Na podlagi 61., 97. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in
14/15 – ZUUJFO) ter 19. člena Statuta Občine Zreče
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16) je Občinski svet Občine
Zreče na 14. redni seji dne 10.05.2017 sprejel |
|
ODLOK |
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU
ZA STANOVANJSKO ZAZIDAVO SN2 ZREČE (OBMOČJE OPN: UN1/093) |
|
I. Splošni določbi
|
|
1. člen |
(podlaga za občinski podrobni prostorski
načrt) |
(1) S tem Odlokom se skladno z
Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 64/15, 24/16 in 28/16 – popr.) sprejme Občinski
podrobni prostorski načrt za stanovanjsko zazidavo SN2 Zreče (območje
OPN: UN1/093) (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt). |
(2) Podrobni načrt je izdelal API
arhitekti, d.o.o., pod številko projekta API-668/1042. |
|
2. člen |
(vsebina odloka) |
(1) Ta odlok določa območje
podrobnega načrta, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane
ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna
odstopanja. |
(2) Sestavine iz prejšnjega
odstavka so prikazane v grafičnem delu prostorskega načrta, ki je skupaj
z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka in na vpogled na Občini
Zreče. |
|
II. Opis prostorske ureditve
|
|
|
3. člen |
(predmet podrobnega načrta) |
Na območju prostorskega načrta so skladno s
pogoji določil tega odloka načrtovani naslednji posegi: |
izgradnja dvajset (20) individualnih
prostostoječih stanovanjskih hiš in enega dvojčka, |
izgradnja dovozne ceste z navezavo na
obstoječe cestno omrežje, |
izgradnja gospodarske javne infrastrukture
za načrtovane stanovanjske objekte, |
odstranitev obstoječega drevja na lokaciji,
|
ureditev zelenih površin in ukrepov za
varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za preprečevanje naravnih in
drugih nesreč. |
|
4. člen |
(območje podrobnega načrta) |
(1) Območje prostorskega načrta
se nahaja v južnem delu naselja Zreče ob gozdu. Območje je namenjeno
stanovanjski gradnji, bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi
skladno z 2. točko 6. člena tega odloka. V naravi je območje večinoma
poraščeno z gozdom. |
(2) Območje podrobnega načrta
obsega parcele oz. dele parcel št.: 88/8, 88/24, 88/21, 88/22, 88/23
88/26, 88/27, 1401, 88/4, 88/5, 88/25, k.o. Zreče (1100) ter 12/6, 12/1,
12/4, k.o. Radana vas (1101). Površina območja meri približno 1,88 ha. |
(3) Sestavni del podrobnega
načrta so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za
neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo
komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture,
potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne protierozijske
ukrepe in vodnogospodarske ureditve. |
|
III. Umestitev načrtovane
ureditve v prostor |
|
5. člen |
(vplivi in povezave prostorske ureditve
s sosednjimi območji) |
(1) Območje obravnave se nahaja v
južnem delu naselja Zreče ob gozdu. Severno je obstoječa pozidava
naselja individualnih stanovanjskih hiš. Prometno je z ostalimi deli
mesta in naselja povezano preko obstoječe javne poti JP986421
Dobroveljska cesta, na katero meji območje urejanja. |
(2) V času gradnje obsega vplivno
območje podrobnega načrta zemljišča znotraj meje območja ter zemljišča
zunaj meje območja potrebna za gradnjo gospodarske javne infrastrukture.
Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča
območja podrobnega načrta. |
(3) Prostorske ureditve,
načrtovane s podrobnim načrtom, nimajo negativnih vplivov na sosednja
območja. |
|
IV. Pogoji glede namembnosti
posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
|
6. člen |
(namembnost območja podrobnega načrta) |
(1) Zemljišče je v celoti
namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote, zelenim površinam ter
izgradnji gospodarske javne infrastrukture. |
(2) V stanovanjskih hišah je
poleg osnovne stanovanjske namembnosti, dovoljena namembnost za
turistično dejavnost, v obliki apartmaja v mansardi. V mansardi sta
lahko največ dva turistična apartmaja s po štirimi ležišči. |
|
7. člen |
(dopustni posegi) |
(1) Na območju podrobnega načrta
so skladno s pogoji določil tega odloka dopustni naslednji posegi:
|
izgradnja dvajset (20) individualnih
prostostoječih stanovanjskih hiš in enega dvojčka, |
izgradnja dovozne ceste z navezavo na
obstoječe cestno omrežje, |
izgradnja gospodarske javne infrastrukture
za načrtovane stanovanjske objekte, |
izgradnja novega ter obnova, sanacija in
dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture,
|
odstranitev obstoječega drevja na lokaciji,
|
ureditev zelenih površin in ukrepov za
varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za preprečevanje naravnih in
drugih nesreč. |
(2) Za potrebe realizacije
podrobnega načrta je dopustna tudi izgradnja novega omrežja ter obnova,
sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne
infrastrukture izven meje območja podrobnega načrta. |
|
8. člen |
(pogoji in usmeritve glede lege
objektov) |
(1) Urbanistična zasnova
umestitve objektov in naprav upošteva lego parcele in reliefa, oblike in
lege sosednjih parcel, lege obstoječih objektov in naprav, dovozne ceste
in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter rešitve strokovnih
podlag. |
(2) Umestitev objektov in naprav
je določena: |
z gradbeno parcelo (GP), ki je določena za
vsak objekt posebej, |
z gradbeno mejo (GM), to je črta, ki je
načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so
od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča, |
z gradbeno linijo (GL), na katero morajo
biti postavljeni načrtovani objekti z najmanj eno točko, |
s horizontalnimi in vertikalnimi gabariti
objektov, |
s točkami zakoličbe, s katerimi so novi
objekti in naprave locirani v prostoru in |
z višinskimi kotami terena in objektov.
|
|
9. člen |
(pogoji in usmeritve glede velikosti in
oblikovanja objektov) |
(1) Velikost posameznih objektov
je določena z: |
gradbenimi mejami, ki jih načrtovani
objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih
odmaknjeni v notranjost parcele in z gradbenimi linijami, na katero
morajo biti postavljeni načrtovani objekti vsaj z eno točko fasade,
|
dimenzijami horizontalnih gabaritov z
dopustnim odstopanjem, |
dimenzijami vertikalnih gabaritov z
dopustnim odstopanjem, pri čemer pomeni: K klet, P pritličje, M
izkoriščeno podstrešje, |
točne tlorisne dimenzije in višine objektov
bodo določene na podlagi potreb investitorja ob upoštevanju tehnoloških
in logističnih zadev v fazi izdelave projektov za pridobitev dovoljenja
za gradnjo. |
(2) Načrtovani objekti so osnovne
tlorisne dimenzije 12,00 x 9,00 m in prizidek tlorisne dimenzije 6,00 x
6,00 m povečani ali zmanjšani za dopustno toleranco ± 15%. Objekti so
zasnovani kot dvo ali tri etažni in imajo vkopano klet (K), pritličje
(P) in izkoriščeno podstrešje (M). Prizidki so pritlični, lahko so
podkleteni (K+P). Strehe objektov so simetrične dvokapnice naklona 35° –
45° ali pa ravne. |
(3) Klet objektov je v celoti
vkopana. Kota pritličja je največ 90 cm nad koto terena. |
(4) Za vse objekte se tip
pozidave poenoti na sodobno oblikovane objekte, zasnovane kot
podolgovati kubusi orientirani vzporedno z novo predvidenimi med
sosedskimi mejami. Fasade se oblikuje sodobno z uporabo enostavnih
pravokotnih rastrov. Uporabljeni materiali so omet, les, beton, steklo
ali sodobni obložni materiali v barvni lestvici svetlih toplih
zemeljskih barv. Barve streh so rdeče, rjave ali temno sive.
|
(5) Dopustna je izvedba frčad v
strešini objekta ali drugo odpiranje strešin, skupna dolžina zidov frčad
v posamezni strešini ne sme preseči polovice dolžine objekta. Dopustna
je izvedba osnovnega objekta z aneksi poljubnih oblik kjerkoli znotraj
maksimalno dovoljenih tlorisnih dimenzij objekta. Strešine nad aneksi in
strešine frčad so lahko ravne, enakega naklona kot osnovne strešine ali
z drugim naklonom vklopljene v strešine objekta. |
|
10. člen |
(enostavni objekti) |
(1) Na območju podrobnega načrta
je dopustna gradnja enostavnih objektov za lastne potrebe, ob
načrtovanih stanovanjskih objektih na gradbeni parceli, to so: majhna
stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekti v javni rabi,
ograje, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja, pomožni komunalni objekti. |
(2) Vrsta enostavnih objektov,
dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo
biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni objekt, je
določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost.
Poleg tega morajo biti za postavitev enostavnih objektov upoštevani še
pogoji iz veljavnega občinskega prostorskega plana. |
(3) V primeru gradnje enostavnih
objektov za lastne potrebe skupni faktor zazidanosti, to je razmerje med
zazidano površino osnovne stavbe skupaj z enostavnimi objekti ter
celotno površino gradbene parcele, ne sme presegati 0,4. |
(4) Enostavni objekti morajo biti
postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni
parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. Dovoljena višina je
samo pritličje. Strehe enostavnih objektov so praviloma ravne ali enake
kot na osnovni stavbi, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni
parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna,
ravna) se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, ali če je
zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli taka streha bolj
primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna,
prosojna. |
(5) V 10 m pasu ob gozdnem robu
na južni meji območja urejanja podrobnega načrta ni dopustno postavljati
enostavnih objektov ali odlagališč odpadkov (tudi bioloških). |
|
11. člen |
(pogoji in usmeritve za ureditev
zunanjih površin in ozelenjevanje) |
(1) Na gradbenih parcelah
predvidenih enostanovanjskih hiš se uredijo dovozi, druge utrjene
površine in zelene površine. |
(2) Dovozi in dostopi do
stanovanjskih objektov so izvedeni kot utrjene peščene, tlakovane ali
asfaltirane površine. Ostale površine so ozelenjene. Premostitev
višinskih razlik v mejah gradbenih parcel je načeloma predvidena z
ureditvijo brežin in z izvedbo opornih zidov največje višine 1,50 m, ki
so lahko postavljeni na parcelno mejo. Zidovi so kamniti, betonski
obloženi s kamnom ali betonski, slednji morajo biti obvezno ozelenjeni. |
(3) Gradbena parcela ali del nje
je lahko ograjena razen ob gozdnem robu na jugu območja urejanja
podrobnega načrta. Ograja mora biti živa meja ali žična ozelenjena
ograja, dopustna je lesena, kovinska in delno zidana ograja, visoka do
1,50 m, vsaj 0,5 m oddaljena od cestnega sveta. Polno zidana ali
plastična ograja ni dopustna. Ograje in žive meje v križiščih, morajo
biti oblikovane tako, da ne ovirajo preglednosti. |
(4) Zelene površine so sestavni
del ureditve območja. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo kot
okrasni vrtovi. |
|
12. člen |
(pogoji za urejanje in oblikovanje
urbane opreme) |
(1) Urbano (parkovno) opremo
sestavljajo: |
elementi za hojo in varovanje poti (tlaki,
ograje…), |
elementi za varovanje okolja (koši za
odpadke, ograje), |
svetilke, usmerjevalne in obvestilne table.
|
(2) Vsa oprema je oblikovno
enotna, vsi elementi urbane opreme morajo biti sodobno in nevtralno
oblikovani, skladno z urbano opremo naselja. |
|
V. Pogoji priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
|
|
13. člen |
(cestno omrežje in parkirne površine) |
(1) Prometno se območje navezuje
na javno pot JP986421 Dobroveljska cesta, ki se navezuje na širše
prometno omrežje. |
(2) Širina normalnega profila
podaljšane javne poti JP986421 Dobroveljska cesta znaša 5,00 m. Na obeh
straneh ceste je predviden hodnik za pešce širine 1,2 m. |
(3) Na zahodnem in vzhodnem delu
območja podrobnega načrta so varovani koridorji za nadaljnje podaljšane
ceste za nadaljnje širjenje stanovanjske soseske proti jugu. |
(4) Na podaljšani javni poti
JP986421 Dobroveljska cesta so predvideni elementi za umirjanje prometa. |
(5) Objekti št. 1, 21 in 22 se
lahko navezujejo na prometno območje tudi preko obstoječih dovozov na
lokalno cesto LC 383021 S. Konj.-Dobrava-Zreče. |
(6) Varovan pas obstoječe javne
poti znaša 4 m. V varovanem pasu občinske ceste je za vsak poseg
potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste. |
(7) Na obravnavanem območju se
uredijo novi cestni priključki širine najmanj 3,00 m za dostop do
posameznih hiš. |
(8) Parkirne površine se
zagotavljajo na gradbenih parcelah objektov. Parkirne površine so
peščene, tlakovane s tlakovci ali travnimi ploščami. |
(9) Ureditev odvodnjavanja ne sme
povzročiti sprememb oziroma poslabšati obstoječega stanja javne poti. |
(10) Po končanih delih je investitor
dolžan vse morebitne poškodbe, ki bi nastale na javni poti oziroma v
njenem varovanem pasu povrniti v prvotno stanje. |
(11) Vsi bodoči lastniki objektov
znotraj podrobnega načrta morajo sami skrbeti za vzdrževanje cestnih
priključkov. |
|
14. člen |
(pešpoti in kolesarske steze) |
Na obravnavanem območju bo kolesarski
promet potekal po podaljšani javni poti JP986421 Dobroveljska cesta. Za
pešce je predviden obojestranski pločnik širine 1,2 m. |
|
|
15. člen |
(splošni pogoji za potek in gradnjo
komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja) |
(1) Zaradi gradnje načrtovanih
posegov se zgradijo, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne,
energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti –
gospodarska javna infrastruktura (GJI). Načrtovanje in gradnja
gospodarske javne infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi
pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v
nasprotju s tem odlokom. |
(2) Vse vode gospodarske javne
infrastrukture se uredi po javnih (prometnih in intervencijskih)
površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči
vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek po
javnih površinah ni možen, lahko vodi potekajo po drugih površinah,
vendar po najkrajši možni poti. Vse obstoječe in predvidene elektro in
elektronsko komunikacijske vode se kablira. |
(3) Trase vodov gospodarske javne
infrastrukture se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni
medsebojni odmiki in odmiki do ostalih grajenih in naravnih struktur.
Gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture se izvaja
usklajeno. Obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se med gradnjo
zaščiti, po gradnji pa izvede ustrezno sanacijo. |
(4) Za dopustna odstopanja po tem
odloku se lahko štejejo tudi druge rešitve v zvezi z gradnjo in
urejanjem gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s tem
odlokom. K vsaki drugačni rešitvi gospodarske javne infrastrukture mora
investitor komunalnega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja
oziroma upravljavca ceste in voda. |
|
16. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Objekti obravnavanega OPPN se
nahajajo v območju vodovodnega sistema, zato lastna oskrba z vodo ni
dovoljena. Za oskrbo s pitno vodo se izvede priključke od predvidenih
stavb na javni magistralni vodovod DN 90, ki se nahaja severno od
območja urejanja podrobnega načrta na zemljišču s parc. št. 95/50, k.o.
Zreče. |
(2) Vodovod je treba načrtovati
najmanj 3 m stran od objektov na globini najmanj 1,2 m pod koto terena.
Na območjih, kjer so načrtovani posegi v varovalnem pasu javnega
vodovoda ali so oddaljeni manj kot 3 m od osi javnega vodovoda, se javni
vodovod prestavi tako, da je po zaključeni gradnji javni vodovod najmanj
1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena. Posamični vodovodni priključki
lahko potekajo bližje predvidenim objektom ob soglasju upravljavca.
|
(3) Za izgradnjo vodovoda se
uporabijo cevi DN 90 kot nadaljevanje obstoječega za zagotovitev požarne
vode. Posamezne priključke ali odcepe pa se predvidi s cevmi polietilen
DN/OD 32 mm -10 barov. Vodomeri se vgradijo zunaj objektov v tipskih
toplotno izoliranih vodomernih jaških. Hidranti morajo imeti med
hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF-kos dolžine min. 300 mm.
Ventili, hidranti in ostale armature, ki so vgrajene podzemno, morajo
biti na terenu označene z označevalno tablico. |
(4) Pred tehničnim pregledom je
potrebno upravljavcu javnega vodovoda predložiti geodetske posnetke
skladne z GJI standardom in projekte PID za zgrajeni vodovod, zapisnik o
dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN
805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu
hidrantnega omrežja. |
|
17. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1) Na obravnavanem območju je
obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo. Pri načrtovanju, gradnji
ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki
urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Za odvod
komunalnih odpadnih vod iz stanovanjskih objektov na območju podrobnega
načrta mora biti v celoti načrtovana in zgrajena vodotesna ločena,
fekalna in meteorna kanalizacija. |
(2) Za odvod komunalnih odpadnih
vod iz objektov se zgradi vod javne kanalizacije Zreče – ločen sistem,
ki se priključi na obstoječ vod severno od območja urejanja podrobnega
načrta. |
(3) Za odvod meteornih vod se
zgradi vod javne kanalizacije Zreče – ločen sistem, ki se priključi na
obstoječ vod severno od območja urejanja podrobnega načrta. Za
zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v vodotoke se
izvedejo ukrepi skladno z državnimi in občinskimi predpisi, ki urejajo
odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Zato je treba za
meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti zadrževalni bazen
ali druge podobne rešitve. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran
tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo
maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred
gradnjo. |
(4) Kanalizacijo je treba
načrtovati najmanj 3 m stran od objektov. Kanali naj bodo v javnih
površinah oziroma locirani tako, da bo po izgradnji omogočen nemoten
dostop za vzdrževalna dela. Posamični deli kanalizacijskega omrežja in
priključkov lahko potekajo bližje predvidenim objektom ob soglasju
upravljavca. |
(5) Priključitev internih
kanalskih priključkov na predvideno kanalizacijo izvede upravljavec
kanalizacije na stroške investitorjev, ko bo zgrajena javna kanalizacija
predana v upravljanje. |
(6) V primeru gradnje kleti
morajo investitorji sami financirati črpališča. |
(7) Pred tehničnim pregledom je
treba upravljavcu javne kanalizacije predložiti geodetske posnetke,
skladne z GJI standardom, projekte PID za kanalizacijo, posnetek
pregleda s kamero ter zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN
1610 z zrakom - postopek L. |
|
18. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Za napajanje predvidenih
objektov in naprav na območju podrobnega načrta z električno energijo se
zgradi nov nizkonapetostni (NN) kabelski izvod iz transformatorske
postaje TP 20/0,4 kV Zreče 11 (t-610 OE Slovenska Bistrica) do
posameznih novih NN priključno merilnih omaric na zemljiških parcelah
namenjenih gradnji stanovanjskih objektov. Dokončno lokacijo trase
elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti
na licu mesta v sodelovanju skupaj z OE Slovenska Bistrica. |
(2) Zaradi pridobitve prostega NN
izvoda v transformatorski postaji TP 20/0,4 kV Zreče 11 (t-610 OE
Slovenska Bistrica) je potrebno dograditi NN stikalno ploščo. |
(3) Postaviti je potrebno novo
prostostoječo razdelilno omarico. |
(4) Novo NN elektro omrežje za
napajanje predvidenih objektov se izvede s kabli NN 0,4 kV, do
priključnih omaric predvidenih objektov in naprav. Kabli se položijo v
kabelske jarke globine 0,8 m. Na delih pod povoznimi površinami in pri
manjših razdaljah od dovoljenih najmanjših razdaljah od druge GJI, bo
izvedena kabelska kanalizacija. |
(5) Med projektiranjem
predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s
točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je
potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov ter upoštevati tipizacije
in pravilnike za gradnjo v njihovih varovalnih pasovih. |
(6) Pred pričetkom gradbenih del
se morajo izvajalci seznaniti s točno lokacijo obstoječih
elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri OE Slovenska
Bistrica. |
(7) Po izgradnji je treba za nove
trase elektrovodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom
in pridobiti služnostne pogodbe za investitorja Elektro Maribor, d.d. |
|
19. člen |
(javna razsvetljava) |
(1) Na območju OPPN se ob
predvideni dovozni cesti uredi novo omrežje javne razsvetljave. Svetilke
se postavijo v zelenici ob cesti na kandelabrih višine približno 5 m.
Točna razmestitev in tip svetilk se določi v PGD/PZI dokumentaciji.
|
(2) Razsvetljava mora ustrezati
določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo
se varčne sijalke. |
|
20. člen |
(omrežje elektronskih komunikacij) |
(1) V bližini obravnavanega
območja potekajo obstoječi TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba
upoštevati trase obstoječih vodov ter jih po potrebi prestaviti ali
ustrezno zaščititi in prestaviti. Za priključitev novih objektov na
obstoječe komunikacijsko omrežje se zgradi novo TK omrežje. |
(2) Novi TK vodi se uredijo iz
obstoječega omrežja ob mejah gradbenih parcel, cestah in poteh, ki so
prilagojeni končnemu stanju pozidave. |
(3) Priključevanje posameznih
obstoječih in predvidenih objektov in naprav se podrobneje obdela v
tehnični dokumentaciji, skladno s pogoji in pod nadzorom upravljavca. Po
izgradnji je treba za nove trase TK vodov izdelati dokumentacijo o
kablih s podzemnim katastrom. |
|
21. člen |
(plinovodno omrežje) |
(1) Objekti obravnavanega OPPN se
nahajajo v območju, kjer v neposredni bližini poteka obstoječe
distribucijsko srednjetlačno plinovodno omrežje 0,5 bar v cevi PEHD fi
125 mm. Za oskrbo predvidenih stanovanjskih objektov s plinom se zgradi
nov priključni plinovod PEHD cev fi 63 mm, ki mora potekati obvezno v
cestišču. |
(2) Za dva sosednja objekta se iz
cestišča predvidi skupni odcep na parcelni meji, iz katerega se nato
izdelata dve odjemni mesti največ 1 m oddaljeni od cestišča. |
(3) Pri načrtovanju in gradnji
sekundarnega plinovodnega omrežja se upošteva vse vzporedne in
vertikalne odmike, skladno z zakonodajo s področja tehničnih pogojev za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim
tlakom do vključno 16 bar ter skladno s smernicami upravljavca. |
(4) Izgradnjo priključnih
plinovodov lahko izvaja le operater distribucijskega sistema ali od
njega pooblaščene inštitucije. |
(5) Plinomeri se postavijo na
mesto in na način, ki ga določi predstavnik operaterja distribucijskega
sistema. Mesto postavitve plinomerov mora biti lahko in vedno dostopno
za odčitavanje in nadzor. |
|
22. člen |
(ogrevanje) |
(1) Ogrevanje objektov in
sanitarne vode se uredi individualno za posamezni objekt. Predviden vir
ogrevanja je zemeljski plin, sončni kolektorji ali toplotna črpalka,
uplinjeni les in drug alternativen vir ogrevanja skladno z veljavnimi
prepisi, ki urejajo način ogrevanja na območju občine Zreče ter se
nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka. |
(2) Pri projektiranju in gradnji
novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo
učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in
upoštevajo varstvo zraka. |
(3) V primeru ogrevanja s
toplotno črpalko voda-voda, kjer je toplotni vir podtalna voda in je
vrtina globlja od 30 m ali v primeru ogrevanja z geosondo, kjer je
toplotni vir vertikalna zemeljska sonda za kar je treba izvesti vrtino,
mora investitor pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemne vode pred
izdajo vodnega soglasja. Za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote
mora investitor, pred izdajo vodnega soglasja, pridobiti tudi vodno
dovoljenje. |
|
23. člen |
(pogoji zbiranja in odvoza ter
deponiranje odpadkov) |
(1) Pri ravnanju z odpadki, je
treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z
odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja
pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem. Način
zbiranja in odvoz komunalnih odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki
urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v Občini Zreče. |
(2) Prostor za zbiranje
komunalnih odpadkov se nahaja ob objektih tako, da je mogoč dovoz iz
javnega cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi
na ekološko tehnično brezhiben in zavarovan prostor, ki bo posebej
oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja).
Natančna lokacija zbirnih in odjemnih mest se določi v projektni
dokumentaciji za posamezen objekt ali skupino objektov. |
(3) Gradbeni odpadki in inertni
odpadki, ki nastanejo zaradi rušenja obstoječih objektov in
infrastrukture ter pri gradnji novih objektov, se odstranijo izven
ureditvenega območja podrobnega načrta. Ravnanje z njimi se izvede v
skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje
z odpadki. Na območju podrobnega načrta ni dovoljeno skladiščenje
nevarnih odpadkov. |
(4) Nevarni odpadki, mednje
spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in
odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za
zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira. |
|
VI. Merila in pogoji za
parcelacijo |
|
24. člen |
(parcelacija) |
(1) Zaradi predvidenih posegov se
določijo nove parcelne meje. Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim
delom podrobnega načrta, na katerem so s tehničnimi elementi, ki
omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. |
(2) Parcele, določene s tem
podrobnim načrtom, se lahko delijo in združujejo tudi drugače v skladu z
izvedenim stanjem, na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po
namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam. Pri tem
mora biti izpolnjena določba tretje točke 10. člena tega odloka. |
|
VII. Rešitve in ukrepi za
celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
25. člen |
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) Na ureditvenem območju
podrobnega načrta ni zavarovanih objektov ali območij kulturne
dediščine. Na območju obravnave se predvideni posegi načrtujejo in
izvajajo tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in
strukture v krajini, ter da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in
arhitekturno tipologijo in morfologijo. |
(2) Ob vseh posegih v zemeljske
plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto za varstvo kulturne
dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave
arheoloških ostalin in se omeji ali prepove gospodarska in druga raba
zemljišča, ki ogroža obstoječe arheološke ostaline. |
|
VIII. Rešitve in ukrepi za
varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
|
26. člen |
(pogoji ohranjanja narave) |
(1) Načrtovane ureditve ne
posegajo na zavarovana ali naravovarstveno pomembna območja. Zaradi
ohranjanja narave se posegi načrtujejo in izvajajo tako, da so omejeni
na gradbišče in transportne poti. |
(2) Na celotni površini, ki je po
dejanski rabi gozdno zemljišče in je na njej predvidena umestitev
objektov, je potrebno posekati vse gozdno drevje. Zaradi izravnave in po
potrebi tudi nasipavanja planuma se bodo spremenili pogoji za rast
gozdnega drevja. |
(3) Za sajenje dreves naj se
uporablja avtohtone listavce. Zasaditev agresivnih grmovnih in drevesnih
vrst ni dovoljena. |
(4) Pred izvedbo posameznih
objektov naj se v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije izvede
selektivna sečnja na sosednjih gozdnih površinah, pri kateri naj se
odstrani oslabelo in nestabilno drevje ter uredi nov gozdni rob. |
(5) Drevje se lahko poseka šele
po pridobitvi gradbenega dovoljenja. |
(6) Na zahodnem in vzhodnem delu
območja podrobnega načrta so varovani koridorji za nadaljnje podaljšanje
ceste za nadaljnje širjenje stanovanjske soseske proti jugu. Do širitve
poselitve se koridorji uporabljajo za dostop do površin, ki ostajajo v
dejanski rabi gozd. Znotraj teh koridorjev je mogoča tudi začasna
deponija lesa. |
|
27. člen |
(varstvo zraka) |
(1) V času gradnje se na celotnem
ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in začasnih
deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem
najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi: |
preprečevanje nekontroliranega raznosa
gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij ter transportnih
sredstev; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo
čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih
tovorov, |
preprečevanje prašenja z odkritih delov
gradbišč, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala; ukrep
zahteva ustrezno ureditev gradbišč in začasnih skladišč sipkih
materialov, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in
vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s
katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje
prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim
krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje
območij posegov (deponij, nasipov, vkopov), |
upoštevanje emisijskih norm v skladu s
predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih,
uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep
zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih
sredstev ter njihovo redno vzdrževanje, |
če so prevozna sredstva in delovne naprave
ustavljene za daljši čas, mora biti motor ugasnjen, |
zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih
se predvidi zadostno močenje in čiščenje prevoznih poti in odkritih
površin. |
(2) Kot energetski vir je
načrtovan zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije.
|
|
28. člen |
(varstvo tal) |
(1) Posegi v tla naj se
načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal.
Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora
obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal.
|
(2) Na območju gradnje objektov
in ostalih ureditev se vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi
terena deponirajo ločeno, glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju
gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi
obravnavanega območja. |
|
29. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Na podlagi predpisov, ki
urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano
območje v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg
v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za stanovanjsko
območje. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih II. stopnje varstva
pred hrupom je 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči, kritična vrednost pa 63
dBA podnevi in 53 dBA ponoči. |
(2) V času gradnje se uporabljajo
stroji s čim manjšo možno zvočno močjo in se upošteva omejitve glede
njihove uporabe, predvsem časovne omejitve (uporaba v dnevnem času).
Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani
gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa. |
|
30. člen |
(varstvo voda) |
(1) Pri načrtovanju, gradnji ter
obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki
urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. |
(2) Na meteorno kanalizacijo se
dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih
parametrov za izpust neposredno v vode. |
(3) V območju predvidene gradnje
je treba izvesti lokalno zadrževanje odpadnih meteornih vod pred
izpustom v javne meteorne kanale in vodotoke. Odtoki iz utrjenih
povoznih površin in garaž morajo biti opremljeni z lovilci olj. |
|
31. člen |
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) |
(1) Razsvetljava se izvede tako,
da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako,
da je svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba javne
razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles mora biti skladno z
določili, ki predpisujejo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja
okolja. |
(2) Za ureditev javne
razsvetljave in razsvetljave objektov se načrtuje uporaba takšnih
svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba
in širše okolice ter uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v
UV-spektru. |
(3) Gradbišča se ponoči ne
osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je
dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za
samodejni vklop/izklop. |
(4) Svetlobnih reklamnih napisov
in sporočil na celotnem območju prostorskega načrta ni dovoljeno
nameščati in uporabljati. |
|
32. člen |
(varstvo pred poplavo in erozijo) |
(1) Območje podrobnega načrta je
po podatkih RS MKO ARSO o območjih poplavne nevarnosti poplavno varno.
|
(2) Območje podrobnega načrta se
nahaja na območju strogega varovanja, območju zahtevnih zaščitnih
ukrepov ter območju običajnih zaščitnih ukrepov, zato je sestavni del
tega podrobnega načrta geološko poročilo. Pri projektiranju objektov in
gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske
presoje in pregleda gradbene jame. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno
stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi
uporabe. Med gradnjo mora biti zagotovljen geomehanski nadzor. |
|
33. člen |
(varstvo pred potresom) |
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo
potresne ogroženosti po EMS, pospešek tal je do 0.125. Pri načrtovanju
objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in
izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične
intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg. |
|
34. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Požarna varnost se zagotovi z
urejenimi obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna vozila, z
zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z ostalimi
preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti. Zaradi požarne
ogroženosti se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo
varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge
predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva
pred požarom. |
(2) Na ureditvenem območju
podrobnega načrta je omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi
na sosednja zemljišča. Med objekti se zagotovijo ustrezni odmiki in
potrebne protipožarne zaščite. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje
se zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja ali z zadostno
kapaciteto vode iz gasilskih vozil. |
(3) Na osnovi izračuna požarne
obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov potrebno upoštevati
takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih
naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine
bo opredeljen v PGD projektu. |
|
35. člen |
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi) |
(1) Pri gradnji se uporabljajo
prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne
vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za
okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega
materiala se prepreči odtekanje vode v vodotoke, v podzemno vodo in na
gozdna ter kmetijska zemljišča. |
(2) Pri nezgodah med gradnjo in
med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih
škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje
nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in kmetijska zemljišča ter se
takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s
predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija,
uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj
odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala
škoda se sanira. |
(3) Med gradnjo in obratovanjem
se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak,
izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v
vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršni
koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na
ustrezen način reciklirajo ali deponirajo. |
(4) Pranje, čiščenje in oskrba
gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen
zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z
lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino,
iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki
se redno vzdržujeta. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna
količina absorpcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je
potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz
polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji.
|
|
IX. Etapnost izvedbe
prostorske ureditve |
|
36. člen |
(etapnost prostorske ureditve) |
Prostorske ureditve, ki jih določa podrobni
načrt, je mogoče izvajati v celoti ali po delih, ki predstavljajo
funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno. Izvajajo se
tako, da čim manj vplivajo na bivalne in delovne pogoje in obstoječe
ureditve sosednjih območij, ter da je zagotovljeno nemoteno obratovanje
obstoječih objektov. V primeru fazne izvedbe prostorskih ureditev se
lahko dograditev in obnova gospodarske javne infrastrukture in zemljišč
izvede v vsaki zaključeni etapi posebej. |
|
X. Drugi pogoji in zahteve za
izvajanje |
|
37. člen |
(drugi pogoji) |
(1) Pred začetkom del je treba
pravočasno obvestiti upravljavce GJI in grajenega javnega dobra, da se z
njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi
v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
|
(2) Pred začetkom del je treba
narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se bodo uporabljale kot
gradbiščne poti, nastale poškodbe po koncu gradnje odpraviti in na
cestah vzpostaviti prvotno stanje. |
(3) Infrastrukturne objekte,
naprave in druge objekte je potrebno med gradnjo ustrezno zaščititi, po
končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati. |
|
XI. Velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
|
38. člen |
(dopustna odstopanja) |
(1) Podrobni načrt določa okvirne
tlorisne in višinske gabarite, prikazane v grafičnih prilogah.
|
(2) Kot tolerance so dovoljene:
|
sprememba parcelnih mej ob soglasju
mejašev, |
povečanje ali zmanjševanje načrtovanih
objektov je ± 10%, dopustna višinska odstopanja načrtovanega objekta so
± 10%, |
na zemljiščih s parcelnima številkama 88/5
in 88/25, k.o. Zreče (1100) je namesto dvojčka možna izgradnja
enostanovanjske hiše znotraj gradbenih mej na skupni parceli hiše 21 in
22, |
na podlagi ustrezne projektno-tehnične
dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in
energetskem urejanju, če to pogojujejo primernejši obratovalni
parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te
spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta
podrobnega načrta, |
spremembe tras in objektov prometne,
komunalne in energetske infrastrukture so mogoče ob soglasju vseh
tangiranih nosilcev urejanja prostora in načrtovalca. |
|
XII. Končne določbe
|
|
39. člen |
(vpogled ) |
Podrobni načrt iz 1. člena tega odloka je
na vpogled pri pristojnih službah Občine Zreče in Upravni enoti
Slovenske Konjice. |
|
40. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
|
|
41. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 3505-0002/2016-80 |
Datum: 11. 5. 2017 |
|
|
Občina Zreče |
|
Boris Podvršnik, župan |
|