (urbanega) razvoja, v tesni navezavi na naravne vire; |
|
|
– Južni in vzhodni rob občine (reka Kolpa z vplivnim
območjem, ki delno spada v krajinski park Kolpa) – obsega prostor
intenzivnejšega urbanega, predvsem turističnega razvoja v navezavi na
Kolpo, ki pa mora biti usmerjen in nadzorovan, ob upoštevanju naravnih
vrednot, kulturne dediščine in drugih prostorskih kakovosti v izogib
nadaljnjim degradacijam prostora; |
|
|
– Osrednji in severni del občine (osrednji del
belokranjskega ravnika z občinskim središčem Črnomelj, krajinskim parkom
Lahinja in plodnima ravnicama ob Lahinji in Dobličici ter
vinogradniškimi pobočji zahodno od Črnomlja) – prostor je razvojno zelo
zanimiv, zato bo v prihodnje bistveno ustvarjanje dobrih pogojev za
intenziven urbani razvoj, hkrati pa omejevanje razpršene vinogradniške
pozidave z zgoščanjem v območja naselij in z intenzivnejšim razvojem
Črnomlja kot urbanega središča, z zadostnimi površinami za gospodarski
razvoj in novimi območji za stanovanjsko poselitev.« |
|
|
– besedilo pod naslovom Organizacija omrežja naselij v
celoti nadomesti z naslednjim: |
|
|
»Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v
prostoru občine ter za zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne
prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih
dejavnosti ter zagotavljanje boljšega standarda bomo razvili naslednje
tipe naselij: |
|
|
– občinsko središče – Črnomelj se bo razvijal kot
intenzivno urbano, zaposlitveno in občinsko središče – omogočili bomo
intenziven gospodarski razvoj z zagotovitvijo zadostnih površin za
industrijske, obrtne in druge dejavnosti in nova delovna mesta. V ta
namen bomo izboljšali prometno (z izgradnjo obvoznic) in komunalno
infrastrukturo (posebej kanalizacijo). Predvideli bomo tudi nova območja
za stanovanjsko poselitev, kar bo pomenilo večjo koncentracijo
prebivalstva v Črnomlju in manjše težnje po razselitvi in razpršitvi
stanovanjske gradnje v vasi in na vinogradniška pobočja v bližini
Črnomlja. S svojim zgodovinskim jedrom (ki je razglašeno za kulturni
spomenik) naj mesto postane tudi osrednje kulturno in turistično
središče občine; |
|
|
– pomembnejši lokalni središči – Vinica, Stari trg ob
Kolpi se razvijata kot pomembni gospodarski, zaposlitveni,
kulturno-turistični in oskrbni središči, kjer se zagotavljajo zadostne
površine za omenjene dejavnosti, delno pa tudi za stanovanjsko gradnjo; |
|
|
– lokalna/oskrbna središča – so naselja, ki imajo
pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij. To so vsi sedeži krajevnih
skupnosti v občini (Adlešiči, Butoraj, Dobliče, Dragatuš, Griblje,
Kanižarica, Petrova vas, Sinji vrh, Talčji vrh in Tribuče) ter manjši
oskrbni centri oziroma manjša zaposlitvena središča (Zilje, Preloka,
Lokve in Ručetna vas). V teh naselij je vsaj eden od pomembnih javnih
programov, kot so: osnovna šola, cerkev s pokopališčem, oskrbne ali
obrtne dejavnosti, ki naj se ohranjajo in razvijajo; |
|
|
– naselja z večjim turističnim pomenom so večja
naselja v občini, ki imajo poleg drugih pomenov tudi pomembnejšo (že
izraženo) turistično funkcijo v omrežju naselij občine. Ta naselja so:
Adlešiči, Dragatuš, Griblje, Lokve, Stari trg ob Kolpi in Vinica; |
|
|
– manjša naselja z večjim turističnim pomenom so
manjša naselja, ki imajo pomembnejšo (že izraženo ali predvideno)
turistično funkcijo v omrežju naselij občine. Ta naselja so: Belčji vrh,
Bistrica, Damelj, Dolenji Radenci, Gorenji Radenci, Mala Lahinja, Mali
Nerajec, Prelesje, Pusti Gradec, Rodine, Rožanec, Srednji Radenci, Tušev
dol, Veliki Nerajec, Žuniči. |
|
|
– preostala naselja so naselja pretežno ruralnega
značaja, ki nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij in katerih
prevladujoča programa sta bivanje in kmetijstvo. |
|
|
– v točki 3.9.3. Varstvo in izboljšanje okolja, za
petim odstavkom doda naslednje besedilo: |
|
|
»Urejanje in varovanje vodnega sistema: |
|
|
Zasnova urejanja in varovanja vodnega sistema v
Sloveniji predstavlja varovanje vodnih virov, urejanje in varovanje
odtočnega režima ter varstvo kakovosti voda. Z njo bomo zagotovili
doseganje ciljev celovitega urejanja voda z upoštevanjem ohranjanja
vodnega sistema v vseh pojavnih oblikah in načel trajnostno uravnotežene
rabe voda, primerljive z mednarodnimi standardi in sistemi varovanja
vodnih količin in kakovosti vode; k doseganju teh ciljev in načel bomo
prispevali z upoštevanjem smernic in kriterijev za preprečevanje
neposrednih in posrednih negativnih vplivov v postopkih odločanja o
prostorskem razvoju občine. |
|
|
Pri tem bomo: |
|
|
– upoštevali načelo celovitega urejanja in ohranjanja
sistema, |
|
|
– nove posege v prostor načrtovali na podlagi
predhodnih analiz prostora z upoštevanjem vodnih zemljišč ter načinom
gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih območij (voda v
vodotokih, podzemnih vodah, poplavnih območjih, erozijskih območjih in
drugih nestabilnih območjih) ter z upoštevanjem drugih specifičnosti
delovanja vodnega sistema, |
|
|
– upoštevali, da posegi v obvodni pas vodotokov (pri
vodi 1. reda /reki Kolpi/ najmanj 15 m, pri vodah 2. reda /preostale
vode/ pa najmanj 5 m) na območjih, kjer ni strnjene pozidave niso
dovoljeni, v strnjenih delih naselja pa bomo vodnogospodarske pogoje
pridobili v postopku pridobivanja dokumentacije za vsak posamezni
primer, |
|
|
– zavarovali in varovali vode v površinskih vodotokih
in podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se bodo
zajemale kot pitna voda ter varovali zahtevano kakovost voda za uporabo
v tehnoloških procesih, |
|
|
– zagotavljali racionalno rabo vode ter omogočili
ponovno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnologij oziroma
izključevali ali preusmerjali gospodarske aktivnosti s prekomerno porabo
vode ter vzpodbujali varčevanje v individualni porabi, |
|
|
– usmerjali v boljše tehnologije, tako pri procesu
proizvodnje kot tudi pri procesu odpravljanj onesnaževanja v skladu z
zahtevami Evropske skupnosti, |
|
|
– sanirali degradirana in ogrožena območja, |
|
|
– sodelovali pri zagotavljanju možnosti uporabe in
dostopa do vodnega javnega dobra, |
|
|
– aktivno sodelovali v medobčinskem usklajevanju
aktivnosti za urejanje in ohranjanje vodnega sistema, kjer le-ta sega na
območja sosednjih občin, |
|
|
– poskrbeli za izobraževanje in osveščanje občanov o
vodi in delovanju vodnega sistema, |
|
|
– sodelovali pri izvajanju monitoringa in poročanju o
stanju v vodnem sistemu na območju občine. |
|
|
Sestavni del zasnove so tudi evidence zavarovanih in
ostalih potencialnih površinskih in podzemnih voda ter ostale evidence,
vezane na delovanje in ohranjanje vodnega sistema, vpisane v uradne
zbirke podatkov, ki jih vodijo pristojne službe. |
|
|
Za zagotavljanje varstva vodnega sistema na območjih,
ki so opredeljena kot obvezna izhodišča in drugih zavarovanih območjih,
bomo kot obvezne usmeritve upoštevali tudi specifične smernice za
prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, določene z odlokom o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (odlok objavljen v
Uradnem listu RS, št. 11/99) za varovanje vodnih virov, urejanje in
ohranjanje odtočnega sistema ter varstvo kakovosti in količin voda.
Izven teh območij bomo navedene smernice uporabljali kot priporočila.« |
|
|
– v točki 3.9.3. Varstvo in izboljšanje okolja
besedilo pod naslovom Varstvo naravne in kulturne dediščine nadomesti z
besediloma pod ločenima naslovoma in sicer: |
|
|
»Varstvo naravnih vrednot (naravne dediščine): |
|
|
Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in zavarovana
območja po zakonu o ohranjanju narave-ZON (Uradni list RS, št. 56/99,
31/00 in 119/02) bomo aktivno vključevali v urejanje prostora ter rabo
in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva dediščine na način,
ki ga določa zakon (6. člen ZON-a). |
|
|
Na območjih naravnih vrednot (naravne dediščine) in
zavarovanih območjih bomo upoštevali naslednje smernice: |
|
|
– posegi v naravo, ki vključujejo tudi posege v
prostor, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo
narave; |
|
|
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na
predhodni analizi naravnih značilnosti prostor; |
|
|
– v največji meri varovati naravne vrednote (naravno
dediščino) na mestu samem; |
|
|
– v postopkih načrtovanja, rabe in izkoriščanje
naravnih dobrin in urejanje prostora, mora pristojni državni ali lokalni
organ izvesti tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje
merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja
alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave; |
|
|
– nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti
mora delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po
zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju,
ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo (96. člen ZON-a); |
|
|
– vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat
populacij rastlinskih ali živalskih vrst, mora uporabljati načine,
metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega
stanja vrste (16. člen ZON-a). |
|
|
Pri opredelitvi pogojev za gradnje in druge ureditve
na zavarovanih območjih krajinskih parkov Lahinja in Kolpa je potrebno
upoštevati varstvene režime, določene z odlokoma: |
|
|
– odlok o razglasitvi Krajinskega parka Lahinja (SDL,
št. 3/88 in Uradni list RS, št. 73/98); |
|
|
– odlok o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa (Uradni
list RS, št. 82/99). |
|
|
Za predlagani Regijski park Kočevsko-Kolpa naj se
smiselno upoštevajo usmeritve in conacija parka, opredeljeni v študiji
»Regijski park Kočevsko-Kolpa – izhodišča za načrt upravljanja«, ki sta
ga izdelala Uprava RS za varstvo narave in Zavod za gozdove Slovenije v
marcu 2001. |
|
|
Na ostalih naravnih vrednotah oziroma naravni
dediščini naj se upoštevajo varstvene in razvojne usmeritve ter pogoji
za posamezne zvrsti naravnih vrednot oziroma naravne dediščine, navedene
v Naravovarstvenih smernicah (ZRSVN, OE Novo mesto, november 2002). Za
vse posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost,
naravne vrednote ali zavarovana območja, podana v navedenih smernicah,
je po 104. in 105 členu zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št.
56/99, 31/00 in 119/02) potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za
varstvo narave in dovoljenje za poseg v naravo oziroma naravovarstvene
pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ju izda Ministrstvo za okolje,
prostor in energijo. |
|
|
Občina se bo tudi aktivno vključevala v priprave za
razglasitev naravnih vrednot in regijskega parka Kočevsko – Kolpa in
kasneje upravljanja le-teh. |
|
|
Na zavarovanih območjih in območjih zasnove naravnih
vrednot bomo kot obvezne usmeritve upoštevali tudi specifične smernice
za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, določene z odlokom
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (odlok objavljen v
Uradnem listu RS, št. 11/99) za geosfero, hidrosfero, rastlinstvo in
živalstvo, ekosisteme in habitatne tipe ter antropogeno okolje. Izven
teh območij bomo navedene smernice uporabljali kot priporočila. |
|
|
|
|
|
Pri načrtovanju posegov na prostoru občine bomo upoštevali
tudi naslednja obvezna izhodišča (ORI) prostorskih sestavin dolgoročnega
plana RS: |
|
|
(a) geomorfološke podzemne naravne vrednote: |
|
|
– Daljne njive – Zjot na Sebetihu (NV 87) |
|
|
– Zastava – Jelenja jama (NV 88) |
|
|
– Zapudje – Kaščica (NV 89) |
|
|
(b) Hidrološke naravne vrednote: |
|
|
– Vinica – Reka Kolpa (NV 64) |
|
|
– Pusti Gradec – Lahinja (NV 77) |
|
|
– Hrast pri Vinici – Gornji kal (NV 90) |
|
|
– Dobliče – Dobličica (NV 92) |
|
|
(d) Zoološke naravne vrednote: |
|
|
– Jelševnik – Jezero, izvir Jelševnika (NV 1423) |
|
|
(c) Širša zavarovana območja: |
|
|
– Veliki Nerajec – Krajinski park Lahinja (NV 74) |
|
|
– Vinica – Krajinski park Kolpa (NV 1228) |
|
|
– Zagozdac – Regijski park Kočevsko-Kolpa (NV 1156). |
|
|
Z vidika biotske raznovrstnosti se ohranja predlagana
ekološko pomembna območja (EPO) in habitatne tipe (HT), za katere so
podane splošne varstvene in razvojne usmeritve v Naravovarstvenih
smernicah (ZRSVN, OE Novo mesto, november 2002). |
|
|
Z namenom odkrivanja, dokumentiranja in ohranjanja
novih geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot (naravne dediščine)
ter nadzora in opredelitve ustreznega načina varstva le-teh ob odkritju,
so na novo opredeljena območja pričakovanih naravnih vrednot (OPNV).
Kartografske podlage za PP Slovenije, M 1:100. 000, MOP, Agencija RS za
okolje, Ljubljana, februar 2002. |
|
|
V kartografskem delu na karti, “Zasnova varstva
naravne dediščine” so prikazani objekti in območja naravnih vrednot
(naravne dediščine), širša zavarovana območja, ekološko pomembna območja
in habitatni tipi s seznamom in varstvenim statusom in so kot priloga h
grafičnemu delu stavni del tega odloka. |
|
|
Varstvo kulturne dediščine: |
|
|
Kulturno dediščino bomo aktivno vključevali v urejanje
prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili ohranitev dediščine in njeno
vzdrževanje kot del prostora občine, njeno primerno rabo ter
uveljavljanje novih razvojnih potreb in strategij Republike Slovenije,
kot so trajnostna raba s strani človeka ustvarjenih virov, ohranjanje
kulturne identitete ter ustvarjanje kvalitetnega življenjskega okolja. |
|
|
Na območjih in objektih kulturne dediščine bomo
upoštevali naslednje smernice: |
|
|
– zasnovo varstva kulturne dediščine iz registra
nepremične kulturne dediščine, |
|
|
– upoštevanje načela celostnega varstva dediščine pri
prostorskem planiranju in urbanističnem načrtovanju (integralno
varstvo), |
|
|
– načrtovanje gradenj in drugih ureditev mora
temeljiti na predhodni analizi kulturnih značilnosti prostora, |
|
|
– v največji meri je treba varovati dediščino na mestu
samem, |
|
|
– posege in dejavnosti je treba načrtovati na način,
da ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance dediščine, |
|
|
– gradnje in druge ureditve naj prispevajo k trajni
ohranitvi dediščine ali povečanju njene vrednosti, |
|
|
– ohranjati je treba kulturno raznovrstnost in
kulturno identiteto slovenskega nacionalnega prostora, |
|
|
– na območjih kulturne dediščine imajo obnova in
ohranjanje dediščine prednost pred novogradnjami. |
|
|
Na zavarovanih območjih in območjih zasnove varstva
kulturne dediščine bomo kot obvezne usmeritve upoštevali tudi specifične
smernice za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, določene
z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (odlok objavljen
v Uradnem listu RS, št. 11/99) za geosfero, hidrosfero, rastlinstvo in
živalstvo, ekosisteme in habitatne tipe ter antropogeno okolje. Izven
teh območij bomo navedene smernice uporabljali kot priporočila. |
|
|
Zasnovo varstva kulturne dediščine predstavlja tudi
druga dediščina, registrirana po predpisih o kulturni dediščini in je
obvezna sestavina prostorskih aktov. |
|
|
Pri opredelitvi pogojev za gradnje in druge ureditve
bomo upoštevali tudi varstvene režime ter podrobnejše usmeritve in
pogoje za varstvo nepremične kulturne dediščine, ki imajo za cilj
ohranitev lastnosti in celovitosti le-teh na prostoru občine. |
|
|
|
|
|
Pri načrtovanju gradenj in drugih ureditev občine bomo
upoštevali tudi naslednja obvezna izhodišča prostorskih sestavin
dolgoročnega plana RS: |
|
|
a) Pomembnejša kulturna dediščina (PKD): |
|
|
– Črnomelj – Kulturni dom (EŠD 89) |
|
|
– Črnomelj Mestno jedro (EŠD 87) |
|
|
– Črnomelj – Spomenik NOB na Gričku (EŠD 88) |
|
|
– Črnomelj Arheološko območje (EŠD 9255) |
|
|
– Naklo v Beli krajini – Cerkev sv. Jakoba (EŠD 1733) |
|
|
– Pobrežje pri Adlešičih – Območje gradu (EŠD 9560) |
|
|
– Pusti Gradec – Arheološko najdišče Okljuk (EŠD 7159) |
|
|
– Rožanec – Antični mitrej (EŠD 632) |
|
|
– Stari trg ob Kolpi – Vas (EŠD 695) |
|
|
– Stražji vrh – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 926) |
|
|
– Vinica – Arheološko območje (EŠD 812) |
|
|
– Vinica – Grad (EŠD 813) |
|
|
– Vinica – Spominska plošča Otona Župančiča (EŠD 814) |
|
|
– Vrhovci – Vrtače (EŠD 9338) |
|
|
– Zorenci – Arheološko območje (EŠD 9552) |
|
|
– Žuniči – Domačija Žuniči 5 (EŠD 899) |
|
|
b) Pomembnejše območje kulturne dediščine (POKD): |
|
|
– Stari trg – dolina Kolpe (POKD 40). |
|
|
V kartografskem delu na karti “Zasnova varstva
kulturne dediščine” in v kartografski dokumentaciji so prikazani objekti
in območja kulturne dediščine, pregled enot nepremične kulturne
dediščine – seznam in varstveni status – seznam pa so kot priloga h
grafičnemu delu sestavni del tega odloka. |
|
|
– v točki 3.9.4. Načini urejanja prostora: |
|
|
– besedilo pod 1. Razvoj posameznega naselja, območij
dejavnosti v prostoru se nadomesti z naslednjim besedilom: |
|
|
»Za območje mesta Črnomelj bomo izdelali urbanistično
zasnovo naselja. |
|
|
Za območje obkolpskega prostora, s poudarkom na
Pomembnejšem območju kulturne dediščine (Stari Trg – dolina Kolpe), bomo
izdelali krajinsko zasnovo, ki bo celovito obravnavala prostor državnega
pomena. |
|
|
V okviru poselitvenih območij naselij bomo za območja,
ki zaradi prostorskih kvalitet (npr. naselbinska dediščina opredeljena v
registru nepremične dediščine), svoje namembnosti in potreb po
kompleksnejšem prostorskem in komunalnem urejanju zahtevajo celovitejši
pristop k urejanju, pripravili občinske lokacijske načrte. Le-te bomo
pripravili tudi za novogradnje pomembnejših infrastrukturnih objektov in
naprav. Preostala naselja v občini in odprti prostor bomo urejali s
prostorskimi ureditvenimi pogoji.« |
|
|
– dopolnijo se tudi: |
|
|
(a) obvezna izhodišča dolgoročnega plana R Slovenije
za obdobje od leta 1986 do leta 2000 za: |
|
|
--------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
Področje: Obvezno izhodišče:
|
|
|
--------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
»Naravna dediščina: – enote pomembnejše naravne dediščine (naravni spomeniki,
|
|
|
naravni rezervati) in območja naravne dediščine (narodni
|
|
|
parki, regijski parki, krajinski parki)
|
|
|
Kulturna dediščina: – enote pomembnejše kulturne dediščine in pomembnejša
|
|
|
območja kulturne dediščine
|
|
|
|
|
|
-------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
Področje: Obvezno izhodišče:
|
|
|
-------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
Poselitev – usmerjanje poselitve v ureditvena območja naselij, redefinirana
|
|
|
na osnovi dopolnitve navodil o vsebini in metodologiji izdelave
|
|
|
strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin
|
|
|
-------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
(b) obvezna izhodišča dolgoročnega plana Občine Črnomelj
za obdobje od leta 1986 do leta 2000 za: |
|
|
-------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
Področje: Obvezno izhodišče:
|
|
|
-------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
Naravna dediščina: – zasnova varstva naravne dediščine (zavarovana z
|
|
|
odlokom-s statusom naravne znamenitosti ter naravna
|
|
|
dediščina, predlagana za razglasitev)
|
|
|
Kulturna dediščina: – zasnova varstva kulturne dediščine (kulturni
|
|
|
spomeniki)«
|
|
|
-------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
– Naslov poglavja 5. Splošna ljudska obramba in družbena
samozaščita se nadomesti z naslovom: 5.1 Zasnova obrambe, besedilo pa z
naslednjim besedilom: |
|
|
“Za področje obrambe so perspektivna naslednja območja: |
|
|
– Lokve, območje izključne rabe za potrebe obrambe, |
|
|
in naslovom: 5.2 Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, besedilo pa z naslednjim besedilom: |
|
|
S področja zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami
bomo upoštevali elemente iz občinskega načrta zaščite in reševanja.” |
|
|
3. člen |
|
|
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA |
|
|
V poglavju 1. PROSTORSKI RAZVOJ se besedilo
štirinajstega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom: |
|
|
»Skladno z dolgoročno zasnovano politiko
policentričnega razvoja bomo razvoj in gradnjo usmerjali v občinsko
središče Črnomelj, v pomembnejša lokalna središča, v lokalna/oskrbna
središča ter v naselja s poudarjeno turistično funkcijo. |
|
|
V naštetih naseljih bomo izvajali sprejete prostorske
akte oziroma bomo glede na potrebe pripravili in sprejeli nove
dokumente, ki bodo podlaga za izvajanje gradenj in drugih ureditev.« |
|
|
V poglavju 2. NAMENSKA RABA POVRŠIN se: |
|
|
(a) v podpoglavju 2.1.
Kmetijstvo besedilo prvega in drugega odstavka nadomesti z nasednjim
besedilom: |
|
|
»Bilanca površin na območju občine (po izločitvi območja
sedanje Občine Semič) znaša: |
|
|
-----------------------------------------------------------------------------
|
|
|
Kategorija Površina v ha Delež v %
|
|
|
-----------------------------------------------------------------------------
|
|
|
1 kmetijske površine:
|
|
|
– območje najboljših kmetijskih zemljišč 2.617 7,7
|
|
|
– 2. območje kmetijskih zemljišč 11.900 35,0
|
|
|
2 gozdne površine: 17.827 52,5
|
|
|
3 pozidane površine: 983 2,9
|
|
|
4 vodni svet in ostalo: 657 1,9
|
|
|
skupaj 33.984 100,0
|
|
|
-----------------------------------------------------------------------------
|
|
|
V naslednjem obdobju bomo s pozidavo za stanovanja,
proizvodne in terciarne dejavnosti ter za izgradnjo infrastrukture
spremenili namembnost 127,83 ha kmetijskih in gozdnih površin, od tega
31,27 ha najboljših kmetijskih zemljišč. |
|
|
(b) v podpoglavju 2.2.
Gozdarstvo besedilo v celoti nadomesti z naslednjim besedilom: |
|
|
»Večina gozdov na območju občine ima lesno proizvodno
funkcijo. Rezervati (Hrastova loza, Radenci nad Kolpo in Dečinska stena)
ter gozdovi na območju krajinskih parkov Lahinja in Kolpa imajo status
gozdov s posebnim pomenom. Med varovalne gozdove so uvrščene gozdne
površine nad kanjonom Kolpe pod Špeharji in vasjo Daljne njive. Na
območjih rezervatov ni dovoljeno nikakršno poseganje, niti v smislu
gospodarjenja, na območjih krajinskih parkov pa so omejitve pri
gospodarjenju z gozdovi in poseganju vanje določeni z odlokoma o
razglasitvi krajinskih parkov Lahinja ter Kolpa (odloka objavljena v
SDL, št. 3/88 in Uradnem listu RS, št. 82/98). Gospodarjenje na območjih
varovalnih gozdov je dovoljeno skladno z gozdnogospodarskim načrtom GE
Stari trg. V območju gozdov z močneje poudarjeno varovalno in biotopsko
funkcijo je potrebno zagotoviti stalno zastrtost tal, naravno
obnavljanje sestojev, razgibano zgradbo ter ugoden razvoj vsem
manjšinskim ekosistemom ter ohraniti primerne gozdne razmere za ogrožene
in redke živalske vrste. |
|
|
Skladno s Programom razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni
list RS, št. 14/96) bomo na področju gospodarjenja z gozdovi izvajali
naslednje aktivnosti: |
|
|
– omogočili racionalnejšo izrabo gozdnih površin, |
|
|
– v gozdnogospodarskih načrtih predvideli ukrepe za
obnovo gozdov in njihove reproduktivne sposobnosti, |
|
|
– skupaj s kmetijsko in urbanistično službo opredelili
površine, ki so sedaj v zaraščanju in jih je potrebno rekultivirati, |
|
|
– racionalizirali rabo in gospodarjenje z gozdovi na
območjih, ki so pomembna z vidika vodooskrbe in zajemanja podtalnice, |
|
|
– opredelili območja gozdnih zemljišč, ki so
perspektivna za izrabo v turistične namene, |
|
|
– skupaj z upravljalci gozdov poskrbeli za racionalno
gradnjo gozdnih cest ter poskrbeli za redno vzdrževanje obstoječih.« |
|
|
(c) v podpoglavju 2.3.
Rudarstvo besedilo v celoti nadomesti z naslednjim besedilom: |
|
|
»Območje potencialnih rezerv tehničnega kamna – apnenca ob
pridobivalnem prostoru kamnoloma Suhor pri Vinici se v kartografskem
delu opredeli kot obvezno republiško izhodišče za druge rudnine. Enako
velja tudi za obstoječa, občasno aktivna kamnoloma tehničnega kamna –
dolomita severovzhodno od naselja Hrast pri Vinici. |
|
|
Ostale kamnolome oziroma površinske kope dolomita
(Rodine, Dragovanja vas-a in Dragovanja vas-b, Stari trg ob Kolpi) ter
kamnoloma tehničnega kamna – dolomita (Veliki Nerajec) in apnenca (Mali
Nerajec), ki so neperspektivni, bomo sanirali. Njihovo možno izrabo za
lokalne potrebe prebivalstva bomo preverili na osnovi komparativnih
prednosti posameznih ležišč. Pri tem bomo upoštevali tako interese
gospodarstva in lokalnega prebivalstva, kakor tudi naravovarstvene
kriterije in potrebe masne bilance za tovrstne mineralne surovine na
območju same občine ter regije. Za eventualno izkoriščanje oziroma
njihovo sanacijo bomo predhodno pripravili ustrezno prostorsko
dokumentacijo.« |
|
|
(d) v podpoglavju 2.4.
Vodno gospodarstvo besedilo v celoti nadomesti z naslednjim besedilom: |
|
|
»Za zagotovitev neoporečnih vodnih virov v občini bomo
izvedli aktivnosti za zavorovanje vodenega vira Dobličica, na podlagi
novelacije strokovnih podlag za varovanje tega vodnega vira (izdelovalec
Geološki zavod Slovenije, pod št. št. K-II-30 d/c – 9/871-h, nov.
2002).« |
|
|
(d) besedilo v podpoglavju 2.5. Naravna in kulturna
dediščina v celoti črta; |
|
|
(e) besedilo v podpoglavju 2.6. Prostorski razvoj
industrije v celoti črta; |
|
|
(f) v podpoglavju 2.7. Gradnja in posegi v prostor na
področju prometa in zvez se besedilo: |
|
|
– v točki 2.7.2. Cestni promet v celoti nadomesti z
naslednjim besedilom: |
|
|
»Za zahodno obvozno cesto Črnomlja je v pripravi
lokacijski načrt. Za druge obvozne ceste mesta Črnomelj se skladno z
urbanistično zasnovo pripravijo lokacijski načrti. |
|
|
Za lokalne ceste oziroma posamezne odseke bomo
pripravili projekte rekonstrukcij, pri čemer bomo upoštevali celovite
rešitve na odsekih skozi naselja.« |
|
|
– za točko 2.7.2. Cestni promet doda nova točka 2.7.3.
Letališča z naslednjim besedilom: |
|
|
»Prostor Občine Črnomelj se nahaja v »kontrolni coni
CTA – Dolsko« (obvezno izhodišče dolgoročnega plana RS), kar pomeni, da
preko območja predvidenih posegov potekajo zračne poti; le-te so
prikazane v kartografskem delu odloka na karti Zasnova prometnega
omrežja. Pri načrtovanju, graditvi, postavljanju in zaznamovanju
objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega
prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva
za promet, Uprave RS za civilno letalstvo.« |
|
|
– vse točke v nadaljevanju ustrezno preštevilčijo; |
|
|
– točka 2.7.4. PTT promet nadomesti z naslovom 2.7.4.
Zveze, besedilo pa v celoti nadomesti z naslednjim besedilom: |
|
|
»Telekomunikacijsko omrežje bomo razširili na območju
samega mesta Črnomelj in naselij Čardak, Loka, Butoraj, Tribuče, Vinica,
Sinji vrh ter Stari trg. |
|
|
Omogočili (zagotovili) bomo tudi racionalno in
učinkovito omrežje mobilne telefonije na celotnem prostoru občine ter
izvedli KTV.« |
|
|
– v točki 2.7.5. Energetsko omrežje v celoti nadomesti
z naslednjim besedilom: |
|
|
»Za boljšo oskrbo območja Bele krajine in torej tudi
Občine Črnomelj z električno energijo bo izveden nov 2x110 kV daljnovod
Kočevje – Črnomelj, ki bo potekal med napajalno postajo RTP 110/20 kV
Črnomelj in RTP 110/20 kV Kočevje. Za nemoteno oskrbo odjemalcev v mestu
Črnomelj in bližnji okolici bodo zgrajene nove transformatorske postaje
s pripadajočimi priključnimi 20 kV kabelskimi povezavami. |
|
|
Poleg tega bodo še večja vlaganja v vzdrževalna in
obnovitvena dela na obstoječem visokonapetostnem in nizkonapetostnem
omrežju.« |
|
|
– za točko 2.7.5. Energetsko omrežje doda nova točka
2.7.6. Oskrba s tekočim plinom z naslednjim besedilom: |
|
|
»Na področju oskrbe s tekočim plinom se bomo vključili
v aktivnosti za določitev trase plinovoda Metlika (hrvaška meja) –
Črnomelj.« |
|
|
(g) v podpoglavju 2.8.
Komunalna infrastruktura se besedilo: |
|
|
– v točki 2.8.1. Oskrba s pitno vodo v celoti nadomesti z
naslednjim besedilom: |
|
|
»Oskrba s pitno vodo na območju občine bo prednostna
dejavnost. V okviru te dejavnosti bomo izvajali naslednje aktivnosti: |
|
|
– obnavljali in vzdrževali bomo obstoječe vodovodno
omrežje in objekte v takem obsegu, da bodo zdravstveno in tehnično
brezhibni za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, |
|
|
– nadzirali bomo kakovost pitne vode v javnih
vodovodih in skrbeli za njeno zdravstveno ustreznost, |
|
|
– skrbeli bomo za razvoj vodooskrbe in gradili nove
vodovode na območjih, ki še nimajo javnega vodovoda, |
|
|
– aktivno bomo varovali vodne vire pred onesnaženjem; |
|
|
(a) Obstoječi vodni viri v koriščenju so: |
|
|
– Vodni vir izvir Vumola, ki je zaščiten z odlokom o
zaščiti vodnega vira vodovoda Adlešiči SDL, št. 12/84 |
|
|
– Vodni vir izvira Vinica, ki je zaščiten z Odlokom o
zaščiti vodnih virov na območju Vrčic in Srednje vasi, Črpališča na
Kolpi na vinici in črpališča v Dobličah SDL, št. 14/88 |
|
|
– Vodni vir izvira Dobličice, ki je zaščiten z Odlokom
o zaščiti vodnih virov na območju Vrčic in Srednje vasi, Črpališča na
Kolpi na vinici in črpališča v Dobličah SDL, št. 14/88 |
|
|
– za točko 2.8.2. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
doda nova točka 2.8.3. Pokopališča z naslednjim besedilom: |
|
|
»Razširili bomo pokopališča v Dragatušu, Ziljah in
Bojancih.« |
|
|
– točka 2.8.3. Odstranjevanje odpadkov se preštevilči
z 2.8.4, besedilo pod tem naslovom pa nadomesti z naslednjim besedilom: |
|
|
»Reden odvoz odpadkov bo potekal po vseh naseljih.
Pobirali se bodo nenevarni odpadki. Nevarni odpadki se bodo zbirali z
vsakoletnimi posebnimi akcijami. Vzpostavljeni bodo ekološki otoki, kjer
se bodo zbirale ločene frakcije odpadkov. |
|
|
Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo
skupaj z občinami na območju Dolenjske pristopili k izgradnji Centra za
ravnanje z odpadki v Leskovcu. Odlagališče komunalnih odpadkov na
Vranovičih se bo ob sprostitvi prostora usposobilo kot odlagališče
inertnih odpadkov in zbirni center za ravnanje z odpadki. Na odlagališču
Vranoviči se uredi center za ravnanje z odpadki občin Črnomelj in Semič
in zagotovi dodatni prostor za deponijo inertnih odpadkov.« |
|
|
(h) v podpoglavju 2.9.
Gradnja objektov in posegi na ostalih področjih se: |
|
|
– v točkah 2.9.1. Trgovina in 2.9.2. Gostinstvo besedilo v
celoti črta; |
|
|
V poglavju 3. NAČINI UREJANJA PROSTORA se besedilo pod
točko 3.1. Območja, za katera se izdelajo prostorski izvedbeni akti, v
celoti nadomesti z naslednjim besedilom (pri tem se črtata tudi besedila
pod 1. Odprti prostor, 2. Območja realiziranih zazidalnih načrtov in 3.
Kasnejša priprava izvajanja načrta): |
|
|
»Za izvajanje vseh posegov, ki so predvideni do konca
tega srednjeročnega obdobja, bomo izdelali naslednje prostorske akte: |
|
|
1. prostorske ureditvene pogoje: |
|
|
– za osrednji in severni del občine, za območja
krajevnih skupnosti Dragatuš (delno), Butoraj, Tribuče,
Dobliče-Kanižarica (delno), Črnomelj (delno), Talčji Vrh in Petrova vas; |
|
|
2. spremembe in dopolnitve sprejetih prostorskih
ureditvenih pogojev: |
|
|
– za naselje Blatnik ter za območja krajevnih
skupnosti Sinji Vrh, Vinica, Adlešiči in Stari trg, |
|
|
3. občinske lokacijske načrte: |
|
|
– za širitev naselja Dragatuš, |
|
|
– za poslovno cono Ručetna vas, |
|
|
– za kamnolom Suhor pri Vinici, |
|
|
– za zgodovinsko jedro Črnomlja, |
|
|
– za izgradnjo cestne infrastrukture, |
|
|
– za izgradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov. |
|
|
|
|
|
Na prostoru Občine Črnomelj veljajo naslednji
prostorski izvedbeni akti: |
|
|
Odlok o zazidalnem načrtu Čardak v Črnomlju: Uradni
list RS, št. 89/02; |
|
|
Odlok o zazidalnem načrtu Pristave v Črnomlju: SDL,
št. 11/77; |
|
|
Odlok o zazidalnem načrtu Pod gozdom v Črnomlju: SDL,
št. 26/81; |
|
|
Odlok o zazidalnem načrtu Obrtna cona v Črnomlju: SDL,
št. 2/90; |
|
|
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Kočevje pri
Črnomlju: SDL, št. 24/82; |
|
|
Odlok o zazidalnem načrtu Majer na Vinici: SDL, št.
10/85; |
|
|
Odlok o zazidalnem načrtu Drage v Črnomlju: SDL, št.
10/85 in Uradni list RS št. 7/92, 47/98; |
|
|
Odlok o lokacijskem načrtu spremljajočih objektov
pokopališča v Vojni vasi: SDL, št. 15/89; |
|
|
Odlok o lokacijskem načrtu za centralno čistilno
napravo Črnomelj: SDL, št. 8/90 in Uradni list RS, št. 21/92 in 43/00; |
|
|
Odlok o zazidalnem načrtu Štorov hrib v Črnomlju: SDL,
št. 14/90 in 2/91; |
|
|
Odlok o ZN Danfoss Črnomelj – I. faza: Uradni list RS,
št. 27/96, 69/00 in 47/02; |
|
|
Odlok o lokacijskem načrtu za sanacijo in razširitev
odpadkov Vranoviči: SDL, št. 7/91 in Uradni list RS št. 37/93 in 43/00; |
|
|
Odlok o ureditvenem načrtu pridobivalnega prostora
Rudnik Kanižarica: Uradni list RS, št. 52/95 in 3/98; |
|
|
Odlok o ureditvenem načrtu Adlešiči: Uradni list RS,
št. 14/98. |
|
|
Na koncu besedila se doda novo poglavje z naslovom 4.
SEZNAM POSEGOV NA NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA in naslednjim besedilom: |
|
|
»Seznam posegov na najboljša kmetijska zemljišča: |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kriterij upravičenosti pomeni: |
|
|
b – 6. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list
RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) |
|
|
d – 5. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list
RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) |
|
|
d, b – usmerjanje poselitve v ureditvena območja
naselij, redefinirana na osnovi dopolnitve navodil o vsebini in
metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih
aktov občin |
|
|
Pod naslovom 5. PROGRAMSKE ZASNOVE se dodajo naslednje
programske zasnove: |
|
|
A) PROGRAMSKA ZASNOVA
DRAGATUŠ za območje kompleksne stanovanjske, poslovno-stanovanjske in
obrtne gradnje ter turistično-rekreativne dejavnosti: |
|
|
1. Območje
urejanja |
|
|
Območje Programske zasnove Dragatuš obsega kmetijski
prostor južno od vasi, v zaledju vrtov domačij. Na južnem in vzhodnem
delu omejuje prostor poljska pot, proti zahodu pa regionalna cesta.
Celotno območje predvidenih posegov meri približno 7,9 ha, pri čemer je
del zemljišč izvzetih iz območja in v tem seštevku niso vključena (glej
opombo*). |
|
|
Od tega meri 1. faza 6,15 ha in zajema zemljišča
oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 327 stp., 993, 998, 999,
1002/1, 1002/2, 1004, 1010, 1012, 1013, 1014/1, 1014/2, 1019/2, 1019/3,
1019/5, 1020/1, 1020/2, 1022/1, 1022/2, 1025/2, 1025/3, 1026/2, 1029/1,
1029/2, 1031, 1032/1, 1032/2, 1036/2, 1036/3, 1037, 1038/1, 1038/3,
1043/1, 1043/2, 1046/2, 1048, 1049/1, 1049/2, 1050, 1051/2, 1051/3,
1054/2, 1055/1, 1055/2, 1056/1, 1056/3, 1058, 1059/2, 1062/2, 1063/1,
1065, 1070/1, 1070/2, 1071/1, 1071/2, 1072, 1075/1, 1075/2, 1076/2,
1077/1*, 1078*, 1081*, 1082/2*, 1090/3, 1090/5*, 1098/2, 1104/1, 1105/2,
1105/3, 1111, 1112/1, 1119, 1120, 1127, 1128, 1135, 1136/2, 1154/1,
1154/2, 1154/3, 1156, 1157, 4670/1; 4662/1; 4663/2 pot, vse k.o.
Dragatuš. |
|
|
2. faza meri 1,78 ha in zajema zemljišča oziroma dele
zemljišč s parcelnimi številkami: 1054/2, 1059/2, 1062/2, 1065, 1069,
1070/1, 1072, 1075/1, 1075/2, 1078*, 1081*, 1087, 1090/3, 1090/5*, 1095,
1098/1, 1098/2, 1104/1, 1104/2, 1105/3, 1110/1, 1110/2, 1111, 1112/1,
1112/2, 1119, 1120, 1127, 1128, 1135, 1136/2, 4670/1; vse k.o. Dragatuš. |
|
|
*Opomba: parcele oziroma deli parcel št. 1090/5, 1081,
1078, 1077/1, 1082/2, vse k.o. Dragatuš se ohranijo v območju programske
zasnove za OLN, se pa izločijo iz obravnave, razen del parcel, ki je
potreben za izvedbo ceste, ki se mora ohraniti tako v območju PZ kot v
območju obravnave PZ. Iz območje obravnave je izvzeto območje, veliko
0,39 ha. |
|
|
2. Zasnova
organizacije dejavnosti in namenske rabe površin |
|
|
V okviru Programske zasnove Dragatuš se predvidijo: |
|
|
– izgradnja lokalne (obvozne) ceste od odcepa z
regionalne ceste do priključka na lokalno cesto na severnem robu vasi,
ob kateri se predvidi koridor za pločnik za pešce in kolesarsko stezo, |
|
|
– izgradnja posameznih povezovalnih cest in poti za
oskrbo novega dela naselja, ki se bodo navezovale na obstoječe ceste in
poti, ki vodijo v staro jedro naselja, |
|
|
– izgradnja individualnih stanovanjskih hiš, vrstnih
hiš in stanovanjsko-poslovnih objektov (s poslovnimi prostori v
pritličjih in stanovanji v nadstopju) ter obrtne gradnje, |
|
|
– ureditev območja pokopališča s predvideno širitvijo
pokopališča in izgradnjo poslovilnega objekta ter pripadajočimi
ureditvami, |
|
|
– ohranitev, ureditev obstoječega rekreacijskega
območja v sklopu turizma na kmetiji. |
|
|
Predvidita se dve fazi lokacijskega načrta: |
|
|
– 1. faza je plansko usklajena, definirana kot območje
stavbnih zemljišč, zato se zanjo (skladno z dokončanjem postopka
sprememb in dopolnitev planskih aktov) lahko pripravi lokacijski načrt. |
|
|
– 2. faza ni plansko usklajena, je vključena v
ureditveno območje naselja Dragatuš, vendar se območje 2. faze v celoti
ohranja kot kmetijsko zemljišče. |
|
|
3. Usmeritve za
urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje |
|
|
Urbanistično oblikovanje: Nova pozidava se predvidi
vzporedno z obstoječo pozidavo naselja in se koncipira kot približna
ponovitev njegove zazidalne sheme, vendar v precej manjšem obsegu. Je
manjšega in srednjega merila, v strnjeni strukturi, podobni obstoječi,
vendar s posameznimi večjimi predahi zelenih površin z višjim standardom
opreme omrežja komunikacij. Južni oziroma jugovzhodni rob nove pozidave
tvori obodna komunikacija, ki je hkrati obvozna cesta za naselja (v
smeri proti vasi Podlog), za dobro dostopnost se znotraj območja uredi
še ena povezovalna cesta, ki jo dvakrat prekinjata prečni cesti ter
prečne peš komunikacije. |
|
|
Območje se ureja kot pretežno stanovanjsko in delno
poslovno-stanovanjsko območje, zastopani pa so tudi javni programi: v
območje urejanja je zajeto obstoječe pokopališče, predvidena pa je
njegova širitev, ureditev poslovilnega objekta s pripadajočimi
ureditvami in javno odprto površino. Del območja se lahko nameni turizmu
in rekreaciji, ohrani se obstoječ turizem na kmetiji. |
|
|
Soseska naj se oblikuje kot sodobno zasnovana
pozidava, ki naj se v gabaritih in oblikovanju zgleduje po kakovostni
stari tipologiji objektov. Pretežno suburbana tipologija obstoječih
objektov naj ne bo neposreden vzor, dovoli pa se vnašanje sodobnih
urbanih elementov. |
|
|
Arhitektonsko oblikovanje: Tlorisni gabariti
enodružinske pozidave naj približno upoštevajo obstoječe, prav tako
višinski gabariti, kjer se dovoli višina P + M do največ P + 1, kleti se
ne dovolijo. Tlorisni gabariti objektov, ki so tudi poslovni, so lahko
večji, srednjega merila. Oblikovanje objektov naj bo poenoteno, vendar
lahko raznovrstno. Strešna krajina naj se poenoti po barvah, kjer se
dovoli usklajene odtenke zemeljskih barv (opečna, rjava) in naklonih
(strmi nakloni 38-45 stopinj), dovolijo se kombinacije z ravnimi
strehami. |
|
|
Krajinsko oblikovanje: Območje pokopališča (obstoječe
in predvidena razširitev) se ureja kot zelena odprta javna površina, ki
omogoča prehode iz obstoječega naselja v območje nove pozidave. Hkrati
je to območje zeleni predah med novo pozidavo. |
|
|
Na severozahodnem robu nove pozidave, na meji z
obstoječim naseljem, se zagotovijo zeleni predahi z vegetacijo ali
nepozidanim območjem, tako da se vplivi nove pozidave na obstoječo
zmanjšajo. |
|
|
Območje turizma na kmetiji z rekreacijo se ohrani z
večjim deležem zelenih odprtih površin (obstoječe tenis igrišče,
ohranitev kmetijskih površin) kot še eno območje predaha med strnjeno
pozidavo. |
|
|
V območju ob regionalni cesti (RC) se z novo
predvideno pozidavo približno upošteva obstoječo gradbeno linijo, zeleni
tampon pa se zagotovi s posameznimi drevesi. |
|
|
Na jugovzhodnem robu nove pozidave se, na meji s
sklenjenimi kmetijskimi površinami, lahko zagotovi varovalni zeleni pas
– pas visokorasle avtohtone vegetacije in grmičevja, ki bo omejil
naselje od odprtih površin ob njem. |
|
|
Pri načrtovanju objektov in ureditev v okviru nove
pozidave je treba zagotoviti, da bodo novi posegi smiselno umeščeni v
krajinski prostor na obrobju naselja. Obstoječe kmetijske površine na
obrobju območja urejanja se ohranijo. |
|
|
4. Usmeritve za
varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja |
|
|
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in
ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka
ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in
parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene
komunalne vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v
zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo in med obratovanjem, morajo ostati
pod normativno določenimi ravnmi. |
|
|
Med izvedbo načrtovanih posegov je treba zagotoviti,
da med gradnjo in po končanih ureditvah ne bo prišlo do poslabšanja
razmer v obstoječem delu naselja zaradi zastajanja padavinske vode, ki
je že opazno na površinah na robu naselja. |
|
|
5. Zasnova izgradnje
in prenove infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav |
|
|
Prometno omrežje: se izvede ob upoštevanju faznosti
izvedbe lokacijskega načrta tako, da 1. faza upošteva končno rešitev –
vendar v omejenem obsegu. Po jugovzhodnem robu območja se izvede obvozna
lokalna cesta, ki se na jugu priključi na regionalno, na severu pa na
lokalno cesto. V zahodnem delu je treba na skoraj ravnem terenu urediti
novo traso ceste, severovzhodni del predvidene obvozne ceste pa v večji
meri poteka po trasi obstoječe poljske poti. Ob cesti se predvidi
koridor za hodnik za pešce in kolesarsko stezo. |
|
|
Vzporedno z obvozno cesto se po sredini obravnavanega
območja izvede notranja cesta, ki se na jugozahodu priključi na
regionalno cesto z rekonstruiranim obstoječim priključkom pri kapelici,
na severu pa se izteče na predvideno obvozno cesto. Tudi ob tej cesti se
predvidi koridor za hodnik za pešce in kolesarsko stezo. |
|
|
Vzporedno z obvozno cesto se po sredini obravnavanega
območja izvede dodatna lokalna cesta, ki se na jugu priključi na
regionalno cesto z rekonstruiranim obstoječim priključkom pri kapelici,
na severu pa se izteče na predvideno obvozno cesto. |
|
|
Prečno na obe vzdolžni cesti potekata prečni cestni
prevezavi; zahodna se navezuje na obstoječo pot do tenis igrišč (v
okviru turizma na kmetiji), osrednja pa je na severnem delu slepa cesta. |
|
|
Ob pokopališču se predvidi prečna peš prevezava. Iz
teh cest se uredijo uvozi k posameznim objektom in na parkirne površine
ob njih. |
|
|
Komunalna infrastruktura: |
|
|
Vsa komunalna infrastruktura, ki je predvidena v
območju urejanja, se izvede podzemno in naj poteka v območju načrtovanih
pločnikov in kolesarskih stez, zaključeno za 1. fazo lokacijskega
načrta. |
|
|
Elektro omrežje: Območje se navezuje na obstoječe
omrežje v naselju Dragatuš. Nizkonapetostni razvod se izvede v
koridorjih cestnih povezav na obravnavanem območju. |
|
|
Razvod javne razsvetljave: Osrednja povezovalna cesta
in obodna (obvozna) cesta ter javne poti se opremijo z javno
razsvetljavo. |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje: Na obravnavanem območju se
načrtuje okoli 60 telefonskih priključkov. Navezava območja na TK
omrežje se izvede z izgradnjo kabelske kanalizacije, ki se priključi na
obstoječe omrežje v naselju. |
|
|
Vodovod: Predvidena je navezava predvidenega kompleksa
na obstoječe javno vodovodno omrežje v naselju Dragatuš, ki se ga ob tej
priložnosti rekonstruira in zamenja dotrajane cevi tam, kjer je to
potrebno, v skladu s hidravlično presojo vodovoda v Občini Črnomelj. |
|
|
Kanalizacija: Predvidena je izvedba kanalizacijskega
omrežja za celotno naselje Dragatuš in za novo cono. Kanalizacijski
sistem se podrobneje določi s programom opremljanja, ki se izdela v letu
2003. Program bo opredelil tudi lokacijo čistilne naprave in izpust. |
|
|
Onesnažene padavinske vode z manipulativnih površin in
parkirišč se na lokacijah, kjer so predvidene poslovne in obrtne
dejavnosti, v kanalizacijo odvajajo preko lovilcev olj. |
|
|
Odpadki: Na območju urejanja se zbiranje odpadkov
uredi s postavitvijo standardiziranih posod za odpadke, ki se postavijo
na posebej urejena stojna mesta ob cestah, parkiriščih oziroma uvozih ki
se uredijo in opremijo v skladu z navodili pooblaščene komunalne
organizacije. Predviden je odvoz odpadkov na deponijo odpadkov. |
|
|
6. Usmeritve za
varovanje kulturne dediščine in naravnih vrednot |
|
|
Na območju predvidenih posegov ni območij varstva kulturne
dediščine in naravnih vrednot, zato posebne usmeritve niso potrebne. |
|
|
7. Usmeritve za rabo
prostora za obrambo in zaščito |
|
|
Na obravnavanem območju ni objektov in naprav iz IV.
poglavja navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite
v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94). |
|
|
8. Posegi na najboljša
kmetijska zemljišča |
|
|
Načrtovane ureditve bodo v celoti posegale na najboljša
kmetijska zemljišča, ki so v veljavnem prostorskem planu občine Črnomelj
opredeljena kot najboljša kmetijska zemljišča v skupni površini
približno 7,9 ha. |
|
|
Od tega meri območje, za katero bo uveljavljena
sprememba planskih aktov, 5,68 ha. Za to območje se predvidi izdelava 1.
faze lokacijskega načrta, ki vključuje še nekatera zemljišča, ki so že
stavbna (pri pokopališču, kjer se načrtuje celovita ureditev), zato 1.
faza LN v celoti obsega 6,15 ha površin. |
|
|
Območje 2. faze lokacijskega načrta, kjer poseg na
najboljša kmetijska zemljišča ni usklajen, pa meri 1,78 ha. To območje
je znotraj meje ureditvenega območja naselja, vendar se na njem v celoti
ohranja primarna kmetijska raba. |
|
|
Občina Črnomelj uveljavlja poseg na najboljša
kmetijska zemljišča na podlagi 5.člena zakona o urejanju prostora
(ZureP-1). Vsaka širitev Dragatuša bi namreč posegla na najboljša
kmetijska zemljišča, saj je naselje z njimi obkroženo. |
|
|
B) PROGRAMSKA ZASNOVA
ZA POSLOVNO CONO »RUČETNA VAS« |
|
|
1. Območje
urejanja |
|
|
Obravnavano območje zajema pas med regionalno cesto
Črmošnjice-Črnomelj (R1-216/1178) na SV in Ručetno vasjo na JZ. Območje
je veliko ca.. 3,3 ha. Vas in območje obravnave ločuje njivski kompleks,
ki se ohranja. |
|
|
Meja urejanja poteka vzdolž SV robov parcel št.
4562/7, 1706 in 1737, kjer zavije proti zahodu in teče ob robovih parcel
št. 1738/1, 1710/2, 1735/2, 1735/1, ob robu zadnje parcele zavije proti
severu in poteka ob robovih parcel 1710/2, 1708, 1704 do javne poti s p.
št. 4555 kjer zavije proti zahodu do parcele št. 1718, teče po njenem
vzhodnem robu in ob JV robovih parcel št. 1717, 1720, 1721, po Z robu
parcele št. 1720, po J robu parcele št. 1719/3 do javne poti katero
prečka in poteka ob njenem Z robu do parcele št. 1696/1, gre po njenem Z
robu do parcele št. 1694/2 in teče po J meji te parcele in parcele št.
1695, ob slednji zavije proti S mimo parcele št. stp.146, obkroži J, Z
in S rob parcele št. 1677/2, gre po Z robu parcele št. 1668 do parcele
št. 1669, ob njenem S robu zavije proti V in teče ob parceli št. 1670/1
kjer zavije proti JV do izhodiščne točke na parceli št. 4562/7 (vse
parcele so v k.o. Petrova vas). |
|
|
V območje so tako zajeta naslednja zemljišča s parc.
št.: 1668, 1669, 1700/2, 1670/1, 1673, 1672, 1671, 1677/2, 1695, 1694/2,
stp.146, 1696/1, 1699/2, 1699/1, 1700/3, 1700/1, 1701, 4562/7, 4555,
1704, 1703, 1702, 1706, 1705, 1708, 1710/2, 1738/2, 1738/1, 1737,
1735/1, 1735/2, 1718, 1717, 1719/1, 1719/4, 1719/3, 1720 in 1721, vse v
k.o. Petrova vas. |
|
|
2. Namenska raba in
organizacija dejavnosti |
|
|
V območje urejanja sta vključena dva obstoječa mizarska
kompleksa, ki ju je potrebno prostorsko zaokrožiti in urediti. Ureditev
mora zajeti tako rešitev priključevanja na obstoječo regionalno cesto
Črmošnjice-Črnomelj, kakor tudi boljšo prostorsko organizacijo poteka
proizvodnje, umestitev drugih primernih dejavnosti, omilitev vplivov na
okolje ter nenazadnje oblikovati usmeritve za dvig estetskih kvalitet
tega, vizualno degradiranega predela. |
|
|
Prostor se nameni naslednjim dejavnostim: |
|
|
– proizvodno-servisnim programom v večjem delu
kompleksa. Del teh površin se opredeli za proizvodno-servisne objekte
(vključno z manipulativnimi površinami), del pa za pretežno skladiščne
površine (zamenjajo jih lahko tudi proizvodno-servisna poslopja, v
kolikor se potreba po skladiščenju zmanjša); |
|
|
– poslovno-stanovanjskim programom v predelu, kjer se
nahajajo obstoječi stanovanjski objekti oziroma se kompleks približa
sedanjim javnim lokalnim potem. Večji poslovno stanovanjski program je
predviden tudi ob glavnem vstopu v območje z regionalne ceste
Črmošnjice-Črnomelj. V okviru teh programov so dovoljene za stanovanjsko
okolje nemoteče oblike proizvodnje, servisa in storitvenih dejavnosti
ter v okviru teh objektov opredelitev določenih površin tudi za
stanovanjske namene. |
|
|
3. Tehnološki pogoji
in omejitve |
|
|
Obe dejavnosti (obstoječi mizarski delavnici) sta vitalni.
Glede na spremenljive razmere na trgu pa je možno, da se bo vrsta
proizvodnje na tem območju spremenila, zato se prostorska izhodišča
postavijo tako, da omogočajo uvajanje tudi drugih proizvodnih, servisnih
in storitvenih programov. |
|
|
4. Usmeritve za
infrastrukturna omrežja in naprave |
|
|
Promet: |
|
|
Dostopna cesta (javna pot) do poslovne cone se
predvidi preko novega priključka na regionalno cesto R1-216/1178
Črmošnjice – Črnomelj in sicer v območju križišča R1-216/1178 Črmošnjice
– Črnomelj in R2-421/2506 Ručetna vas – Štrekljevec. V območju
priključka se oblikuje štirikrako križišče. |
|
|
Obstoječa javna pot, ki poteka vzporedno z regionalno
cesto R1-216/1178, se z ureditvijo nove javne poti do poslovne cone
ukine. Ukinjena javna pot se rekultivira. |
|
|
Komunalna infrastruktura: |
|
|
Elektro omrežje: Napajanje obravnavanega območja z
električno energijo je omogočeno preko obstoječega razvoda elektro
omrežja. V območju urejanja potekajo obstoječi prostozračni in
zemeljsjki EVNN. |
|
|
Vodovod: Oskrba z vodo je v naselju Ručetna vas
urejena preko sistema javnega vodovoda. S predvideno razširitvijo
poslovne cone se bodo pojavljale potrebe po povečanem odvzemu vode, prav
tako bo potrebno zagotoviti ustrezno količino požarne vode. V primeru
premajhnih kapacitet in v skladu s hidravlično presojo vodovoda v občini
Črnomelj bo potrebno izvesti rekonstrukcijo obstoječega vodovodnega
sistema. |
|
|
Kanalizacija: V obravnavanem območju ni obstoječe
meteorne ali fekalne kanalizacije. Fekalne vode iz objektov se spelje v
nepretočne greznice. Meteorne vode s streh objektov se spelje v
ponikovalnico. Meteorno vodo s parkirišč in platojev je potrebno pred
izpustom v ponikovalnico ustrezno očistiti preko lovilca olj. |
|
|
Ravnanje z odpadki: Komunalne odpadke je potrebno
zbirati v 700 l zabojnikih, za katere je urejen odvoz na deponijo
odpadkov. Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj gradbene
parcele. Pri zbiranju odpadkov je potrebno upoštevati sortiranje, kar
pomeni, da se odpadki zbirajo ločeno po vrsti končne dispozicije. |
|
|
Lesne odpadke, ki nastanejo pri proizvodnji, mora
investitor zbirati ločeno v okviru gradbene parcele oziroma v objektu.
Za žagovino se zgradi silos v objektu oziroma v okviru gradbene parcele,
za odvoz pa mora investitor zagotoviti končno dispozicijo. Lesni odpadki
se lahko uporabijo za kurivo. |
|
|
Pri ravnanju z odpadki je potrebno upoštevati odlok o
ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 42/85), pravilnik o minimalnih
pogojih za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o
načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih
odpadkov (Uradni list SRS, št. 40/86) in zakon o varstvu okolja (Uradni
list RS, št. 32/93). |
|
|
TK omrežje: Trasa zemeljskega TK voda poteka ob
regionalni cesti R1-216/1178 Črmošnjiče – Črnomelj. Naselje Ručetna vas
ima urejena dva priključna voda, ki potekata ob obstoječih javnih poteh,
lociranih severno in južno od križišča cest R1-216/1178 in R2-421/256. |
|
|
5. Usmeritve za
urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje |
|
|
Urbanistično oblikovanje: Kompleks se razdeli na več
funkcionalnih celot, ki se razporedijo glede na njihov odnos do javnih
poti in obstoječe poselitve, hierarhični položaj posamezne dejavnosti v
smislu reprezentančno-skrito, relief, okvirno pa se upošteva tudi
lastništvo parcel. Poti se po območju speljejo tako, da niso ovira
oblikovanju omenjenih funkcionalnih celot, ki morajo biti dovolj velike
in geometrijsko dokaj pravilne, da se zagotovi njihova primerna notranja
organizacija in delovanje. Obenem morajo poti zagotavljati enostavno
prometno komunikacijo med enotami in znotraj njih ter celotnega
kompleksa navzven. |
|
|
Celotno območje mora v vizualnem smislu delovati
skladno in urejeno. V ta namen je potrebno objekte pomakniti ob javne
poti, gospodarska dvorišča z manipulativnimi površinami pa v notranjost
posameznih funkcionalnih celot. Skladiščenje se mora izvajati v okviru
lahkih, pokritih objektov (nadstrešnice, lahke lope in hale). Potrebno
je težiti za tem, da se vse proizvodne in servisne dejavnosti, ki jih je
možno izvajati v okviru lahkih pokritih konstrukcij, tudi izvajajo na
tak način. Vsi objekti in zunanje površine se morajo redno vzdrževati,
obstoječi objekti pa primerno urediti. |
|
|
Arhitektonsko oblikovanje: Za zagotavljanje
funkcionalnosti in primernega umeščanja v okolje ter estetskega videza
kompleksa je potrebno oblikovanje objektov v celotnem kompleksu
poenotiti, stavbe pa razporediti glede na njihovo velikost in pomen. Pri
razporejanju in oblikovanju objektov je poleg naštetega potrebno
upoštevati tudi pomen posamezne lokacije v celotnem kompleksu
(ustvarjanje primerne kulise ob javnih poteh, vstopni del v območje
ipd.). |
|
|
V pasu ob regionalni cesti Črmošnjice-Črnomelj se
izvedejo objekti večjega merila. Fasade proti regionalni cesti morajo
biti medsebojno usklajene in reprezentačne. V predelu, kjer je
predvidena izgradnja večjih objektov, je potrebno težiti za manjšim
številom velikih objektov v nasprotju z večjim številom manjših, zato je
potrebno združljive proizvodne (ali servisne) procese zajeti »pod eno
streho«. |
|
|
Ob sedanje lokalne javne poti se umestijo stavbe
manjšega merila z namenom, da se vzpostavi povezava med obstoječo vaško
in novo pozidavo. |
|
|
Krajinsko oblikovanje: Z ureditvijo celotnega
poslovnega kompleksa, pomikom proizvodnje in skladiščenja v lahke,
zaprte objekte medsebojno usklajenega in estetskega videza, s primerno
ureditvijo in vzdrževanjem zunanjih površin, bo celotno območje poslovne
cone sprejemljivejše tudi s krajinskega vidika. Kot dodatna vizualna,
protihrupna in protiprašna bariera se ob JZ robu kompleksa zasadi
avtohtono drevje, ki naj obenem omeji poslovno cono napram njivskim
površinam po zgledu tradicionalnih slovenskih vasi. Niz avtohtone
visokorasle ozelenitve se predvidi tudi vzdolž regionalne ceste. |
|
|
6. Usmeritve za
varovanje naravne in kulturne dediščine |
|
|
V ureditvenem območju ni evidentiranih enot naravne in
kulturne dediščine. |
|
|
7. Usmeritve za
varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja |
|
|
S pravilno razporeditvijo in organizacijo dejavnosti v
obravnavanem območju, z vzpostavljanjem zaprtega tipa proizvodnje (in
servisnih programov) ter z upoštevanjem predpisov o varovanju okolja, se
bodo obstoječe, z okoljevarstvenega vidika neustrezne razmere sanirale,
za bodoče programe pa vzpostavile ustreznejše delovne razmere. S tem se
bo tudi nivo bivalnih razmer na tem območju dvignil. |
|
|
Težišče zmanjšanja vplivov proizvodne cone na bivalno
okolje sloni na pravilni prostorski razmestitvi različnih dejavnosti in
v uporabi takih tehnoloških ukrepov in rešitev, po katerih bo
obremenitev okolja z emisijami (predvsem s hrupom in prahom) v okviru
dopustnih meja za bivalno-poslovno območje. |
|
|
V zvezi z zmanjševanjem emisij je lastnik vira emisij
dolžan izvajati ukrepe za njihovo zmanjševanje na samem izvoru le-teh. V
skladu s tem je dolžan izvajati ustrezni monitoring. |
|
|
8. Ureditev prostora
za obrambo in zaščito |
|
|
V ureditvenem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94),
zato izgradnja zaklonišč ni potrebna. |
|
|
9. Faznost izvedbe |
|
|
Gre za območje, ki se bo urejalo in dograjevalo postopno.
V prvi fazi je potrebno izvesti novo lokalno javno pot kot priključno
cesto na regionalno cesto Črmošnjice – Črnomelj. V prostorskem
izvedbenem aktu je potrebno faznost izgradnje načrtovati tako, da je
možna izvedba posameznih zaključenih celot – tako v funkcionalnem kakor
tudi v oblikovnem smislu. Površine, ki se v določeni fazi ne bodo
izkoristile, se morajo ozeleniti in kot takšne tudi vzdrževati. |
|
|
10. Posegi na
najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
Načrtovane ureditve bodo posegale na 1,45 ha zemljišč, ki
so v veljavnem prostorskem planu občine Črnomelj opredeljena kot
najboljša kmetijska zemljišča. Občina Črnomelj uveljavlja poseg na
najboljša kmetijska zemljišča na podlagi 5. člena zakona o urejanju
prostora (ZureP-1). V celotno območje urejanja, ki meri 3,3 ha, je
vključen še tehnični popravek kartografske dokumentacije na območju
najboljših kmetijskih zemljišč v izmeri 0,1 ha. |
|
|
C) PROGRAMSKA ZASNOVA
ZA KAMNOLOM SUHOR PRI VINICI |
|
|
1. Območje
urejanja |
|
|
Območje urejanja zajema razširitev in sanacijo kamnoloma
Suhor pri Vinici. Kamnolom leži ca. 500 m jugovzhodno od vasi Gornji
Suhor, ob cesti Metlika – Vinica. Širitev kamnoloma je predvidena v treh
fazah in sicer v smereh proti jugu in zahodu. Dostopi do kamnoloma in
predelovalne naprave ter postrojenja z energetskimi viri so obstoječi na
nivoju osnovne etaže, v bližini ceste. |
|
|
Območje programske zasnove, ki vključujejo kamnolom s
predvidenimi širitvami in zajema zemljišča in dele zemljišč z
naslednjimi parcelnimi številkami: 1875 del, 1877, 1886 del, 1888/1 del,
1893/3 del, 1879/2 del, 1885, 1879/9, 1893/4 del, 1893/1 del, 1893/5
del, 1893/2, 1894/2, stp. 1896, stp. 1894/1, stp. 1894/3, stp. 1894/4,
1897/2, stp. 1898/1, 1897/1, 1898/2, 1898/3, 1901, 1900, 1902, 1905,
1903, 1908, 1907/2, 1907/1, 1912, 1913/2, 1913/1, 1919/1, 1919/2, 1918,
1922/2, 1922/1, 1927, 1926, 1929, 1910, 1909, 1911, 1920, 1921, 1928,
1934/1, 1934/2, 1940/3, 1940/1 del, 1940/2 del, 1941, 1947, 1948, 1104,
1103, 1102, 1101, 1100 /1, 1100/2, pot 2796 del, 1099/1, 1110/2, 1110/1,
1107, 1104, 1106, 1108, 1112, 1115, 1116, 1099/2, 1098, 1097, 1063,
1062, 1064, 1061, 1069, 1074, 1060, 1075, 1072, 1070, 1077, 1078, 1083,
1089/1, 1084, stp. 32/2, stp. 32/3, 1076, 1079, 1089/2, 1082, 1090,
1085, 1089/3, 1080, 1081, 1089/4, 1089/5, 1086, 1091, 1092 del, 1096,
1095, 1094, 1129, 1127, 1126, 1128, 1139, 1121, 1120, 1122/3, 1139,
1123/2, 1122/2, 1137 del, stp. 1140, 1140, 1123/1, 1122/1, stp. 130,
1119, 1141, 1142, 1143, 1219, 1220, 1332, pot 2797/1 del, 1333, 1334,
1335, 1336, 1331/2, 1331/1, 1304, 1294, 1293, 1284, 1283/1, 1283/2,
1274, 1273, 1264, 1263, 1253, 1244, 1242, 1233, 1230, 1255, stp. 126,
1245, 1221, 1222, 1228, stp. 127, stp. 128, 1218, 1144, 1147, 1148,
1152, 1153 del, 1157 del, vse k.o. Stara Lipa. |
|
|
2. Zasnova
organizacije dejavnosti in namenske rabe prostora |
|
|
S predvideno razširitvijo pridobivalnega območja bodo
povečane možnosti za pridobivanje apnenca, ki je po raziskavah ustrezne
kakovosti za predelavo v kamene agregate, uporabne za betone,
bituminizirane nosilne plasti in za izdelavo spodnje nosilno-tamponske
plasti. Razširitev kamnoloma bo segala do kote 190 m nmv. Sedanji
kamnolom obsega 11,6 ha, z razširitvijo pa bo posegel še na 12,4 ha, od
tega v prvi fazi na 4,8 ha, v drugi fazi na 5,7 ha in v tretji fazi na
1,9 ha. Sočasno z izkoriščanjem kamnoloma je previdena tudi njegova
sanacija, s čimer bodo vzpostavljene ustreznejše ekološke razmere,
hkrati pa bo izboljšan izgled območja, tako da bo v pogledih s ceste
Metlika – Vinica poseg manj viden. |
|
|
V okviru razširitve kamnoloma bodo izvedene naslednje
ureditve: |
|
|
Odstranitev drevesne in grmovne zarasti in humusa, ki
ga je več predvsem v večjih in manjših vrtačah na območju. Po poseku bo
material odrinjen na robove predvidene širitve kamnoloma. Material je
potrebno ustrezno deponirati, tako da bo uporaben tudi za kasnejšo
sanacijo. |
|
|
Jalovina, ki bo nastala pri predelavi in jalovina, ki
bo ostala pri odkrivanju površin, bo odrinjena na spodnje etaže, delno
pa bo uporabljena tudi za sanacijo izkoriščenih površin. Jalovišče se
uredi na spodnji etaži. |
|
|
Odkopavanje materiala se izvaja po etažah z metodo
usmerjenega globinskega vrtanja in kontroliranega masovnega miniranja z
uporabo milisekundnih zakasnilnikov. Letna količina odkopanega materiala
bo znašala predvidoma 100.000 m3. Z odkopavanjem bodo nastajale etaže
višine 15 m in vmesnih brežin z naklonom 75. Širina etaž bo od 5 do 15
m. Najvišja etaža bo segala do višine 190 m nm v. Na posameznih etažah
se uredijo dostopne poti za transport materiala in kasnejšo sanacijo
brežin in njihovo vzdrževanje. Nakladanje odminiranega materiala bo
potekalo na vsaki etaži na tovornjake, bodo material odvažali na mesto
uporabe ali v predelavo v separacijo v kamnolomu. |
|
|
Na nivoju ceste in vstopnega dela v kamnolom bo še
naprej delovala separacija. |
|
|
Dostop v kamnolom ostaja tudi v bodoče s ceste Metlika
– Vinica. Na vhodu v kamnolom so urejeni stranski objekti: skladišče,
pisarniški prostor, garderobe in sanitarije. |
|
|
Sprotno z izkoriščanjem, predvsem pa po končanem
izkoriščanju materiala iz kamnoloma Suhor, se izvedejo ustrezni
sanacijski ukrepi. |
|
|
3. Zasnova izgradnje
in prenove infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav |
|
|
Cestno omrežje in parkirne površine |
|
|
Ohrani se obstoječi dostop v kamnolom s ceste Metlika
– Vinica. Na vstopu v kamnolom se uredi zapora. Poleg stranskih
objektov, ob vhodu se uredijo parkirne površine za zaposlene in za
obiskovalce. |
|
|
Skladno z dinamiko izkoriščanje kamenine se uredi
dostope ceste na posamezne etaže. Širina teh cest je do 5 m in so
začasnega značaja. |
|
|
Komunalna infrastruktura |
|
|
Vodovodno omrežje: Kamnolom ni priključen na vodovodno
omrežje. Za potrebe kamnolma se dovaža pitna voda s cisterno. |
|
|
Kanalizacija: Za zbiranje komunalnih odpadnih vod
(fekalij) je izvedena večprekatna greznica. Predvidena širitev kamnoloma
ne povečuje količine odpadnih fekalnih vod, zato se še naprej uporablja
obstoječa greznica. |
|
|
Zaradi hitrega pronicanja površinske vode in ostalih
tekočin v podtalje je potrebno za potrebe skladiščenja in pretakanja
nevarnih snovi (olja, naftni derivati) izdelati nepropustno ploščad z
lovilcem olja. V primeru izlitja je treba ravnati v skladu s postopkom,
ki je predpisan za te namene. |
|
|
Elektroenergetsko omrežje: Sedanji kamnolom se z
električno energijo oskrbuje iz obstoječe trafo postaje, ki je v
neposredni bližini in je bila zgrajena za potrebe kamnoloma in ima
zadostno zmogljivost tudi ob širitvi pridobivalnih površin. Širitev
kamnoloma ne tangira obstoječih elektro vodov. Na razširjenem območju
kamnoloma bo po potrebi urejena razsvetljava. |
|
|
Javna razsvetljava: Na območju celotnega kamnoloma je
urejena javna razsvetljava in sicer na upravno skladiščnem objektu in ob
separaciji. |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje: Sedanji kamnolom je
priključen na tk omrežje. zaradi širitve kamnoloma ne bo potrebnih novih
ureditev. |
|
|
4. Usmeritve za
urbanistično arhitektonsko in krajinsko ureditev |
|
|
Na robu pridobivalnih površin je potrebno urediti ustrezno
vegetacijsko bariero, ki bo poleg zadrževanja in utrjevanja tal delovala
tudi kot naravna in vizualna bariera, zlasti za preprečevanje vplivov na
naselje Gorenji Suhor. Potrebno je zagotoviti kakovostno ureditev
vhodnega dela. |
|
|
Na nivoju ceste v bližini dostopa se ohrani predelava
materiala v separaciji. Separacija mora delovati na način in z opremo,
ki preprečuje onesnaževanje okolja s prašnimi delci in zmanjšuje hrup na
dovoljene ravni. Predvidena širitev kamnoloma, ter predvidena dinamika
odvzema materiala ne predvidevata širitve obstoječe separacije.
Separacija mora delovati na način in z opremo, ki bo preprečevala
onesnaževanje okolja s prašnimi delci in zagotovila, da bodo ravni hrupa
pod dovoljenimi ravnmi. |
|
|
Za preprečevanje dostopa ljudem in živalim se celotno
območje kamnoloma ogradi delno z zemeljskim nasipom, delno pa z žično
ograjo in označi s predpisanimi opozorilnimi tablami. |
|
|
Na vhodu v kamnolom se uredi zapora, ki bo
preprečevala dostop in odvoz materiala v času, ko kamnolom ne deluje. |
|
|
V sklopu sanacijskih ukrepov se najprej zagotovi
stabilnost brežin, nato pa se na površine etaž navozi zemlja in humus
ter izvede zasaditev in ozelenitev, ki bosta pospešila naravno sukcesijo
na tem območju. |
|
|
5. Usmeritve za
varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja |
|
|
Gorenji Suhor, saj se bo koriščenje površin širilo v smeri
JV do JZ. Zaposleni morajo uporabljati predpisana zaščitna sredstva. Vsi
stroji morajo biti ustrezno opremljeni za zmanjševanje hrupa. V naselju
Gorenji Suhor je potrebno nadaljevati z merjenji hrupa in po potrebi
sprejeti dodatne omilitvene ukrepe. |
|
|
Glede na to, da padavinska voda hitro odteka v tla in
da podzemna voda odteka v Nerajčico in Lahinjo, je potrebno upoštevati
ustrezne varovalne ukrepe pri delu z nevarnimi snovmi, oziroma urediti
nepropustno ploščad za pretakanje nevarnih snovi. |
|
|
Za zmanjšanje onesnaženja zraka s prašnimi delci med
miniranjem in drobljenjem ter separiranjem materiala bo treba
zagotovljati upoštevanje zakonske regulative v zvezi z emisijskimi
normami. Ob izvajanju gradbenih del bo potrebno preprečevati prašenje
odkritih delov kamnoloma z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih
površin ter preprečevanjem raznosa materialov iz kamnoloma. |
|
|
6. Usmeritve za rabo
prostora za obrambo in zaščito |
|
|
V območju urejanja programske zasnove ni posebnih zahtev s
strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ni objektov in
naprav iz IV. poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb
obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list št. 23/94). |
|
|
D) PROGRAMSKA ZASNOVA
ZA LOKACIJSKI NAČRT ZGODOVINSKEGA JEDRA ČRNOMLJA |
|
|
1. Območje
urejanja |
|
|
Območje programske zasnove mestno jedro Črnomlja obsega
površino mestnega okljuka, ki ga obdajata Lahinja in Dobličica z Ajdovim
zrnom, na severu trg Pod lipo, Skajdnje ter del območja ob Vojinski in
Kolodvorski cesti, na zahodu območje med Dobličico in Ulico heroja
Starihe do Doltarjevega slapa, na jugu območje stare klavnice ter niz
hiš nad sotočjem Dobličice in Lahinje. Celotno območje predvidenih
posegov zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1/1,
1/2, 1/3, 1/4, 1/5, 1/6, 1/7, 1/8, 1/9, 2/1, 2/2, 2/3, 3/1, 3/2, 3/3,
4/1, 4/3, 4/4, 10/1, 10/2, 12/1, 12/2, 12/3, 16/1, 16/2, 16/3, 16/4,
18/1, 18/2, 18/3, 19/1, 19/2, 20, 22/1, 22/2, 22/3, 22/4, 22/5,22/6,
22/7, 22/8, 22/10, 22/11, 22/12, 22/13, 22/14, 22/15, 22/16, 22/17,
22/18, 22/19, 22/20, 22/21, 22/22, 22/23, 22/24, 22/25, 22/26, 22/27,
22/28, 22/29, 22/30, 22/31, 22/33, 22/34, 22/35, 22/36, 23/1, 23/6,
23/7, 23/8, 23/9, 23/10, 23/11, 23/12, 23/13, 23/14, 23/15, 23/16,
23/17, 23/18, 23/19, 23/20, 23/21, 23/22, 23/23, 23/24, 23/25, 23/26,
23/27, 23/28, 23/29, 23/30, 23/31, 23/32, 23/33, 23/34, 23/35, 23/36,
23/37, 24/1, 24/2, 24/3, 24/4, 24/5, 25/1, 25/2, 25/4, 25/5, 25/6, 25/7,
25/8, 26/1, 26/2, 27/1, 28/1, 29/1, 29/2, 29/3, 31, 32/1, 32/2, 33/1,
33/2, 34/1, 34/2, 35, 36/1, 36/2, 37, 38/1, 38/2, 39/1, 39/2, 42/1,
42/2, 42/3, 42/5, 42/6, 42/7, 42/8, 42/9, 42/10, 42/11, 42/12, 42/13,
42/14, 42/15, 42/16, 42/17, 42/18, 42/19, 43/1, 43/2, 44/1, 44/2, 45/1,
45/2, 45/3, 45/4, 46/1, 46/3, 46/4, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 52/1, 52/2,
53/1, 53/2, 53/3, 54/1, 54/2, 54/3, 54/4, 54/5, 54/6, 55/1, 55/2, 55/3,
55/4, 55/5, 55/6, 58/1, 58/2, 58/3, 58/5, 58/6, 58/8, 59/1, 59/5, 62/1,
62/2, 87/2, 88/7, 90/2, 90/3, 90/4, 90/5, 90/6, 90/7, 90/8, 90/9, 90/10,
90/11, 90/12, 90/13, 91/1, 91/3, 91/4, 91/5, 91/6, 91/7, 91/8, 91/12,
91/13, 92, 93, 94/1, 94/2, 95/1, 95/2, 96/1, 96/2, 97/1, 97/3, 97/5,
97/6, 97/7, 98, 100, 103, 105/1, 105/2, 107, 108/1, 108/2, 109/1, 109/2,
112/1, 112/2, del 113/1, 113/2, del 113/3, 1126/3, 1126/26, del 1126/31,
del 1187/1, del 1187/2 1126/4, 1126/11, 1126/13, 1126/14, 1126/15,
1126/16, 1126/17, 1126/18, 1126/19, 1126/20, 1126/21, 1126/22, 1126/23,
1126/24, 1126/25, del 1126/27, del 1126/31, del 1187/1, del 1187/2,
2429/3, vse k.o. Črnomelj ter 1145/4, 1145/6, 1145/7, 1147/2, 1147/3,
1147/4, 1148/1, del 1245/4, 1253/8, 1253/10, 1253/9, 1253/11, 1253/12,
1253/13, 1253/14, 1253/15, del 1253/15, 1253/25, del 1253/28, 1253/29,
1253/30, 1253/31, 2414/3, del 2429/3, del 2429/4 del 2486/2, 2573, stp.
30/6 vse k.o. Loka. |
|
|
2. Zasnova
organizacije dejavnosti in namenske rabe površin |
|
|
V okviru območja urejanja se predvidi: |
|
|
– ureditev prometa in prometnega režima do in po
izgradnji zahodne obvoznice, ki bo razbremenila mestno jedro
tranzitnega, predvsem pa tovornega prometa, |
|
|
– ureditev parkirnih površin v območju in na obrobju
mestnega jedra, |
|
|
– zapolnitev pozidave v Ulici na utrdbah in Ulici
Lojzeta Fabjana, |
|
|
– prenova pomembnejših objektov in območij kulturne
dediščine ter prenova arhitekturno in oblikovno neustreznih objektov,
hkrati pa odstranitev neustreznih in motečih objektov, |
|
|
– urejanje javnih odprtih prostorov: glavni trg, plato
ob župnijski cerkvi, trg pred cerkvijo sv. Duha ter urejanje drugih
uličnih in cestnih prostorov, atriji ob komendi, vrt ob župnišču, trg
Pod lipo, območje Ajdovega zrna ipd., |
|
|
– urejanje poljavnih prostorov – dvorišča, atriji,
dostopi in uvozi, vrtovi in druge zelene površine, |
|
|
– urejanje odprtega prostora ob vodi – vrtovi,
ureditev sprehajalne poti in prostorov za sedenje in počitek, morebitne
ureditve za šport, privezi za čolne, pomoli ipd. |
|
|
Celotno območje se nameni dejavnostim, ki so primerne
za historični ambient ter skladno s seznamom primernih dejavnosti (ki ga
je pripravila Komisija za urejanje historičnega jedra Črnomlja). |
|
|
3. Usmeritve za
urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje |
|
|
Ohranijo oziroma rekonstruirajo se vse najpomembnejše
arhitekturne dominante, ki definirajo historično podobo mesta: grad,
komenda, župnijska cerkev, župnišče, cerkev sv. Duha, Stoničeva hiša in
nekdanji Kobetičev grad. |
|
|
Urbanistično oblikovanje: |
|
|
Celotno območje je spomenik varstva kulturne dediščine
po več kategorijah, zato je treba prvenstveno ohranjati in prenavljati
vse prostorske kakovosti, ki tvorijo nespremenljivo ogrodje urbane
strukture mestnega jedra. Ključne bodo ureditve nekaterih
najpomembnejših (praviloma javnih) objektov in z njimi povezanih
zunanjih javnih ureditev in ureditev celotnega obvodnega prostor, hkrati
pa ustrezna obravnava vmesnega povezovalnega prostora, ki ga zapolnjuje
netematsko stanovanjsko tkivo. V sklopu lokacijskega načrta se
predvidijo ureditve odprtih javnih površin, trgov in parkirišč – vendar
na podlagi predhodne zasnove tlakov javnih površin v mestnem jedru in v
dogovoru s pristojnim zavodom za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
Arhitekturno oblikovanje: |
|
|
Pri prenovah kakovostnih obstoječih objektov je treba
upoštevati smernice kulturnovarstvene službe, ki jih je treba uskladiti
s sodobnimi zahtevami funkcionalnosti objektov in odprtih površin.
Kakovostna obstoječa pozidana struktura čvrsto definira okvir, v
katerega se lahko umestijo tudi sodobno oblikovani objekti, ki pa se
morajo prilagajati merilu in kakovostni tipologiji posameznega ambienta,
pri čemer naj bo strešna krajina območja čimbolj poenotena. Nadomestna
in dopolnilna gradnja načeloma ne sme presegati višine obstoječih
objektov in se mora oblikovno podrediti obstoječi prostorski tipologiji
in hierarhiji. |
|
|
Krajinsko oblikovanje: |
|
|
Obrežji Dobličice in Lahinje naj ohranita naraven
značaj, tako da se ohranijo zelenjavni vrtovi in pretežno zeleno
območje. Obrežja se uredijo kot prostor za sprehode in oddih, pa tudi za
igro oziroma šport v navezavi na vodne površine. Zagotovi se ustrezna
dostopnost do obrežij iz območja mestnega jedra ter uredijo povezave v
zeleni sistem širšega območja mesta. |
|
|
4. Usmeritve za
varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja |
|
|
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in
ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka,
tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in
parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene
komunalne vode v tla, podatlje in površinske vode. Hrup in emisije v
zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo, morajo ostati pod normativno
določenimi ravnmi. Načrtovane ureditve naj bodo zasnovane v smislu
izboljšav bivalnih razmer za prebivalce mestnega jedra. |
|
|
5. Zasnova izgradnje
in prenove infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav |
|
|
Prometno omrežje in parkirišča: Vzpostaviti je potrebno
funkcionalno in hierarhično prometno omrežje, pri tem je treba
upoštevati predvidene ureditve v širšem oziroma vplivnem prostoru (npr.
dostopnost do Majerja, vpliv načrtovanih obvoznic na prometno shemo
mestnega jedra ipd.). Določi se režime uporabe prometnega omrežja za čas
do in po izgradnji obvoznic/e. Treba je proučiti možnost zapore jedra za
promet v primeru prireditev in dati prednost peš in kolesarskemu
prometu. |
|
|
Obseg mirujočega prometa na odprtih površinah naj se
zmanjšuje, predvidijo se alternativne ureditve (pod zemljo, izven
območja jedra in na njegovem obrobju ipd.). Parkirne površine se uredijo
ob gradu, na platoju za gradom (alternativno podzemno). Manjši obseg
parkirinih površin se zagotovi z zožitvijo cestišč (npr. na Ulici
Staneta Rozmana). Po predhodni študiji je možna izvedba podzemnih
parkirišč. |
|
|
Komunalna infrastruktura: |
|
|
Vsa obstoječa nadzemna komunalna infrastruktura se ob
rekonstrukciji cestišč izvede podzemno. |
|
|
Elektro omrežje: Območje se napaja preko obstoječih
trafo postaj. Obstoječa trafo postaja za gradom se odstrani, nova se
zgradi na spodnjem platoju ob opornem zidu za Viniškim dvorcem. |
|
|
Javna razsvetljava: Izvedba javne razsvetljave se
nadaljuje po vzoru javne razsvetljave v Ulici na utrdbah, kandelabersko
in s stenskimi svetilkami. Dopustna je osvetlitev pomembnejših objektov
s talno ali reflektorsko razsvetljavo. |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje: Območje je v glavnem že
pokrito s telefonskimi priključki. Dopustna je izvedba optičnega kabla.
Skupaj s traso telekomunikacijskega omrežja poteka omrežje za kabelsko
televizijo. |
|
|
Plinovod: Del območja je pokrit s plinovodom, ki se
začasno napaja iz plinskih rezervoarjev. Po končni povezavi plinovoda na
centralno plinsko postajo je potrebno plinske rezervoarje odstraniti. |
|
|
Vodovod: Po potrebi se ob rekonstrukciji cestišč in
drugih javnih površin izvede rekonstrukcija obstoječega vodovodnega
omrežja. |
|
|
Kanalizacija: Večina objektov je že priključena na
obstoječ mešani kanalizacijski sistem. Po izgradnji načrtovanega dela
kanalizacijskega sistema ob Dobličici se morajo še ne priključeni
objekti, predvsem v Ulici na Utrdbah in del objektov v Ulici Staneta
Rozmana, priključiti na kanalizacijski sistem. Onesnažene padavinske
vode s cestišč, tlakovanih površin ter parkirišč je potrebno odvajati v
kanalizacijo preko lovilcev olj. |
|
|
Odpadki: Na območju prenove se zbiranje odpadkov uredi
s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena
stojna mesta v skladu z navodili pooblaščene komunalne organizacije.
Predvideno je ločeno zbiranje odpadkov ter odvoz na podcenter za
ravnanje z odpadki Vranoviči. |
|
|
6. Usmeritve za
varovanje kulturne dediščine in naravnih vrednot |
|
|
Območje prenove je v celoti zavarovano kot kulturna in
naravna dediščina. Vsi posegi se izvajajo v skladu s Sklepom o
razglasitvi mestnega jedra Črnomlja za kulturni spomenik lokalnega
pomena (Uradni list RS, št. 74/01) ter kulturno in naravovarstvenimi
smernicami in pogoji. |
|
|
7. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito |
|
|
Na obravnavanem območju ni objektov in naprav iz IV.
Poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite
v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94). |
|
|
8. Posegi na najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
Območje prenove se ne nahaja na območju kmetijskih
zemljišč. |
|
|
4. člen |
|
|
(vsebina grafičnega dela odloka) |
|
|
Poglavje 9. GRAFIČNE PRILOGE se dopolni z naslednjim: |
|
|
Kartografski del v M 1: 25000 oziroma M 1: 50000 in
kartografska dokumentacija v M 1: 5000 sta izdelana kot čistoris
veljavnega prostorskega plana občine (iz leta 1990) ter njegovih
sprememb in dopolnitev (iz leta 1991 in 1995) z upoštevanjem sprememb in
dopolnitev, ki so predmet tega odloka in sicer kartografski del na
digitalnih topografskih kartah, kartografska dokumentacija pa na
digitalnih katastrskih načrtih. |
|
|
KARTOGRAFSKI DEL sestavljajo naslednje karte: |
|
|
I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij
za poselitev |
|
|
I/1. Zasnova agrarnih operacij |
|
|
II. Zasnova vodnega gospodarstva |
|
|
III/1. Zasnova varstva naravne dediščine |
|
|
III/1-1. Pregled naravne dediščine in varstveni status
– seznam |
|
|
III/2. Zasnova varstva kulturne dediščine |
|
|
III/2-1. Pregled enot nepremične kulturne dediščine –
seznam |
|
|
IV. Zasnova sanacij |
|
|
V. Zasnova prometnega omrežja |
|
|
VI. Zasnova omrežja zvez |
|
|
VII. Zasnova energetskega omrežja |
|
|
VIII. Zasnova naselij in območij za poselitev |
|
|
VIII/1. Zasnova načinov urejanja |
|
|
IX. Zasnova rekreacije v naravnem okolju |
|
|
X. Zasnova območij za obrambo in zaščito |
|
|
KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA: |
|
|
Prikazuje naslednje vsebine na digitalnih katastrskih
načrtih v M 1: 5000, na parcelno natančnost: kmetijstvo, gozdarstvo in
rudarstvo; vodno gospodarstvo; naravne vrednote; kulturno dediščino;
rekreacijo v naravnem okolju; območja sanacij; urbano omrežje; prometno
omrežje in omrežje zvez; energetsko omrežje; namensko rabo prostora v
območjih razvojnih središč in načine urejanja na območjih kompleksnih
gradenj. |
|
|
Priloge h kartografski dokumentaciji: |
|
|
A) Programska zasnova Dragatuš |
|
|
B) Programska zasnova za poslovno cono »Ručetna vas« |
|
|
C) Programska zasnova za kamnolom Suhor pri Vinici |
|
|
D) Programska zasnova za lokacijski načrt zgodovinskega jedra
Črnomlja. |
|
|
5. člen |
|
|
(hramba grafičnega dela odloka) |
|
|
Grafični del odloka – kartografski del in kartografska
dokumentacija, je izdelan v 4 izvodih, ki jih hranijo: 2 izvoda Občina
Črnomelj, en izvod Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS
za prostorsko planiranje Ljubljana ter en izvod Upravna enota Črnomelj. |
|
|
6. člen |
|
|
(končna določba) |
|
|
Ta odlok začne veljati nslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. 35003-17/2002 |
|
|
Črnomelj, dne 27. novembra 2003. |
|
|
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l. r. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|