Na
podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 16. člena
Statuta Občine Kranjska Gora – UPB1(Uradno Glasilo slovenskih občin
43/2014, 7/2015) in 88. člena
Poslovnika Občinskega sveta (Uradni list RS, št. 55/07, Uradno
glasilo slovenskih občin 7/2015) je Občinski svet Občine Kranjska Gora
na 13. seji dne 28. 9. 2016 sprejel |
|
O D L O
K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje pod Vitrancem v
Kranjski Gori (KG H2) |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(1) S
tem odlokom se v skladu z dolgoročnim družbenim planom Občine Jesenice
za obdobje 1986–1995/2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/86, 2/88 in
2/90), Odlokom o družbenem planu Občine Jesenice za obdobje 1986–1990
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/88, 6/89 in Uradni list RS, št. 28/90,
31/90, 20/94) ter Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Jesenice za Občino
Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 30/96, 46/96, 58/98, 61/99, 49/00,
58/01 in 99/01) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje
pod Vitrancem v Kranjski Gori (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo
podjetje API ARHITEKTI d.o.o., v februarju 2016 pod številko projekta
API-583/891. |
(2) Na
območju OPPN je predvidena ureditev infrastrukture, odstranitev
dotrajanih objektov ter gradnja novih objektov za potrebe turistične
ponudbe. |
|
2. člen |
Sestavni
deli OPPN |
(1) OPPN
obsega tekstualni del, grafični del in obvezne priloge iz 19. člena
ZPNačrt-a (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A). |
(2) Tekstualni del obsega: |
– Opis
prostorske ureditve |
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
– Opis
vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
– Opis
rešitev načrtovanih objektov in površin |
– Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
– Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
– Rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
– Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave |
– Način,
vrsto in namen prenove naselja ali njegovega dela |
– Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
– Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta. |
(3) Grafični del obsega: |
– Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega
prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na
širšem območju |
M 1:2000 |
– Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
M 1:1000 |
– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M 1:2000 |
– Zazidalna oziroma ureditvena situacija, Varianta A |
M 1:1000 |
– Zazidalna oziroma ureditvena situacija, Varianta B |
M 1:1000 |
– Prerezi, Varianta A |
M 1:1000 |
– Prerezi, Varianta B |
M 1:1000 |
– Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno
dobro |
M 1:1000 |
– Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov
in ohranjanja narave |
M 1:1000 |
– Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
M 1:1000 |
– Načrt parcelacije |
M 1:1000 |
(4) Priloge obsegajo: |
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
– Prikaz
stanja prostora |
– Mnenja
pristojnih nosilcev urejanja prostora |
– Fotografije območja urejanja |
– Elaborat geodetskega načrta; Številka: Z502800; Odgovorni geodet:
Matej Penič, univ. dipl. inž. geod. (Geo-0304); Podjetje: Protim Ržišnik
Perc d.o.o., Poslovna cona A2, 4208 Šenčur |
– Geološko-geomehansko poročilo; Številka: 2942/2014 Odgovorni
predstavnik podjetja: Milan Žerjal, univ. dipl. inž. geol. Podjetje;
I-N-I d.o.o. |
– Idejna
zasnova: C – 1103 Načrt ureditve in promet; Odgovorni projektant: Robert
Zupančič u.d.i.g.; Podjetje TEGA Invest d.o.o. |
– Idejna
zasnova: Elektro in TK omrežje; Številka: 1338-11-13; Odgovorni
projektant: Anton KOKELJ d.i.e, IZS E-0263; Podjetje: PROFI K2 d.o.o.
Ljubljana |
– Idejna
zasnova: Vodovod in plinovod; Številka: 77/2013; Odgovorni projektant:
Medard Hafner, univ. dipl. inž. stroj. (IZS št. S-0799); Podjetje: BIRO
MIKROKLIMA, Medard Hafner s.p., Klobovsova ulica 1, 4220 Škofja Loka |
– Idejna
zasnova: Načrt kanalizacije i; Številka: 121/2013; Odgovorni
projektant:, Vojko Oman kom. inž.; Podjetje: VO PROJEKT, Vojko Oman
s.p., Dobeno 99, 1234 Mengeš |
– Smernice požarne varnosti; Številka: SmPV-9-3769RB/13; odgovorni
izvajalec: Danilo Fras, univ. dipl. inž. el.; Podjetje: Varnost Maribor
d.d.; Kraljeviča Marka 5, 2000 Maribor. |
|
II.
OBMOČJE OPPN |
|
3. člen |
Območje
urejanja |
(1) Območje OPPN se nahaja v zahodnem delu naselja Kranjska Gora severno
od obstoječega smučišča. |
(2) Na
severni strani je območje omejeno z regionalno cesto z oznako R1
201/0202 Podkoren–Kranjska Gora, na vzhodni strani s krajevno cesto z
oznako LZ 189611 (Borovška cesta), na južni strani pa z občinsko potjo z
oznako JP 689412 (Borovška cesta) oziroma današnjim iztekom smučišča. |
(3) Obravnavano območje so stavbna zemljišča namenjena hotelski gradnji. |
(4) Velikost območja OPPN je približno 5 ha. Ureditveno območje zavzema
zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 507/1, 507/10,
507/7, 507/9, 510/3, 514/1, 514/2, 515/1, 515/4, 515/5, 515/6, 516/1,
516/4, 516/5, 516/6, 518/6, 518/7, 518/8, 518/9, 519/1, 520/1, 521/1,
521/4, 521/5, 532/2, 534/12, 545/11, 545/3, 545/4, 545/5, 545/6, 545/7,
545/8, 545/10, 553/2, 557/4, 566/5, 568, 570/1, 572/1, 572/6, 834/10,
834/11, 834/12, 838, 849/4, 850/1, 886/166, 891/50, 909, vse k.o.
Kranjska Gora. |
(5) Ureditve javne gospodarske in okoljske infrastrukture s
priključitvami ter krajinske ureditve lahko segajo tudi izven območja. |
|
4. člen |
Vplivno
območje |
Vplivno
območje bo v času gradnje in obratovanja objektov znotraj območja
urejanja OPPN, razen v območjih priključevanja predvidene javne
gospodarske infrastrukture na obstoječo. |
|
III.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
5. člen |
Vplivi
in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
(1) Predvidene prostorske ureditve se povezujejo s sosednjimi območji
preko obstoječe regionalne ceste z oznako R1 R1 201/0202
Podkoren–Kranjska Gora, obstoječe krajevne ceste z oznako LZ 189611
(Borovška cesta) in obstoječe občinske poti z oznako JP 689412 (Borovška
cesta) oziroma današnjim iztekom smučišča ter ostale infrastrukture. |
(2) Ureditve predvidene z OPPN bodo povečale zmogljivost in ponudbo
turističnih zmogljivosti Kranjske Gore. |
|
6. člen |
Rešitve
načrtovanih objektov in površin |
S tem
OPPN je predvideno: |
– odstranitev manj kvalitetnih in za turistično dejavnost neprimernih
objektov znotraj območja urejanja, kot je prikazano v grafičnem delu
(list št. 3 – Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji); |
– gradnja hotela z možnostjo podzemne garaže (hotel 1), kot je prikazano
v grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
– gradnja hotela z možnostjo podzemne garaže (hotel 2), kot je prikazano
v grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
– gradnja hotela z možnostjo podzemne garaže (hotel 3), kot je prikazano
v grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
– gradnja paviljona (objekt št. 4), kot je prikazano v grafičnem delu
(list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
– gradnja podzemne javne parkirne hiše s parkiriščem na nivoju terena z
možnostjo širitve za potrebe hotelov (objekt št. 5), kot je prikazano v
grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
– gradnja penziona na mestu današnjih gospodarskih objektov (objekt
št. 7), kot je prikazano v grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna
oziroma ureditvena situacija); |
– gradnja servisa žičnic na mestu današnjega skladišča/garaže (objekt
št. 8), kot je prikazano v grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna
oziroma ureditvena situacija); |
– gradnja gostinsko turističnega objekta na mestu današnjih oskrbnih
prostorov žičnic (objekt št. 9), kot je prikazano v grafičnem delu (list
št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
– rekonstrukcija obstoječega objekta »Bedanc« (objekt št. 10), kot je
prikazano v grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena
situacija); |
– gradnja in rekonstrukcija prometne infrastrukture ter električne,
vodovodne, kanalizacijske, plinske in telekomunikacijske infrastrukture; |
– zunanja ureditev, ki predvideva iztek smučišča s pomičnimi trakovi v
osrednjem delu preko obstoječe občinske poti z oznako JP 689412
(Borovška cesta) z izven nivojskim križanjem prometne infrastrukture,
ureditev drsališča v zimskem času oziroma bazena v letnem času ob
predvidenem izteku smučišča, zagotovitev koridorja za ureditev tekaške
proge v zimskem času južno od obstoječe regionalne ceste z oznako R1
201/0202 Podkoren–Kranjska Gora, zagotovitev proste površine za ureditev
heliporta skladno s področno zakonodajo na zahodnem delu zemljišča s
parc. št. 570/1, k.o. Kranjska Gora, ureditev postajališča za avtodome v
zahodnem delu območja urejanja ob obstoječi občinski poti z oznako JP
689412 (Borovška cesta). |
|
7. člen |
Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
(1) Pri
gradnji je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja
graditve objektov. |
(2) Hoteli in ostali gostinski objekti morajo biti grajeni skladno s
Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za
opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 21/14). |
(3) Hotel (hotel 1) je predviden s tem odlokom v členjenih nadzemnih
horizontalnih gabaritih 10 x 28 m (vertikalni gabariti so največ
K(2)+P+M, vrh slemena maksimalno 819,48 m.n.v.), 18 x 32 m (vertikalni
gabariti so največ K(2)+P+2N+M(2), vrh slemena maksimalno 825,65 m.n.v.)
in povezovalnim delom 23 x 36,5 m (vertikalni gabariti so največ
K(2)+P). Strehe naj bodo strme (več kot 35°) razen povezovalnega dela in
večjega vhodnega nadstreška, kjer so lahko ravne ali z naklonom
maksimalno do 10°. Mogoča je variantna gradnja hotela v členjenih
nadzemnih horizontalnih gabaritih 10 x 28 m (vertikalni gabariti so
največ K(2)+P+M, vrh slemena maksimalno 815,83 m.n.v.), 18 x 32 m
(vertikalni gabariti so največ K(2)+P+1N+M(2)) in povezovalnim delom
27 x 60 m (vertikalni gabariti so največ K(2)+P, vrh slemena maksimalno
823,40 m.n.v.). Strehe naj bodo strme (več kot 35°) razen povezovalnega
dela in večjega vhodnega nadstreška, kjer so lahko ravne ali z naklonom
maksimalno do 10°. |
(4) Hotel (hotel 2) je predviden s tem odlokom v členjenih nadzemnih
horizontalnih gabaritih skupne dimenzije 52,1 x 22,7 m (vertikalni
gabariti so največ K(2)+P+2N+M(2), vrh slemena maksimalno 825,00
m.n.v.), brez nižjega parterja (vertikalni gabariti so največ K(2)+P) z
vhodnim nadstreškom na severni strani. Strehe naj bodo strme (več kot
35°) razen parternega dela in večjega vhodnega nadstreška, kjer so lahko
ravne ali z naklonom maksimalno do 10°. |
(5) Hotel (hotel 3) je predviden s tem odlokom v členjenih nadzemnih
horizontalnih gabaritih 18 x 32 m (vertikalni gabariti so največ
K(2)+P+2N+M(2), vrh slemena maksimalno 824,47 m.n.v.), 18 x 52 m
(vertikalni gabariti so največ K(2)+P+2N+M(2), vrh slemena maksimalno
823,93 m.n.v.), 10 x 36 m (vertikalni gabariti so največ K(2)+P+2N+M,
vrh slemena maksimalno 822,34 m.n.v.) in parternim delom z nadstreškom
(vertikalni gabariti so največ K(2)+P). Strehe naj bodo strme (več kot
35°) razen parternega dela na severni strani in večjega vhodnega
nadstreška, kjer so lahko ravne ali z naklonom maksimalno do 10°. |
(6) Paviljon (objekt št. 4) je predviden s tem odlokom v nadzemnih
horizontalnih gabaritih 21 x 6 m (vertikalni gabariti so največ K(2)+P). |
(7) Podzemna javna parkirna hiša s parkiriščem na nivoju terena z
možnostjo širitve za potrebe hotelov (objekt št. 5) z dvema podzemnima
etažama. Horizontalni gabariti se prilagajajo potrebam po parkiranju in
omejitvi zemljišč, ki bodo v lasti Občine Kranjska Gora. |
(8) Objekt za potrebe turizma, v kolikor se bo ukinila dejavnost
Policije na tem območju v členjenih nadzemnih horizontalnih gabaritih
34 x 44 m (vertikalni gabariti so največ K(2)+P+M, vrh slemena
maksimalno 822,34 m.n.v.). Strehe so lahko lomljene z različnim
naklonom. |
(9) Penzion na mestu današnjih gospodarskih objektov (objekt št. 7) s
parkiranjem na terenu ali pod nivojem terena v nadzemnih horizontalnih
gabaritih 10 x 14 m (vertikalni gabariti so največ K+P+1N+M). Strehe naj
bodo strme (več kot 35°). |
(10) Servis žičnic na mestu današnjega skladišča/garaže (objekt št. 8) v
nadzemnih horizontalnih gabaritih 14 x 28 m (vertikalni gabariti so
največ K+P+M). |
(11) Gostinsko turistični objekt na mestu današnjih oskrbnih prostorov
žičnic (objekt št. 9) je predviden s tem odlokom v členjenih nadzemnih
horizontalnih gabaritih 67 x 13 m (vertikalni gabariti so največ
K+P+1N). |
(12) Rekonstrukcija in dozidava obstoječega objekta »Bedanc« (objekt
št. 10) je predvidena s tem odlokom z možnostjo povečanja neto volumna
do 10 % obstoječega. Mogoča pa je tudi nadomestna gradnja v nadzemnih
horizontalnih gabaritih 26 x 13 m (vertikalni gabariti so največ
K+P+1N). Nadomestna gradnja objekta »Bedanc« ima lahko poleg namembnosti
obstoječega objekta tudi vsebine za žičniško dejavnost. Na zemljišču s
parc. št. 532/2, k.o. Kranjska Gora je mogoča tudi nadomestitev
obstoječega objekta, ki je v grafičnem delu prikazan za odstranitev.
Nadomestitev objekta mora biti namenjena delovanju žičnic v kar sodijo
tudi spremljajoče dejavnosti (tehnični in servisni prostori žičnic,
gostinstvo za potrebe žičnic (brez nastanitev), trgovine, toalete, info
točke ipd.). |
(13) Nad
višinskimi gabariti objektov je dovoljeno postaviti naprave in opremo
ter dostope do njih in podobno, če so od roba objekta postavljeni tako,
da je kot med najvišjo točko takega prostora ali naprave ter kapjo
objekta enak ali manjši 30°. |
(14) Drsališče oziroma bazen je lahko urejeno v velikosti hokejskega
igrišča ali manjše. Drsališče je lahko nadkrito z odprtim nadstreškom. |
(15) Obstoječi legalno zgrajeni objekti znotraj območja urejanja se
lahko v obdobju do izvedbe tega OPPN investicijsko vzdržujejo,
odstranijo, rekonstruirajo, dozidajo ali nadzidajo do 25 % povečanja
obstoječih uporabnih površin posameznega objekta. |
(16) Znotraj območja urejanja OPPN so dopustne tudi druge gradnje in
ureditve turistične infrastrukture skladno s področnimi predpisi in
zakonodajo. |
(17) Horizontalni gabariti in umestitev v prostor lahko tudi odstopajo
od navedenih v prejšnjih odstavkih tega člena in prikazanih v grafičnih
listih št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija, vendar pa morajo
v vsakem primeru biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– Upoštevana mora biti gradbena meja, prikazana v grafičnih listih
št. 4a in 4b, preko katere ne smejo segati fasade nadzemnih delov stavb,
razen vhodnih nadstreškov, napuščev, letnih vrtov pred hotelskimi lokali
in nadzemnih delov garažne hiše. Gradbeno mejo tvorijo točke od T1 do
T4. |
– Faktor
zazidanosti območja urjenja ne sme presegati vrednosti 45 %, pri čemer
velja: |
– Faktor
zazidanosti je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih
delov stavbe nad terenom in površino parcele, namenjene gradnji. Pri
tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov
stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški,
površine uvoza v klet in izvoza iz kleti. |
– Odstotek zelenih površin mora znašati najmanj 10 %, pri čemer velja: |
– Faktor
zelenih površin je razmerje med površino zelenih površin in zemljiško
parcelo namenjeno gradnji. |
– Zagotovljeno mora biti ustrezno število parkirnih mest. Na terenu se
glede na prikaze v grafičnem delu lahko poveča število parkirnih mest do
10 %. Ostala parkirna mesta morajo biti zagotovljena pod nivojem terena.
Število parkirnih mest mora biti zagotovljeno skladno s Pravilnikom o
minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje
gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 21/14)) oziroma predpisom, ki
bi ga nadomestil. |
|
8. člen |
Gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov |
(1) Dopustna je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov kot
dopolnitev osnovnega objekta potrebnih za nemoteno funkcioniranje
objektov v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo tovrstnih objektov. |
(2) Pri
tem ne sme biti oviran koncept ureditve oziroma njegova skazitev. |
(3) Za
oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov velja, da morajo biti
oblikovani skladno z osnovnim objektom. Objekti so lahko grajeni kot
prizidek k osnovnemu objektu ali kot samostoječi objekti. Samostojni
objekti naj imajo podolgovat tloris. Strehe so lahko v nižjih naklonih,
kot so predpisani za osnovne objekte. Lahko so tudi ravne, v minimalnem
naklonu. |
(4) V
primeru manjših naklonov, je lahko tudi kritina drugačna od kritine na
osnovnem objektu, a naj bosta barvno usklajeni. |
|
9. člen |
Ograje |
(1) Znotraj območja urejanja OPPN ni dovoljeno postavljati ograj.
Omogočen mora biti javen dostop do parternih ureditev in okoliške
krajine. |
(2) Izjemoma je dovoljena postavitev ograj za zaščito pred padci v
primeru večjih višinskih razlik na terenu in za zavarovanje smučišča po
predhodnem soglasju pristojne službe Občine Kranjska Gora. |
|
10. člen |
Fasade |
(1) Fasade novogradenj naj bodo sodobne izvedbe s sodobnimi materiali,
vendar morajo upoštevati gabarite in sporočilnost obstoječih stavb v
Kranjski Gori. Oblikovanje objektov naj bo moderno s prvinami
tradicionalnega stavbarstva. Po višini in dolžini naj bodo členjene. |
(2) Barve fasad morajo biti klasične, brez vzorcev in v umirjenih
naravnih barvnih tonih. Kričeči barvni toni niso dopustni. |
|
11. člen |
Pogoji
in usmeritve za krajinsko ureditev |
(1) Krajinska ureditev mora biti izvedena po načrtu celovite zasnove
krajinske ureditve, ki je prikazana v grafičnem delu (list št. 4 –
Zazidalna oziroma ureditvena situacija) z možnostjo odstopanj pri
prilagajanju arhitekturnim rešitvam posameznih objektov, kar se definira
v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(2) Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti
načrt krajinske ureditve. |
(3) Ureditev območja na mejah ne predvideva bistvenih posegov v
obstoječi teren in vegetacijo. Po celotnem zahodnem robu, se gozdni rob
očisti podrasti, odstranijo stara ali poškodovana drevesa, vrzeli pa se
po potrebi zasadi z novo avtohtono drevnino. Drevje na robovih se med
gradnjo ustrezno zaščiti, posebej ob izkopu kletnih etaž. |
(4) Parkovne ureditve znotraj nove pozidave so omejene na
speljavo/povezavo med glavnimi ploščadmi in vhodi v objekte. |
(5) Nova
drevesa so sajena samo v vrzeli med objekti, število je majhno, ker je
celotno območje zaradi svoje severne lege na pobočju v senci in
dodajanje drevesnih mas ni zaželeno. |
(6) Ob
severnem robu območja urejanja je vzporedno z regionalno cesto z oznako
R1 201/0202 Podkoren–Kranjska Gora v zimskem času predvidena zagotovitev
koridorja za ureditev tekaške proge. Tekaška proga mora biti od roba
cestišča regionalne ceste z oznako R1 201/0202 Podkoren–Kranjska Gora
odmaknjena vsaj 5 m da je omogočeno pluženje ceste. |
|
IV.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
12. člen |
(1) Znotraj območja urejanja OPPN je potrebno upoštevati vso obstoječo
in predvideno komunalno infrastrukturo. Vsa križanja se morajo izvesti v
skladu s predpisi, oziroma po pogojih upravljavcev, ki jih podajo kot
mnenje k temu OPPN. Pred gradnjo je potrebno obstoječe vode zakoličiti
in določiti njihovo natančno lego. Detajlne rešitve se obdelajo v
projektni dokumentaciji PGD, PZI. |
(2) Možna so odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem
odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in
ne vplivajo na koncept ostalih rešitev. Rešitve infrastrukture se
prilagajajo konkretnim arhitekturnim rešitvam podanim v fazi projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(3) Predvideni objekti morajo imeti najmanj priključek na cesto,
kanalizacijo, vodovod in elektriko. |
(4) Za
vsak poseg v varovanih pasovih javne infrastrukture in grajenega javnega
dobrega je potrebno pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji s
strani tangiranega soglasodajalca. |
(5) Ob
pridobljenih soglasjih pristojnih nosilcev urejanja prostora je preko
območja OPPN dopustna tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture, ki
ni namenjena neposredno objektom znotraj OPPN. Taka gradnja ne sme
ovirati izvedbe rešitev predvidenih s tem OPPN. |
(6) Potek predvidenih tras infrastrukturnih vodov in ceste znotraj
območja urejanja je prikazan v grafičnem delu (list št. 6 – Prikaz
ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro). |
(7) Deli
zemljišč označeni v grafičnem delu (list št. 9 – Načrt parcelacije). |
|
13. člen |
Prometna
ureditev |
(1) Območje urejanja se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste R1
201/0202 Podkoren–Kranjska Gora. Na obravnavanem območju se ne dovoli
novih cestnih priključkov na regionalno cesto. |
(2) Območje se navezuje na obstoječo zbirno cesto na vzhodnem robu
območja urejanja – LZ 189611 (Borovška cesta) z urejenim dvosmernim
prometom katere širina je 7,00 m, ki se preko obstoječega križišča
navezuje na regionalno cesto z oznako R1 201/0202 Podkoren–Kranjska Gora
v križišču km. 1,700 na severnem robu območja urejanja. |
(3) Vstop v osrednje območje ureditve OPPN-ja predvideva cestni
priključek dvosmerne zahodne napajalne ceste širine 6,0 m obrobljene s
cestnim robnikom in asfaltne utrditve. Vozišče ima prečni sklon 2,5 % za
zagotavljanje nemotenega odvodnjavanja meteorne vode. |
(4) Uvoz
mora imeti prilagojene radije uvoza za intervencijska vozila R9.
Dvosmerno vozišče je predvideno v dolžini cca 90,0 m do uvoza v garažno
hišo s parkiranjem v kleti in na terenu. Ostalo vozišče je predvideno
kot enosmerno z dostopom do objektov hotela 1, 2 in 3 ter izvozom na
obstoječo cesto. Širina ceste je predvidena 4,0 m z razširitvami v
krivinah in z obrobo cestnega robnika in asfaltne utrditve. V primeru
gradnje lastnih garaž pod nivojem terena pri hotelih 1, 2 in 3 se
uvoze/izvoze v te garaže uredi ob tej dostopni cesti. Pri hotelu 3 je
uvoz v lastno garažo lahko urejen tudi iz predvidenega dovoza do vhoda v
hotel ob obstoječi zbirni cesti – LZ 189611 (Borovška cesta). |
(5) Občinsko pot z oznako JP 689412 (Borovška cesta) v južnem delu
območja urejanja je predvidena za rekonstrukcijo z značajem mestne
promenade in umirjenim prometom. Sestavni del rekonstruirane ceste mora
biti dvosmerna kolesarska steza. Motorni promet se omeji na dostope do
objekta Lesnina in ostalih obstoječih objektov, ter za potrebe žičnic,
intervencije in postajališča za avtodome ter lastnike parcel. |
(6) Ob
obstoječi zbirni cesti – LZ 189611 (Borovška cesta) mora od parkirišča
proti smučišču biti urejen hodnik za pešce širine minimalno 150 cm. |
(7) Vse
nove utrjene povozne površine morajo biti izvedene v vodotesni izvedbi z
urejenimi peskolovi, predčiščenjem in zadrževanjem meteorne vode, pred
iztokom v naravo. |
(8) Vse
cestne povezave služijo tudi za interventne dostope SIST DIN 14090. |
(9) Za
obiskovalce območja in posameznih individualnih turistov je predvideno
na območju ureditve parkiranje v javni parkirni hiši 2K+P. Vsak nov
objekt mora imeti zagotovljeno potrebno število parkirnih mest v garaži
pod nivojem terena. Na nivoju terena je dovoljeno maksimalno 5 parkirišč
za potrebe VIP po posameznem objektu. |
(10) Parkirišča morajo biti dimenzijsko usklajena s pravilnikom za javna
parkirišča s procentom parkirišč za gibalno ovirane osebe. |
(11) Hoteli morajo imeti zagotovljeno mesto za vstop in izstop gostov iz
avtobusa ali avtomobila. Zagotovljeno morajo imeti parkiranje osebnih
vozil v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu
storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 21/14)
oziroma predpisom, ki bi ga nadomestil. |
(12) Večja prometna obremenitev nastane v času zimske sezone in
povečanega obiska dnevnih smučarjev oziroma obiskovalcev smučarskih
tekem in je dovoljeno spremeniti prometni režim z zagotovitvijo začasnih
parkirnih mest predvsem ob občinski poti z oznako JP 689412 (Borovška
cesta) v južnem delu območja urejanja. |
(13) Dostop lastnikov do kmetijskih površin s prekrivajočo rabo za
smučišče je zagotovljen preko obstoječih povezav. |
(14) V
vplivnem območju OPPN je ob državni cesti potrebno postaviti jekleno
varnostno ograjo zaradi varovanja območja OPPN (tekaška proga,
paririšča). |
(15) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v varovalnem
pasu državne ceste znotraj območja urejanja OPPN ni dovoljeno. |
(16) Vse
posege v varovalnem pasu državne ceste je treba v fazi PGD in PZI
predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti soglasje. |
|
14. člen |
Kanalizacija |
(1) Vse
odpadne vode morajo biti priključene na javno kanalizacijo. |
(2) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), Uredbo
o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) ter Odlokom o varstvu
vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda v Občini Kranjska
Gora (UVG 26-98, 23-02, 22-2013) oziroma z zakonodajo, ki ureja področje
odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih voda. |
(3) Odvod padavinskih voda iz cestišča in utrjenih površin mora biti
izveden po vodotesni kanalizaciji preko objektov predčiščenja
(peskolovi, lovilci olja in zadrževalnika) v vodotok. V skladu z
določili 92. člena Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) je
treba v čim večji možni meri zmanjšati odtok padavinskih voda z utrjenih
površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih
voda pred izlivom v vode. |
(4) Direktni izpust meteornih voda v vodotok mora biti načrtovan tako,
da ne sega v svetli profil vodotoka. Iztočna glava mora biti oblikovana
pod naklonom brežine vodotoka. Na območju iztoka mora biti struga
ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Način izvedbe iztoka mora biti v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in v
projektni dokumentaciji za izvedbo tekstualno in grafično ustrezno
obdelan in prikazan. |
(5) Kanalizacijsko omrežje v naselju Kranjska Gora je zgrajeno v ločenem
sistemu kanalizacije. Obstoječa javna kanalizacija Kranjske Gore poteka
od območja urejanja do čistilne naprave v Tabrah. |
(6) Revizijski jašek, kjer je možna priključitev odtokov odpadne vode,
se nahaja na parceli št. 494/3, k.o. Kranjska Gora. Priključitev na
javno kanalizacijo naj bo izvedena preko črpališča, ki naj bo zgrajen na
parceli št. 515/4, k.o. Kranjska Gora. |
(7) Odpadne vode iz objektov je treba neposredno odvajati v
kanalizacijo, padavinske vode pa odvajati v vodotok Rojca preko
zadrževalnika. |
(8) Zasnova kanalizacije predvideva: |
– povezovalni kanal od priključnega jaška na kolektorju do zbirnega
jaška na parceli lastnika, |
– zbirni
kanali padavinskih voda potekajo do vsakega posameznega objekta, |
– zbirni
kanali odpadnih voda so PVC 200, potekajo od zbirnega jaška do vsakega
posameznega objekta, |
– hišni
priključek odpadnih voda objekta se sestoji iz zbirnih jaškov lociranih
praviloma ob objektu in priključnega kanala, ki naj bo neposredno s
fazonskimi kosi priključen na zbirni kanal za odpadne vode, |
– hišni
priključek padavinskih voda se sestoji iz peskolova, jaška in
priključnega kanala, ki naj bo neposredno s fazonskimi kosi priključen
na zbirni kanal za padavinske vode. |
(9) Hišni priključki so predmet faze PGD. |
(10) Kanalizacija mora biti položena na minimalno globino 1.00 m do
temena cevi. |
(11) Na
tej globini naj bodo omogočena križanja z ostalo infrastrukturo brez
posebnih ukrepov. |
(12) Odvodnjavanje padavinskih voda iz cestišča in parkirnih površin naj
bo izvedeno preko vtočnih jaškov s peskolovi v padavinski kanal. |
(13) Na
predvideni trasi so vkopani cevovodi za pitno vodo, zato je potrebno
fekalno kanalizacijo prestaviti izven trase cevovoda za pitno vodo (ob
LZ 189611). |
|
15. člen |
Vodovod |
(1) Pred
priklopom na javno omrežje je potrebno zgraditi nov vodohran, ki bo
zagotavljal zadostno količino pitne in požarne vode. Način zagotavljanja
finančnih sredstev in izgradnje mora biti opredeljen v programu
opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja tega OPPN. |
(2) Celotno območje urejanja bo oskrbovano s pitno in požarno vodo iz
javnega vodovodnega omrežja, ki poteka od priključnega mesta na
zemljišču s parcelno številko 834/10, k.o. Kranjska Gora preko zemljišča
s parcelno številko 520/1, k.o. Kranjska Gora. |
(3) Pogoji za izdajo soglasja upravljavca vodovoda so izpolnjeni šele po
izpolnitvi prvega odstavka tega člena. Izjemoma se soglasje upravljavca
vodovoda lahko izda k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
načrtovanih objektov tudi pred izgradnjo novega vodohrana, pod pogojem,
da je za vodohran izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje. |
(4) Od
priključnega mesta v novem jašku za vse objekte na območju (hoteli 1, 2,
3 in objekt za zdravstvo) na obstoječem javnem vodovodnem omrežju je
predviden cevovod iz nodularne litine. Predviden je krožni sistem na
katerem so načrtovani nadzemni hidranti. Vsak predviden objekt mora na
zemljiški parceli namenjeni gradnji imeti svoj vodomerni jašek z
ustreznim številom hidrantov. |
(5) Za
potrebe protipožarne zaščite predvidenih objektov mora biti zagotovljena
predpisana količina vode. |
(6) Polaganje cevi vodovoda se vrši na pripravljeno posteljico na
minimalni globini 1,8 m. Vodovodna napeljava naj bo vodena v cestišču in
v zelenici. |
(7) Investitor bo moral pripraviti tudi ustrezne rešitve prestavitve in
obnove obstoječega cevovoda za pitno vodo na celotnem območju urejanja. |
|
16. člen |
Električno omrežje |
(1) Znotraj območja urejanja se nahajata obstoječi transformatorski
postaji TP 20/0,4 kV T509 in T556, ki sta priključeni na 20 kV omrežje. |
(2) Električna energija za napajanje območja urejanja se zagotovi iz RTP
110/20 kV Kranjska Gora, in sicer po obstoječem 20 kV kablovodu. Znotraj
območja urejanja je glede na predvideno odjemno moč električne energije
predvidena nova transformatorska postaja TP 20/0,4 kV; 2 × 1000 kVA. |
(3) Mogoča je postavitev montažne betonske transformatorske postaje
tipske izvedbe (Elektro Gorenjka), 20/0,4 kV, 2 × 1000 kVA z dvema
transformatorjema po 1000 kVA in SN stikalni blok ali pa integracija v
predviden objekt. |
(4) Za
kabelske povezave med transformatorsko postajo xy in predvideno TP
20/0,4 kV se uporabijo kabli tipa 3 x NA2XS(F)2Y 1 x 150/25 mm2,
20 kV, ki imajo prenosno moč (napetostni nivo 20 kV) 12,4 MVA. Z
upoštevanjem korekcijskega faktorja kabla 0,8 dobimo prenosno moč
kablovoda 10 MVA. Transformatorska postaja in SN kabli naj bodo obdelani
v projektni dokumentaciji SN priključka. |
(5) Nizkonapetostni izvodi iz predvidene TP naj bodo predvidoma izvedeni
s kabli tipa NA2XY. Primarni priključni kablovodi naj bodo v skladu s
tipizacijo Elektro Gorenjska. Primarni priključni kablovodi naj bodo
položeni do novih priključno merilnih omar v objektih v kabelski
kanalizaciji, ki naj bo na povoznih mestih obbetonirana. |
(6) Meritve naj bodo izvedene v priključno merilnih omaricah, ki naj
bodo locirane na posameznih predvidenih objektih. |
(7) Priključno merilne omarice in vrste dovodnih vodnikov naj bodo
projektno obdelane v projektni dokumentaciji zunanjih NN priključkov
električnih inštalacij objektov v skladu s tehničnimi pogoji, kateri
bodo podani v elektroenergetskem soglasju. |
|
17. člen |
Javna
razsvetljava |
(1) Predvidena razsvetljava bo osvetljevala javne ceste v okolici
hotelskega kompleksa. Priklop JR naj bo v predvideni prostostoječi
omarici PS-RJR, locirani v neposredni bližini predvidene TP 20/0,4 kV. |
(2) Za
napajanje omarice PS-RJR je predviden en izvod iz nove transformatorske
postaje. V omarici PS-RJR pa naj bodo najmanj trije odcepi za napajanje
svetilk JR, eden za ulične svetilke znotraj kompleksa in predvidoma dva
za JR ob Borovški cesti. |
|
18. člen |
Telekomunikacijsko omrežje |
(1) Uporabniki telekomunikacijskih storitev na območju urejanja naj bodo
priključeni na telefonsko centralo v Kranjski Gori. Točka priključitve
na obstoječe omrežje je obstoječi TK jašek na parceli št.: 519/1, k.o.
Kranjska Gora. TK kabli za povezavo se definirajo v projektni
dokumentaciji telekomunikacij objektov. |
(2) Predvideno TK omrežje naj znotraj območja urejanja poteka v kabelski
kanalizaciji izvedeni s predvidoma 2 x PVC cevmi Ø 110 mm, ki naj bodo
na povoznih mestih obbetonirane. |
(3) Predvidena trasa TK kabelske kanalizacije poteka od točke
priključitve do posameznih objektov. |
(4) Trasa predvidene kabelske kanalizacije naj bo predvidena tako, da ne
bo ovirala izgradnje ostalih predvidenih in obstoječih komunalnih vodov. |
|
19. člen |
Plinovod |
(1) Na
območju Občine Kranjska Gora ni izgrajenega plinovoda. Energetska oskrba
novo načrtovanih objektov za potrebe ogrevanja in tehnologije se
predvidi z utekočinjenim naftnim plinom iz plinohramov z možnostjo
priključitve na bodoče javno distribucijsko omrežje. Dovoljene so
kombinacije z obnovljivimi viri. |
(2) Za
bodoče plinovodno omrežje se s tem OPPN predvidijo trase plinovodov.
Investitor razširitve plinovodnega omrežja naj bo sistemski operater
distribucijskega omrežja. |
(3) Gradnja plinovodnega omrežja naj bo izvedena na osnovi določil
koncesijske pogodbe ter sprejetih aktov sistemskega operaterja. |
(4) Za
vsako priključitev načrtovanih objektov na distribucijsko plinovodno
omrežje sistemski operater izda "Soglasja za priključitev". |
(5) Za
vsak objekt se predvidi samostojen priključek plinovoda PEd63 (DN50),
katerega lastnik naj bo končni odjemalec. |
(6) Polaganje cevi plinovoda se vrši na minimalno globino 1.0 m do
temena cevi. Plinovod naj bo voden v cestišču in v zelenici. |
|
20. člen |
Odpadki |
Vsak nov
objekt mora imeti zagotovljeno mesto za zbiranje in prevzem (odvoz)
odpadkov skladno z Odlokom o načinu opravljanja obvezne lokalne
gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini
Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 36/12) oziroma predpisom, ki bi ga
nadomestil. Prevzemna mesta morajo biti načrtovana na ravnih površinah
(v kletnih garažah ali dostopnih klančinah niso dovoljena). Novi
hotelski in gostinski objekti naj imajo urejeno zbiranje odpadkov
znotraj objektov. |
|
V.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
21. člen |
Zavarovana kulturna dediščina |
(1) Območje urejanja se nahaja znotraj vplivnega območja EŠD 9410 –
naselbinska dediščina – Kranjska Gora – Vaško jedro. |
(2) Južni del območja urejanja prečka nekdanja trasa želežniške proge
Jesenice–Rateče, ki je evidentirana kot profana stavbna dediščina pod
številko EŠD 24539. |
(3) Pri
izvajanju predvidenih gradenj je potrebno upoštevati varstvene usmeritve
za evidentirano kulturno dediščino, ki so povzete v predvidenih
ureditvah – členjenost volumnov in fasad, strnjena obcestna pozidava,
členjeni višinski gabariti, ki se nizajo od hotela Kompas proti
apartmajskemu objektu Lesnina. |
(4) Zavarovana kulturna dediščina je prikazana v Prikazu stanja
prostora. |
(5) Za
vse posege, ki jih predvideva ta odlok je potrebno pridobiti
kulturnovarstveno soglasje. |
|
VI.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
22. člen |
Ohranjanje narave in naravnih vrednot |
(1) Območje urejanja se ne nahaja znotraj območij naravnih vrednot,
zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
(2) Območje urejanja se nahaja izven daljinskega vpliva varovanih
območij in naravnih vrednot. |
(3) Linija dreves severno od borovške ceste naj se ohrani v največji
možni meri. |
(4) Zunanje osvetljevanje območja naj bo prostorsko omejeno, upoštevaje
določila Uredbe o mejnih vrednostnih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13) oziroma predpisom, ki
bi ga nadomestil. |
|
23. člen |
Varstvo
nadzemnih in podzemnih voda |
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja znotraj vodovarstvenega območja –
vodovarstveni režim -3 (občinski nivo). Vodovarstveno območje je
določeno z Odlokom o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje
pitnih voda v Občini Kranjska Gora (UVG 26-98, 23-02, 22-2013) oziroma
predpisom, ki bi ga nadomestil. |
(2) Ureditveno območje OPPN ni poplavno ogroženo, prav tako znotraj
območja urejanja ni površinskih vodotokov. |
(3) Severno od območja urejanja poteka vodotok Rojca v katerega je
skladno s predpisi predvidena speljava čistih meteornih voda. |
(4) Vse
s tem odlokom predvidene gradnje in ureditve morajo biti izvedene
skladno z veljavno zakonodajo s področja gradnje objektov. |
(5) Pri
gradnji je potrebno upoštevati izsledke in navodila glede podzemnih voda
iz Geološko-geotehničnega poročila št.: 2942/2014, ki je sestavni del
tega OPPN. |
(6) Pod
temeljno konstrukcijo vsakega izmed objektov je potrebno izvajati
minimalno sanacijo temeljnih tal. Sanacija naj se izvede iz
tamponskega-kamnito gruščnatega nasipa. |
(7) Nepodkletene objekte je potrebno temeljiti pod globino zmrzovanja,
na globini večji od 1,2 m. |
(8) Na
zalednem delu vsakega izmed vkopanih objektov z eno kletno etažo je
priporočljivo urediti podzemno odvajanje občasnih dotokov pronicajoče
talne vode. |
(9) Za
objekte z dvema kletnima etažama je pred načrtovanjem gradnje potrebno
izvesti detajlne hidrogeološke raziskave in prilagoditi gradnjo tako
pridobljenim rezultatom raziskav. |
(10) Prosti izkopi brežin morajo biti pod začasnim naklonom največ v
razmerju od 1:1,4 (35°) ali pa je potrebno izvesti zaščito gradbene
jame. |
(11) Pri
gradnji je dovoljeno uporabljati samo takšne materiale, ki ne morejo
ogroziti podtalnice. Preprečeno mora biti odvajanje odpadnih vod v
naravo brez predhodnega čiščenja. |
(12) V
času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja
nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev. |
(13) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na
vodni režim ali stanje voda, se skladno s 150. in 153. členom Zakona o
vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe), lahko izvede samo
na podlagi vodnega soglasja, ki ga izda Agencija RS za okolje oziroma
pristojni organ. |
|
24. člen |
Varstvo
tal |
(1) Za
začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so
tla manj kvalitetna. |
(2) Ureditve previdene z OPPN ne bodo vplivale na geološko strukturo tal
v kolikor bodo izvedene skladno z izsledki Geomehanskega poročila, ki je
sestavni del tega OPPN. Prisotni bodo vplivi na pedološke značilnosti
tal zaradi odstranitve vrhnje plasti tal in njenega začasnega
deponiranja. Do večjih vplivov med pripravljalnimi deli lahko pride
zaradi možnega onesnaževanja rodovitne plasti tal pri njenem
odstranjevanju in deponiranju, ki ga povzročajo gradbeni stroji. Zato je
treba zagotoviti tehnično brezhibnost vozil, ki se bodo uporabljala na
območju OPPN. Humus z območja gradnje se odstrani in deponira za
kasnejšo sanacijo in rekultivacijo. |
(3) V
primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo
takoj sanirati. Snovi je treba ustrezno pobrati in predati pooblaščenim
organizacijam. |
|
25. člen |
Varstvo
pred hrupom |
(1) Ureditveno območje OPPN, je glede na Uredbo o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in
62/10) oziroma predpisom, ki bi jo nadomestil, v II. območju varstva
pred hrupom, kjer je dovoljena mejna raven hrupa 55 (dBA) podnevi in 45
(dBA) ponoči. Glavni izvor bodo predstavljali delovni stroji med
izgradnjo in promet motornih vozil po izgradnji. Obvezna je uporaba
brezhibnih in s predpisi skladnih delovnih strojev. |
(2) Dodaten vir hrupa predstavljata tudi regionalna cestna severno od
območja urejanja. Z arhitekturnimi rešitvami je potrebno zagotoviti
zakonsko predpisane nivoje hrupa v stavbah znotraj območja urejanja
OPPN. |
|
26. člen |
Varstvo
zraka |
Na
onesnaženost zraka bodo v fazi gradbenih del vplivala dela pri izkopu in
dovozu materiala. Vpliv bo intenzivnejši, če se bodo dela izvajala v
vetrovnem in sušnem obdobju. Zaradi aktivnosti delovne opreme in
tovornih vozil v času pripravljalnih del in gradnje bodo prisotne
obremenitve zraka s prašnimi delci ter izpušnimi plini vozil. S
transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu z
vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Po izgradnji
predvidenih objektov ni pričakovati znatnega vpliva na kvaliteto zraka. |
|
27. člen |
Ravnanje
z odpadki |
(1) V
času gradnje je treba z odpadki ravnati skladno z Uredbo o odpadkih
(Uradni list RS, št. 103/11). V času gradnje je treba uvesti sistem
ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne
uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in
gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na
odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. Oddane odpadke je
treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
Nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno
predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi
o ravnanju z nevarnimi odpadki. |
(2) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopanega materiala
na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile
vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje
vodotokov, sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na pogojno
stabilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju posegov ni
dovoljeno. |
|
28. člen |
Ureditve
v območju kmetijskih zemljišč |
Znotraj
območja urejanja ni kmetijskih zemljišč. |
|
29. člen |
Ureditve
v območju gozdov |
(1) Znotraj območja urejanja se nahajajo ostanki gozdnih sestojev v
minimalnem obsegu. V največji meri naj se ohranijo obstoječa drevesa. |
(2) Pri
izdelavi projektne dokumentacije je treba predvideti vpliv gradnje na
robno drevje. |
(3) Za
vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje
Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Bled. |
(4) Gozdno drevje, katerega bo potrebno zaradi izgradnje predvidene
prostorske ureditve posekati, mora pred posekom evidentirati delavec
Zavoda za Gozdove Slovenije. Evidentiranje, s tem pa posek drevja zardi
potreb izvedbe posega je možno po izdaji dokončnega gradbenega
dovoljenja. |
|
VII.
NAČIN, VRSTA IN NAMEN PRENOVE NASELJA ALI NJEGOVEGA DELA |
|
30. člen |
Ureditveno območje OPPN se nahaja na zahodnem delu naselja Kranjska
Gora. Ta del naselja se v manjšem delu prenavlja z rekonstrukcijo ali
nadomestnimi gradnjami in večinoma z novogradnjami. Namembnost novih
objektov mora biti za potrebe turizma. V objektih znotraj območja OPPN
so dovoljene tudi centralne dejavnosti prvenstveno namenjene uporabnikom
teh objektov. Namen prenove je homogenizacija obstoječega roba grajene
strukture naselja in smučišča ter zagotovitev novih turističnih
kapacitet z večjo dodano vrednostjo. |
|
VIII.
PARCELACIJA |
|
31. člen |
V
osrednjem delu ureditvenega območja OPPN je predvidena menjava zemljišč
s komasacijo ali odplačno. Namen komasacije ali odkupa je združitev
razpršenih zemljišč različnih lastnikov, kar bo omogočilo gradnjo
predvideno s tem OPPN. Nova parcelacija, ki je osnova za komasacijo ali
odkup, je prikazana v grafičnem delu (list št. 14 – Prikaz parcelacije).
Lastniki s pogodbo dovolijo tudi gradnjo in uporabo predvidene ureditve
infrastrukture, izteka smučišča in ostalih ureditev, kot so prikazane v
grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija in
list št. 11 – Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro).
Iztek smučišča (smučarska pot in iztek smučišča) se po izgradnji ne
glede na lastništvo zemljišča kjer stoji prenese v upravljanje
upravljavcu žičnic oziroma smučišča. |
|
IX.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO IN OBRAMBO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
32. člen |
Obramba |
Ministrstvo za obrambo nima smernic s področja obrambe, ki bi jih bilo
potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN. |
|
33. člen |
Varstvo
pred poplavami |
Znotraj
območja urejanja ni vodotokov in poplavno ogroženih območij. |
|
34. člen |
Varstvo
pred erozivnostjo |
(1) Sestavni del tega OPPN je Geomehansko poročilo in ga je potrebno v
celoti upoštevati pri s tem odlokom predvidenih ureditvah. |
(2) Ob
upoštevanju Geomehanskega poročila območje ni erozijsko in plazovito
ogroženo. |
(3) Zgornji nivo aluviualnega vodonosnika se nahaja med cca 795 do 796
m.n.v. |
|
35. člen |
Varstvo
pred razlitjem nevarnih snovi |
Na
obravnavanem območju je na povoznih površinah mogoče razlitje olj. Pri
izvedbi mora biti zagotovljeno prestrezanje teh snovi s kanaletami in
lovilci olj. |
|
36. člen |
Varstvo
pred potresi |
Obravnavano območje se nahaja po karti potresne nevarnosti v VII.
stopnji EMS, kjer se upošteva računska vrednost potresnega pospeška tal
agR=0,175 x g. Vsi objekti morajo biti grajeni tako, da so
varni glede na predvideno ogroženost. |
|
37. člen |
Zaklonišča |
Znotraj
območja urejanja so predvideni objekti za katere skladno z Uredbo o
graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni
potrebno graditi zaklonišč. |
|
38. člen |
Varstvo
pred požarom |
(1) Za
predvidene objekte bo v fazi priprave projektne dokumentacije potrebno
izdelati študije oziroma zasnove požarne varnosti, v kateri bodo skladno
s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04,
spremembe Uradni list RS, št. 10/05, 83/05, 14/07 in 12/13) načrtovani
požarno varnostni ukrepi na naslednjih področjih: |
– širjenje požara na sosednje objekte |
– nosilnost konstrukcije in širjenje požara po stavbah |
– evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje |
– naprave za gašenje in dostop gasilcev. |
(2) Pri
izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je treba upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni: |
– odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje
požara, |
– varen
umik ljudi s požarno ogroženih prostorov, |
– preprečevanje ali zmanjšanje škodljivih posledic požara za ljudi in
premoženje, |
– vzpostavitev ekonomskih razmerij med predpisanimi preventivnimi ukrepi
varstva pred požarom in pričakovano požarno škodo. |
(3) Ukrepi za zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo
tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna. |
(4) Gasilna voda je predvidena iz javnega vodovodnega omrežja, ki pa
trenutno ni zagotovljena. |
(5) Hidranti morajo biti praviloma nadtalni. Do njih mora biti
zagotovljen stalen dostop, lokacija pa mora biti označena s tablicami,
izdelanimi po standardu SIST 1007. Razdalja med hidranti se določi tako,
da je mogoče požar na stavbi gasiti iz najmanj enega hidranta, za
požarno zahtevne stavbe pa iz najmanj dveh hidrantov. Razdalja med
hidrantoma ne sme biti večja od 80 m. Razdalja med hidranti in stavbo ne
sme biti manjša od 5 m in ne večja od 80 m. Praviloma se vgrajujejo
nadtalni hidranti DN80 ali DN100. Podtalni hidranti DN80 se vgrajujejo
samo izjemoma, če nadtalni hidrant predstavlja preveliko oviro (npr. za
promet). Premer vodovodne cevi, na katero je priključen hidrant, ne sme
biti manjši od DN hidranta. Zagotoviti je treba takšno količino vode, ki
zadostuje za dvourno gašenje požara v stavbi in za varovanje sosednjih
objektov. |
(6) Obstoječe in predvidene cestne povezave znotraj območja urejanja
OPPN se uporabljajo tudi za intervencijski dostop. Neoviran in varen
dostop za gasilce se načrtuje skladno s slovenskim standardom SIST DIN
14090, na podlagi katerega se predvidijo dostopne poti za gasilce,
dovozne poti za gasilska vozila ter delovne in postavitvene površine za
gasilska vozila. |
(7) Lokacije predvidenih hidrantov in delovne površine za gasilska
vozila so prikazane v grafičnem delu list št. 8 – Prikaz ureditev,
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom. V primeru, da se zagotavljanje požarne
vode ne izvaja iz javnega omrežja ampak z bazeni požarne vode. Se
lokacije hidrantov prilagodijo, kar se določi v fazi projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja. Hidrantno omrežje mora biti
zagotovljeno tudi ob javni poti LZ 689411. |
(8) Ureditve za varstvo pred požarom lahko v projektni dokumentaciji
odstopajo od rešitev prikazanih v Smernicah požarne varnosti, če so
skladne z veljavno zakonodajo, pravili stroke in zagotavljajo enako
stopnjo požarne varnosti tako za predvideno novogradnjo, kot tudi
okolico. |
|
X.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
39. člen |
Etapnost
gradnje |
(1) Izvedba načrtovanih gradenj in posegov predvidenih s tem OPPN se
lahko izvaja etapno. |
(2) V
primeru etapnega izvajanja posegov predvidenih s tem OPPN mora vsaka
etapa zagotoviti izvedljivost končnega stanja in ne sme imeti
negativnega vpliva na vode in vodni režim ter erozivno ogroženost
območja. Vsaka posamezna etapa mora zadostiti pogojem tega odloka. |
(3) Etapno se lahko gradijo posamezni objekti in ureditve predvideni s
tem OPPN kot tudi posamezni deli objektov, ki so predvideni v členjenih
gabaritih. |
(4) V
primeru etapne gradnje se lahko osrednji prostor predviden za drsališče
oziroma letni bazen uporabi za začasne dostope do posamezne etape ali za
ureditev začasnega mesta za pristajanje helikopterja. Mogoča je tudi
ureditev zelenih in parkovnih površin. |
(5) Prvo
etapo mora predstavljati gradnja gospodarske javne infrastrukture v
obsegu kot je potrebna za posamezno etapo gradnje objektov. Gradnja
gospodarske javne infrastrukture se lahko izvaja tudi hkrati z gradnjo
tega objekta kateremu je namenjena. |
|
XI.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
40. člen |
Tolerance |
(1) Vse
stacionaže in dimenzije se morajo natančneje določiti v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(2) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev: |
– ± 1.00
m pri upoštevanju gradbene meje; |
– ± 2.00
m v horizontalnih gabaritih predvidene novogradnje stavb; |
– ± 1.00
m v vertikalnih gabaritih stavb; |
– ± 2.00
m v horizontalnih gabaritih cestnega omrežja; |
– kleti
je dopustno izvesti v več nivojih (etažah), če geomehanski pogoji terena
to dopuščajo; |
– horizontalni gabariti kletnih etaž lahko odstopajo od prikazanih v
grafičnih prilogah, če s tem ni onemogočen končen koncept ureditve in ne
segajo izven predvidene zemljiške parcele namenjene gradnji; |
– pri
gradnji podzemnih infrastrukturnih vodov in njihovih prestavitvah so
dovoljena tudi večja odstopanja, če z njimi ni onemogočeno končno stanje
s tem OPPN predvidene ureditve. |
(3) Dopustna je gradnja hotela 1 v dveh variantah. |
(4) Paviljon (objekt št. 4) je lahko zgrajen tudi v do 100 % večjih
horizontalnih gabaritih. |
(5) Dopustna je gradnja objekta št. 9 kot nadomestna gradnja ali
rekonstrukcija obstoječih objektov. |
(6) Dopustna je gradnja objekta št. 10 kot nadomestna gradnja objekta
»Bedanc« in objekta na zemljišču s parc. št. 532/2 k.o. Kranjska Gora,
rekonstrukcija obstoječega objekta »Bedanc« in nadomestitev objekta na
zemljišču s parc. št. 532/2 k.o. Kranjska Gora, ki lahko delno sega tudi
na sosednja zemljišča. Ne glede na določbe tega odloka in grafičnega
dela so v primeru gradnje za potrebe žičniške dejavnosti dopustna večja
odstopanja v gabaritih in legi objekta ob upoštevanju 17. točke 7. člena
tega odloka (faktor zazidanosti, faktor zelenih površin). |
(7) Dopusti se gradnja objekta tudi izven območja urejanja, ob pogoju,
da je taka gradnja skladna s prostorskim aktom, ki ureja površine izven
območja. |
(8) Na
zemljiščih v lasti Republike Slovenije in uporabi MNZ so ne glede na
določbe tega odloka dovoljena večja odstopanja, za omogočanje uporabe in
razvoja obstoječe dejavnosti. V prihodnosti se na tem mestu lahko gradi
objekt za potrebe turizma, v kolikor se bo ukinila dejavnost Policije na
tem območju. |
(9) Če
se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo tehnične rešitve, ki
so primernejše iz infrastrukturnega, prometno tehničnega,
okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, se ne smejo poslabšati
prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju
z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije,
ki jih ta odstopanja zadevajo. |
|
XII.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PROSTORSKEGA AKTA |
|
41. člen |
Po
izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so v območju tega OPPN na objektih
dopustna investicijsko vzdrževalna dela ter postavljanje nezahtevnih in
enostavnih objektov do izpolnitve faktorja zazidanosti. |
|
XIII.
OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV |
|
42. člen |
(1) Razmerja med Občino Kranjska Gora in investitorji za komunalno
opremo zemljišč, se uredijo v urbanistični pogodbi. |
(2) Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so
obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej: |
– pred
gradnjo je potrebno prestaviti obstoječe cevovode za pitno vodo,
vključno z jaški (3 m x 3,5 m x 2,3 m); |
– promet
med gradnjo in rekonstrukcijo cest in objektov organizirati tako, da ne
bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju; |
– med
gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih
snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to
usposobljenih delavcev; |
– pred
začetkom gradnje skupaj z upravljavci zakoličiti stanje obstoječe
infrastrukture; |
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej; |
– med
gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov
preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav; |
– zavarovati gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost in nemotena
uporaba sosednjih objektov ter nemoten odtok vode; |
– v
skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času
morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje; |
– o
pričetku del oziroma gradnje obvestiti vse upravljavce, katerih objekti
in naprave so s predvidenim posegom tangirani. |
|
XIV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
43. člen |
OPPN je
na vpogled na Občini Kranjska Gora. OPPN razen njegovih prilog,
pripravljavec z dnem njihove uveljavitve posreduje ministrstvu
pristojnem za urejanje prostora in krajevno pristojni upravni enoti. |
|
44. člen |
Nadzor
nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
45. člen |
Ureditve, ki so potrebne za funkcioniranje obravnavanega območja in se
nahajajo izven območja urejanja OPPN, se urejajo skladno z določbami
tega odloka. |
|
46. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-3/2016-1 |
Kranjska Gora, dne 28. septembra 2016 |
|
Župan |
Občine Kranjska Gora |
Janez Hrovat l.r. |
|