Na
podlagi 3. člena
Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 17/91-I,
55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 25., 26.,
67., 128., 129. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za
kulturo (Ur. list RS, št. 96/02) 19., 20., 22., 23. in 24. člena
Zakona
o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 7/99 in 110/02) in 8.,
16. in 74. člena
Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98,
17/98, 23/98, 5/00, 6/04 in 13/04) je Mestni svet Mestne občine Maribor
na 18. redni seji, dne 30. avgusta 2004, sprejel |
ODLOK |
o
ustanovitvi javnega zavoda |
POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR |
1.
UVODNE DOLOČBE |
1.1
Splošne določbe in določbe o ustanovitelju |
1.
člen |
S tem
odlokom Mestna občina Maribor ustanovi javni zavod Pokrajinski muzej
Maribor (v nadaljnjem besedilu: muzej) skladno z določbami Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02),
uredi status muzeja, razmerja med ustanoviteljem in muzejem ter temeljna
vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja muzeja. |
Ustanovitelj muzeja je Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1,
Maribor (v nadaljevanju: ustanovitelj). Ustanoviteljske pravice in
obveznosti izvajata Mestni svet Mestne občine Maribor in župan. |
Mestni
svet odloča o: |
-
statusnih spremembah muzeja,
|
-
imenovanju in razrešitvi direktorja muzeja,
|
-
imenovanju in razrešitvi predstavnikov ustanovitelja v svetu muzeja,
|
-
odtujitvi ali pridobitvi nepremičnega premoženja za potrebe
delovanja muzeja.
|
Če ni
zakonsko ali z drugimi občinskimi odloki določeno drugače, izvaja vse
ostale pravice in obveznosti do muzeja, ki izhajajo iz zakonskih in
podzakonskih aktov, tega odloka in drugih predpisov ustanovitelja,
župan. |
2.
člen |
V tem
odloku uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol
se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
1.2
Zgodovinski izvor, namen in poslanstvo muzeja |
3.
člen |
Muzej
zgodovinsko izvira iz zbirk leta 1896 ustanovljenega škofijskega muzeja
v Mariboru, leta 1903 odprtega muzeja Muzejskega društva Maribor in leta
1909 odprtega muzeja Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. |
Pokrajinski muzej Maribor je splošni muzej, ki trajno in nemoteno izvaja
svoje poslanstvo kot javno službo zbiranja, varovanja, ohranjanja,
raziskovanja, razstavljanja in populariziranja premične kulturne
dediščine s področja arheologije, etnologije in širše kulturne zgodovine
za območje, ki je po Uredbi vlade Republike Slovenije o vzpostavitvi
muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične
kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št.
97/2000), zakonsko opredeljeno kot prostor njegove teritorialne
matičnosti. Ker to območje obsega več občin, se muzej uvršča med muzeje
širšega pomena, ki izvajajo dejavnost tudi v javnem interesu države,
skladno s 67. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. |
Muzej s
svojim delom spodbuja zanimanje za kulturo in zgodovino našega prostora
in širi vedenje o tem v občini in v širšem okolju, v državi in v
mednarodnem kulturnem prostoru. V izobraževalne procese se vključuje s
stalno razstavo in s pripravami občasnih razstav, s prilagojenimi
strokovnimi vodstvi in drugim muzejskim pedagoško-andragoškim delom. Z
izdajateljsko dejavnostjo predaja javnosti na trajno razpolago svoja
raziskovalna dognanja. Svoje prostore odpira tudi drugim kulturnim
vsebinam. |
Muzej
načeloma zbira gradivo iz obdobij od prazgodovine do začetka dvajsetega
stoletja. Temeljna kriterija muzejske zbiralne politike sta pričevalnost
premične dediščine in izpopolnjevanje vrzeli v že zbranem gradivu. |
Zaradi
svoje enkratne pojavnosti v Republiki Sloveniji imata v zbiralni
politiki muzeja poseben položaj kostumska in lekarniška zbirka. V teh
dveh zbirkah zbiramo gradivo, ki presega sicer definirane okvire
zbiralne politike. |
2.
STATUSNE DOLOČBE |
2.1
Ime, sedež, pravni status in pravno nasledstvo muzeja |
4.
člen |
Ime
muzeja je: Pokrajinski muzej Maribor. |
Skrajšano ime muzeja je: PoMuM. |
V
mednarodnem prometu uporablja muzej ime: Regional Museum Maribor. |
Sedež
muzeja je: Grajska ulica 2, 2000 Maribor. |
Muzej je
pravna oseba. |
Muzej je
vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod reg. št. vl.
1/258-00. |
5.
člen |
Muzej je
pravni naslednik javnega zavoda Pokrajinski muzej Maribor s sedežem v
Mariboru, Grajska ulica 2, ki je bil ustanovljen z odločbo Mestnega
sveta mesta Maribor, štev. 86/66 dne 16.02.1966 ter vpisan v sodni
register dne 25.06.1974 pod številko registrskega vložka 1/285-00. Po
združitvi mariborskih občin je Skupščina občine Maribor dne 30.03.1982
pod štev. 022-10/82-07 izdala Uskladitveno odločbo o ustanovitvi
Pokrajinskega muzeja Maribor. |
3.
ORGANIZIRANOST MUZEJA |
6.
člen |
Muzej
ima lahko organizacijske enote, ki nimajo pooblastil v pravnem prometu.
Organizacijska členitev muzeja se ureja z aktom o organizaciji dela. |
4.
DEJAVNOST MUZEJA |
4.1
Dejavnost muzeja |
7.
člen |
Muzej
opravlja v okviru izvajanja javne službe varstva premične kulturne
dediščine na področjih iz 3. člena tega odloka ter v območju svoje
teritorialne matičnosti naslednje naloge: |
-
evidentira, zbira, dokumentira, hrani in ohranja, proučuje in
raziskuje premično kulturno dediščino na območju oziroma področju
njegove teritorialne matičnosti,
|
-
posreduje podatke v register dediščine,
|
-
pripravlja študije in elaborate za varstvo premične kulturne
dediščine,
|
-
pripravlja strokovne podlage za razglasitvene akte in soglasja za
upravne postopke,
|
-
se
vključuje v sistem varstva dediščine v primeru oboroženega spopada
in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
-
spremlja vzdrževanje, posege, rabo in promet premične kulturne
dediščine na območju oziroma področju njegove teritorialne
matičnosti,
|
-
spremlja upravljanje s premično kulturno dediščino v lasti države in
lokalnih skupnosti na območju oziroma področju njegove teritorialne
matičnosti,
|
-
usmerja in spremlja delo izvajalcev dejavnosti varstva dediščine na
podlagi dovoljenj oz. koncesij,
|
-
izvaja raziskovalne projekte z metodami, ki pomenijo posege na
premični kulturni dediščini,
|
-
pripravlja in izvaja restavratorske in konservatorske programe,
|
-
pripravlja razstave, publikacije in druge oblike predstavljanja
premične kulturne dediščine ter izsledkov muzejskega dela doma in v
tujini,
|
-
organizira gostovanja domačih in tujih razstav,
|
-
premično kulturno dediščino iz svojih zbirk posoja domačim in tujim
muzejem za njihove razstave, objave ali raziskovalne potrebe,
|
-
pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter programe
za skupine s posebnimi potrebami, sodeluje z vzgojno -
izobraževalnimi in drugimi organizacijami,
|
-
skrbi za popularizacijo svoje dejavnosti,
|
-
pripravlja strokovne in znanstvene pogovore ter srečanja,
|
-
sodeluje z domačimi in tujimi fizičnimi in pravnimi osebami
zasebnega prava, ki imajo zbirke premične kulturne dediščine z
raziskovalnim in strokovnim delom ter tehničnimi sredstvi,
|
-
vzdržuje strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti,
|
-
upravlja z javno infrastrukturo za področje svojega dela,
|
-
izvaja druge naloge v skladu s potrjenim letnim programom dela in
finančnim načrtom.
|
8.
člen |
Z
namenom dopolnjevanja svojih osnovnih storitev in da bi optimalno
izrabil svoje kapacitete lahko opravlja muzej na področju svojega
delovanja tudi gospodarsko dejavnost, pri čemer je prihodek take
dejavnosti izrecno namenjen razvoju in izvajanju osnovne muzejske
dejavnosti. |
V okviru
dejavnosti iz predhodnega odstavka muzej izvaja: |
|
|
-
založništvo vseh vrst s področja dejavnosti,
|
|
-
podatkovne informacijske storitve,
|
-
oddajanje prostorov za muzeju sorodne vsebine,
|
-
izdelovanje in prodajanje publikacij, fotografske, video in filmske
dokumentacije, replik in drugih predmetov, apliciranih iz muzejskega
gradiva,
|
-
gostinske storitve za lastne potrebe in potrebe obiskovalcev.
|
Opravljanje nalog iz predhodnega odstavka ne sme ogroziti izvajanje
osnovnih programov muzeja iz predhodnega člena. |
4.2
Klasifikacija dejavnosti muzeja |
9.
člen |
Osnovne
dejavnosti muzeja iz 7. člena tega odloka so v skladu z Uredbo o uvedbi
in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Ur. list RS, št. 2/02)
klasificirane kot: |
-
O/92.521 Dejavnost muzejev
|
-
O/92.522 Varstvo kulturne dediščine
|
-
O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
|
-
Druge dejavnosti muzeja iz 7. in 8. člena tega odloka se v
standardni klasifikaciji dejavnosti navajajo kot:
|
-
DB/17.300 Plemenitenje tekstilij
|
-
DE/20.510 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa
|
-
DE/22.110 Izdajanje knjig
|
-
DE/22.120 Izdajanje časopisov
|
-
DE/22.130 Izdajanje revij in periodike
|
-
DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
|
-
DE/22.150 Drugo založništvo
|
-
DE/22.220 Drugo tiskarstvo
|
|
-
DE/22.240 Priprava za tisk
|
-
DE/22.250 Druge dejavnosti, povezane s tiskarstvom
|
-
DE/22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov
|
-
DE/22.320 Razmnoževanje video zapisov
|
-
DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov
|
-
DK/28.400 Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna
metalurgija
|
-
DK/28.511 Prekrivanje kovin s kovino
|
-
DK/28.512 Druga površinska in toplotna obdelava kovin
|
-
DK/28.520 Splošna mehanična dela
|
-
G/52.471 Dejavnost knjigarn
|
-
G/52.472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami
|
-
G/52.473 Dejavnost papirnic
|
-
G/52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
|
-
G/52.488 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
|
-
G/52.500 Trgovina na drobno z rabljenim blagom
|
-
G/52.610 Trgovina na drobno po pošti
|
-
G/52.620 Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah
|
-
G/52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
|
-
G/52.710 Popravilo obutve in drugih usnjenih izdelkov
|
-
G/52.730 Popravilo ur, nakita
|
-
G/52.740 Druga popravila izdelkov široke porabe
|
-
H/55.302 Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij
|
-
H/55.303 Dejavnost slaščičarn, kavarn
|
-
H/55.304 Dejavnost premičnih in provizoričnih gostinskih obratov
|
|
-
I/60.240 Cestni tovorni promet
|
|
-
K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
|
-
K/71.330 Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem
|
-
K/71.340 Dajanje drugih strojev in opreme v najem
|
-
K/71.402 Dejavnost videotek
|
-
K/71.403 Izposojanje drugih izdelkov široke porabe
|
-
K/72.100 Svetovanje o računalniških napravah
|
-
K/72.220 Oskrba z računalniškimi programi in svetovanje
|
-
K/72.300 Obdelava podatkov
|
-
K/72.400 Omrežne podatkovne storitve
|
-
K/72.600 Druge računalniške dejavnosti
|
-
K/73.102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
tehnologije
|
-
K/73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
družboslovja
|
-
K/73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
humanistike
|
-
K/74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenja
|
|
-
K/74.810 Fotografska dejavnost
|
|
-
K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
|
-
K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
|
-
K/74.873 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
|
-
M/80.421 Dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol
|
-
M/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
|
-
O/91.330 Dejavnost drugih članskih organizacij
|
-
O/92.110 Snemanje filmov in video filmov
|
-
O/92.120 Distribucija filmov in video filmov
|
-
O/92.130 Kinematografska dejavnost
|
-
O/92.200 Radijska in televizijska dejavnost
|
-
O/92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
|
-
O/92.330 Dejavnost sejmišč in zabaviščnih parkov
|
-
O/92.340 Druge razvedrilne dejavnosti
|
-
O/92.511 Dejavnost knjižnic
|
-
O/92.512 Dejavnost arhivov
|
-
O/92.720 Druge dejavnosti za sprostitev
|
4.3
Javnost dela muzeja |
10.
člen |
Delo
muzeja je javno. Muzej zagotavlja javnost svojega dela z obveščanjem
javnosti o svojem delu, z informacijami o načrtovanih dejavnostih ter s
poročili o opravljenem delu, skladno s predpisi o dostopu do informacij
javnega značaja. |
Ne glede
na določbe predhodnega odstavka niso javno dostopne informacije, ki se
varujejo po predpisih o varstvu osebnih podatkov, ter informacije s
področij dela muzeja, kjer muzej nastopa na trgu, in ki so po odločitvi
direktorja poslovna tajnost. V primeru spora o javni dostopnosti
poslovnih informacij odloči, če ni z zakonom drugače določeno,
ustanovitelj. |
5.
ORGANI MUZEJA |
11.
člen |
Organa
muzeja sta: |
|
|
5.1
Direktor |
12.
člen |
Direktor
zastopa, predstavlja in vodi poslovanje muzeja ter odgovarja za
zakonitost in strokovnost dela muzeja. |
Direktor
mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s
skrbnostjo vestnega gospodarja. |
|
5.1.1
Imenovanje in razrešitev direktorja |
13.
člen |
Za
direktorja muzeja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje
pogoje: |
-
univerzitetna izobrazba s področja humanističnih oziroma
družboslovnih ved ali univerzitetna izobrazba drugih smeri z
izkušnjami s področja dela muzeja,
|
-
najmanj pet let delovnih izkušenj,
|
-
organizacijske in vodstvene sposobnosti,
|
-
strokovno poznavanje področij dela in nalog muzeja, ali poznavanje
področij dela in nalog muzeja in vodstvene izkušnje,
|
-
znanje slovenskega jezika,
|
-
aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.
|
Ob
prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan ob drugih
dokazilih priložiti življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere in
program poslovnega in programskega razvoja muzeja za mandatno obdobje. |
14.
člen |
Direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa po pridobitvi
predhodnega mnenja sveta muzeja. Javni razpis objavi pristojni organ
ustanovitelja. Ustanovitelj lahko povabi posamezne kandidate tudi
neposredno. Pogoji javnega razpisa veljajo tudi za povabljene kandidate. |
Mnenje
sveta muzeja iz prvega odstavka tega člena ni omejeno na kandidata po
ustanoviteljevem izboru. |
Če se na
razpis nihče ni prijavil ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil
izbran, se razpis ponovi. |
Če svet
muzeja ne poda mnenja iz prvega odstavka v roku 30 dni od dneva, ko je
bil zanj zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno. |
Predsednik sveta muzeja sklene z direktorjem v imenu sveta muzeja
pogodbo o zaposlitvi na podlagi akta o imenovanju direktorja. Delovno
razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja
mandata. |
Delavca,
ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v tem muzeju za
nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s
sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno
mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje
predpisane pogoje. |
Mandat
direktorja traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko
znova imenovana za direktorja. |
15.
člen |
Ustanovitelj razreši direktorja pred potekom mandata: |
-
če
direktor sam zahteva razrešitev,
|
-
če
nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih
preneha delovno razmerje po samem zakonu.
|
Ustanovitelj razreši direktorja pred potekom mandata tudi: |
-
če
direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih
muzeja,
|
-
če
ne izvršuje sklepov organov muzeja ali ravna v nasprotju z njimi,
|
-
če z
nevestnim ali nepravilnim delom povzroči muzeju večjo škodo,
|
-
če
zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo
ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti muzeja.
|
Ustanovitelj lahko razreši direktorja pred potekom mandata tudi: |
-
če
bi nastopile bistvene spremembe dejavnosti, zaradi katere je muzej
ustanovljen,
|
-
če
bi prišlo do spremembe ustanoviteljstva, ki bi zadevala
ustanoviteljski delež, večji od polovice potrebnih sredstev za
delovanje muzeja.
|
Pred
razrešitvijo direktorja mora ustanovitelj pridobiti predhodno mnenje
sveta muzeja in seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev ter mu dati
možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi. Če svet muzeja ne da mnenja
v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje o razrešitvi pozitivno. |
Zoper
sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo. |
5.1.2
Vršilec dolžnosti direktorja |
16.
člen |
Vršilca
dolžnosti direktorja imenuje ustanovitelj za čas do imenovanja
direktorja, vendar največ za eno leto, če direktorju predčasno preneha
mandat in ni bil izpeljan redni postopek imenovanja, oziroma, če se v
razpisnem roku ni nihče prijavil, oziroma, če ni bil nihče izmed
prijavljenih kandidatov imenovan za direktorja. |
5.1.3
Naloge direktorja |
17.
člen |
Naloge
direktorja so: |
-
načrtuje, organizira in vodi delo ter poslovanje muzeja,
|
-
sprejema strateški načrt,
|
-
sprejema letni program dela in finančni načrt,
|
-
sprejema akt o notranji organizaciji dela po predhodnem mnenju
reprezentativnih sindikatov v muzeju, če so ti organizirani,
|
-
sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju
reprezentativnih sindikatov v muzeju, če so ti organizirani,
|
-
sprejema kadrovski načrt,
|
-
sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega
vzdrževanja,
|
-
sprejema druge akte muzeja, če ni s predpisi ali s tem odlokom
določeno, da jih sprejema svet muzeja,
|
-
sklepa pogodbe za izvajanje dejavnosti muzeja,
|
-
skrbi za produktivnost in ekonomičnost poslovanja muzeja,
|
-
skrbi za trženje storitev,
|
|
-
oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
|
-
skrbi za promocijo muzeja,
|
-
skrbi za sodelovanje z drugimi muzeji in organizacijami,
|
-
določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost,
|
-
izdaja sklepe ter imenuje komisije, delovne skupine in druga delovna
telesa za proučitev določenih vprašanj ali izvedbo določenih nalog
iz svoje pristojnosti,
|
-
odloča o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja
delavce in izvaja druge pristojnosti s področja delovnih razmerij v
skladu z veljavno zakonodajo,
|
-
imenuje pomočnika direktorja in druge delavce s posebnimi
pooblastili,
|
-
sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo muzej ima,
|
-
zagotavlja obveščanje zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi,
|
-
poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo
na delovanje muzeja,
|
-
pripravi letno poročilo o delu in poslovanju muzeja,
|
-
izvršuje sklepe in druge odločitve sveta muzeja,
|
-
opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta
odlok in splošni akti muzeja.
|
K aktom
iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, dvanajste in dvajsete
alineje prejšnjega odstavka daje soglasje svet muzeja. |
5.1.4
Pooblastila direktorja |
18.
člen |
Direktor
zastopa in predstavlja muzej v pravnem prometu neomejeno in je
pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru letnega programa dela in
finančnega načrta muzeja, razen pogodb o razpolaganju z nepremičninami,
ki jih ima muzej v upravljanju, za kar je potrebno soglasje
ustanovitelja v okviru določb 36. člena tega odloka. |
Direktor
lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem
odlokom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s
posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in
sistemizaciji delovnih mest. |
V
primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja
delavec muzeja, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa
obseg, vsebino in trajanje pooblastila. |
5.1.5
Pomočnik direktorja |
19.
člen |
Muzej
ima lahko pomočnika direktorja za vodenje strokovnega dela ali pomočnika
direktorja za poslovanje zavoda. |
O
potrebnosti pomočnika za katero od navedenih področij odloči svet muzeja
za vsak mandat direktorja posebej, in sicer glede na možnost, da
posamezna področja dejavnosti muzeja vodi direktor sam. |
Pomočnika imenuje direktor na podlagi neposrednega povabila v primeru
imenovanja delavca, ki je v delovnem razmerju v muzeju, ali javnega
razpisa. |
Mandat
pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se
lahko ponovi. Delovno razmerje pomočnika direktorja se sklene za določen
čas. Če je bil pomočnik direktorja pred nastopom mandata zaposlen v
muzeju za nedoločen čas, se za urejanje njegove zaposlitve po izteku
mandata smiselno uporabi določba šestega odstavka 14. člena tega odloka. |
20.
člen |
Pomočnik
direktorja za vodenje strokovnega dela mora izpolnjevati naslednje
pogoje: |
-
univerzitetna izobrazba družboslovne oziroma druge smeri s področja
nalog, ki jih muzej opravlja,
|
-
organizacijske in vodstvene sposobnosti,
|
-
strokovni naziv s področja muzejske dejavnosti,
|
-
najmanj pet let delovnih izkušenj pri delu v muzeju.
|
Pomočnik
direktorja za poslovanje zavoda mora izpolnjevati naslednje pogoje: |
-
univerzitetna izobrazba ekonomske ali pravne smeri,
|
-
organizacijske in vodstvene sposobnosti,
|
-
najmanj pet let delovnih izkušenj.
|
Naloge
in pristojnosti pomočnika direktorja se podrobneje določi v aktih o
organizaciji dela in o sistemizaciji delovnih mest. |
21.
člen |
Pomočnik
direktorja je lahko razrešen pred potekom mandata iz istih razlogov kot
direktor. |
Sklep o
razrešitvi pomočnika direktorja sprejme direktor. Pred sprejemom sklepa
o razrešitvi, mora direktor seznaniti pomočnika direktorja o razlogih za
razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi. |
Pomočniku predčasno preneha mandat tudi, če preneha mandat direktorju.
Sklep o razrešitvi sprejme novo imenovani direktor. |
5.2 Svet
muzeja |
5.2.1
Imenovanje in razrešitev članov sveta muzeja |
22.
člen |
Svet
muzeja sestavlja sedem članov: |
-
tri
člane imenuje ustanovitelj med strokovnjaki s področij dela muzeja,
financ in pravnih zadev,
|
-
dva
člana izvolijo zaposleni v muzeju na zboru delavcev z večino glasov
vseh navzočih, pri čemer enega izvolijo izmed vseh zaposlenih, enega
pa izmed zaposlenih na strokovnih področjih dejavnosti muzeja,
|
-
dva
predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje
Kulturniška zbornica Slovenije.
|
Položaj
direktorja muzeja je nezdružljiv s članstvom v svetu muzeja. |
Mandat
članov sveta muzeja traja 5 let in so lahko po poteku mandata ponovno
imenovani oziroma izvoljeni. Mandat članov sveta začne teči z dnem
konstituiranja sveta muzeja. |
Direktor
mora najmanj 90 dni pred iztekom mandata članom sveta pozvati
ustanovitelja, delavce muzeja in Kulturniško zbornico Slovenije, da
izvolijo oziroma imenujejo nove člane sveta. |
23.
člen |
Član
sveta je lahko na predlog sveta muzeja ali ustanovitelja razrešen
oziroma odpoklican pred potekom mandata: |
-
če
sam zahteva razrešitev,
|
-
če
se neopravičeno ne udeležuje sej,
|
-
če
nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu,
|
-
če
ne opravlja svojih nalog, oziroma jih ne opravlja strokovno,
|
-
če
pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
|
-
če
ne zastopa interesov tistih, ki so ga imenovali oziroma izvolili.
|
Mandat
preneha tudi s smrtjo člana sveta, z izgubo poslovne sposobnosti,
oziroma s prenehanjem delovnega razmerja članu, ki ga izvolijo
zaposleni. |
24.
člen |
Glede
postopka razrešitve oziroma odpoklica članov sveta muzeja se smiselno
uporabljajo določbe o postopku za imenovanje oziroma izvolitev. |
25.
člen |
V
primeru predčasnega prenehanja mandata člana se za čas do izteka mandata
sveta muzeja imenuje oziroma izvoli novega člana. |
Nadomestno imenovanje se ne opravi, če je prenehal mandat največ dvema
članoma iz različnih skupin in je do izteka mandata sveta muzeja ostalo
manj kot šest mesecev. |
5.2.2
Konstituiranje sveta muzeja |
26.
člen |
Prvo -
konstitutivno - sejo sveta muzeja skliče direktor v roku 30 dni po
imenovanju oziroma izvolitvi članov sveta muzeja. Na konstitutivni seji
člani sveta muzeja izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega
namestnika. Predsednik sveta muzeja mora sklicati sejo sveta, če to
zahtevata najmanj dva člana sveta ali direktor. Če predsednik sveta
muzeja ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skliče direktor muzeja. |
Svet
muzeja sprejema odločitve z večino glasov vseh prisotnih članov sveta
muzeja. Svet muzeja sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov
sveta muzeja. |
Svet
muzeja podrobneje uredi svoje delovanje s poslovnikom. |
5.2.3
Naloge sveta muzeja |
27.
člen |
Svet
muzeja ima naslednje naloge: |
-
nadzira zakonitost dela in poslovanja muzeja,
|
-
spremlja, analizira in ocenjuje delovanje in politiko muzeja,
|
-
predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi
notranji revizor ustanovitelja,
|
-
ocenjuje delo direktorja,
|
-
daje
soglasje k strateškemu načrtu, aktu o organizaciji dela, aktu o
sistemizaciji delovnih mest, letnemu programu dela in finančnemu
načrtu, kadrovskemu načrtu in načrtu nabav ter nadzira njihovo
izvajanje,
|
-
daje
predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi, če jo muzej ima,
|
-
daje
soglasje k cenam storitev,
|
-
potrjuje letno poročilo o delu in poslovanju muzeja,
|
-
daje
predhodno soglasje o načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad
odhodki, ki jih ustvari muzej,
|
-
sprejema zaključni račun muzeja,
|
-
obravnava vprašanja s področja strokovnega dela muzeja in daje
direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
|
-
daje
predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi direktorja,
|
-
sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja pravice in
obveznosti delodajalca v razmerju do direktorja,
|
-
daje
druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
|
-
opravlja druge naloge, določene s tem odlokom in veljavnimi
predpisi.
|
6.
SPLOŠNI AKTI MUZEJA |
28.
člen |
Splošni
akti muzeja so pravilniki, poslovniki in drugi interni predpisi, s
katerimi se urejajo posamezna področja ali vprašanja, pomembna za delo
in poslovanje muzeja. |
Splošni
akti in postopki njihovega sprejemanja morajo biti v skladu z zakonom in
tem odlokom. Splošne akte, za katere je s tem odlokom ali zakonom
določeno, da morajo pridobiti soglasje sveta zavoda, lahko direktor
sprejme, ko je soglasje sveta muzeja dano. Pogoj za uveljavitev
sprejetega splošnega akta je njegova objava. Postopek priprave splošnega
akta, način informiranja zaposlenih in izvedbe razprave ter postopek
sprejemanja in objave splošnega akta določi direktor, če ni z zakonom
ali predpisi drugače določeno. |
Predloge
splošnih aktov muzeja, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela
ali določa obveznosti, ki jih morajo zaposleni poznati zaradi
izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora direktor pred
sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu muzeja, če je
ta organiziran. |
O
vsebini predlogov splošnih aktov iz prejšnjega odstavka mora direktor
pred sprejemom aktov neposredno obvestiti tudi zaposlene. Ti imajo
pravico dati pripombe in predlagati spremembe k predlogu splošnih aktov
iz prejšnjega odstavka. |
29.
člen |
Muzej
ima naslednje splošne akte: |
|
|
-
akt
o sistemizaciji delovnih mest,
|
-
akt
o varstvu pri delu in požarni varnosti,
|
-
pravilnik o varovanju osebnih podatkov,
|
-
druge z zakonom in veljavnimi predpisi določene akte.
|
Akta iz
druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko združita v en
splošni akt. |
Muzej
ima lahko tudi druge splošne akte v skladu s tem odlokom in veljavnimi
predpisi. |
Splošne
akte iz prve do vključno tretje alineje prvega odstavka tega člena
sprejema direktor po predhodnem soglasju sveta muzeja, preostale splošne
akte sprejema direktor, v kolikor ni s posebnimi predpisi drugače
določeno. |
7.
SREDSTVA ZA DELO MUZEJA IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI MUZEJA |
7.1
Upravljanje z javno infrastrukturo na področju kulture |
30.
člen |
Za
izvajanje dejavnosti, za katero je muzej ustanovljen, daje ustanovitelj
muzeju v upravljanje nepremičnine z opremo, kar je del javne
infrastrukture na področju kulture. |
Muzej
upravlja z nepremičninami: |
-
mestni grad, Grajska ulica 2, Maribor, vpisano v zemljiški knjigi
pod vl. št. 522, parc. št. 1340, 3039 m2 (stavbišče) in
612 m2(dvorišče), k.o. Maribor - Grad,
|
-
zelenica, vpisano v zemljiški knjigi pod vl. št. 522, parc. št.
1341, 403 m2 (dvorišče), k.o. Maribor - Grad,
|
-
spomenik Josipa Jurčiča, vpisano v zemljiški knjigi pod vl. št. 522,
parc. št. 1339, 20 m2 (spomenik), k.o. Maribor - Grad.
|
V
soglasju z ustanoviteljem ali na podlagi njegovih odločitev lahko javni
zavod upravlja tudi z drugimi nepremičninami. |
Muzej v
okviru svoje dejavnosti upravlja z evidentiranimi in inventariziranimi
muzejskimi predmeti. |
7.2.
Viri, način in pogoji pridobivanja sredstev za delo |
31.
člen |
Sredstva
za delo muzeja so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena,
še sredstva, ki jih muzej pridobi: |
-
na
podlagi 128. in 129. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa
za kulturo iz državnega proračuna in proračuna ustanovitelja za
opravljanje dejavnosti javne službe,
|
-
iz
državnega proračuna, proračuna ustanovitelja in drugih javnih virov
za druge naloge muzeja,
|
|
-
s
plačili za storitve ter prodajo proizvodov in blaga na trgu,
|
-
z
donacijami, s sponzorstvi in darili,
|
-
s
sredstvi, pridobljenimi na domačih in mednarodnih javnih natečajih,
|
-
iz
drugih virov, v skladu z veljavnimi predpisi.
|
Muzej
pridobiva proračunska sredstva za dejavnosti javne službe in za
dejavnosti, ki jih muzej izvaja kot javno službo, na osnovi predloženega
letnega programa dela in finančnega načrta, ki ga je potrdil svet
muzeja. Predložen letni program dela in finančni načrt mora biti
predhodno usklajen s pristojnim organom financerja. Usklajevanje poteka
po postopku in v rokih, kot jih določajo veljavni predpisi in pristojni
organ financerja. |
V okviru
potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta muzej samostojno
gospodari s prihodki. |
Muzej
ločeno izkazuje prihodke in odhodke iz javnih virov, iz tržne dejavnosti
in drugih nejavnih virov. |
7.3
Način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja
primanjkljaja sredstev za delo muzeja |
32.
člen |
O načinu
razpolaganja presežkov prihodka nad odhodki odloča svet muzeja na
predlog direktorja. |
Presežek
prihodkov nad odhodki sme muzej uporabiti le za opravljanje in razvoj
dejavnosti, za katero je ustanovljen, ter za investicijsko vzdrževanje
in nakup opreme v sklopu javne infrastrukture za kulturo, na podlagi
predhodnega soglasja ustanovitelja pa tudi v druge namene. Soglasje
ustanovitelja je potrebno tudi, če gre za razporejanje presežkov za
namene, iz naslova katerih bi nastajale višje obveznosti ustanovitelja. |
33.
člen |
O načinu
pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog
direktorja po predhodnem soglasju sveta muzeja. |
V
primeru primanjkljaja sredstev za dejavnosti javne službe in za
dejavnosti, ki jih muzej izvaja kot javno službo, se način kritja tega
primanjkljaja določi tudi v soglasju s financerjem iz prve alineje
prvega odstavka 31. člena tega odloka. Če ustanovitelj in financer ne
odločita drugače, se primanjkljaj likvidira v breme virov sredstev, s
katerimi upravlja muzej. |
8.
PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI MUZEJA V PRAVNEM PROMETU |
34.
člen |
Muzej
nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi
pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Muzej
odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko
razpolaga. |
35.
člen |
Muzej
prevzema odgovornost za smotrno, to je ekonomično, gospodarno in
učinkovito ravnanje s sredstvi, namenjenimi za njegovo dejavnost, ter
odgovornost dobrega gospodarja za sredstva, ki so mu dana v upravljanje. |
36.
člen |
Premoženje, s katerim muzej upravlja, je last ustanovitelja. S premičnim
premoženjem upravlja muzej samostojno, z nepremičninami iz 30. člena
tega odloka pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja. |
Omejitve
muzeja iz predhodnega odstavka tega člena pri razpolaganju z
nepremičninami, s katerimi muzej upravlja, se nanašajo na vse
razpolagalne posle z nepremičninami in posle, s katerimi se premoženje
ustanovitelja obremenjuje, razen na oddajo nepremičnin v najem, o čemer
muzej odloča samostojno v okviru predpisov in sklepov ustanovitelja. Z
oddajanjem nepremičnin v najem muzej ne sme ogrožati izvajanja javne
službe, za katero je ustanovljen. |
S
premoženjem v upravljanju, ki predstavlja nepremično in drugo javno
infrastrukturo na področju kulture, muzej ne more prevzemati
odgovornosti do tretjih oseb. |
9.
ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI MUZEJA |
37.
člen |
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti muzeja omejeno subsidiarno do
vrednosti sredstev, ki so predvidena v proračunu ustanovitelja za
financiranje dejavnosti muzeja v tekočem letu. |
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti muzeja iz naslova drugih
dejavnosti, ki jih muzej opravlja za druge naročnike. |
10.
MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN MUZEJA |
38.
člen |
Ustanovitelj ob zakonsko določenih pravicah in obveznostih ter skladno s
svojimi pristojnostmi: |
-
ugotavlja skladnost strateških načrtov in letnih izvedbenih načrtov
muzeja z lastnimi razvojnimi načrti in letnimi plani,
|
-
spremlja skladnost porabe sredstev z letnim programom dela in
finančnim načrtom,
|
-
zagotavlja potrebno javno infrastrukturo za delovanje muzeja,
|
-
zagotavlja potrebna finančna sredstva za delovanje muzeja v okviru
usklajenega in potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta
muzeja z upoštevanjem zakonskih predpisov s področja javnih financ,
|
-
opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
|
Obveznosti muzeja: |
-
na
poziv ustanovitelja in v rokih, ki jih ta določi, predlaga strateški
načrt muzeja ter letne izvedbene načrte (letni plan dela in finančni
načrt, kadrovski načrt, načrt nabav) za določeno proračunsko
obdobje,
|
-
na
zahtevo ustanovitelja uskladi svoje strateške in letne izvedbene
načrte z ustanoviteljevimi,
|
-
obvešča pristojne organe ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter
posreduje podatke o poslovanju v skladu z zakonom in predpisi,
|
-
na
zahtevo ustanovitelja posreduje druge podatke, ki so potrebni za
spremljanje, nadzor, razvoj in financiranje dejavnosti ter za
statistične namene.
|
Dokler
ne pride do uskladitve in potrditve letnega plana dela in finančnega
načrta muzeja iz druge alineje predhodnega odstavka tega člena, muzej
posluje, ustanovitelj pa zagotavlja svoje obveznosti do muzeja, v obsegu
iz preteklega poslovnega leta v skladu s predpisi, ki uravnavajo
poslovanje v obdobju začasnega financiranja. |
39.
člen |
Razmerja
do drugih občin, na območju katerih v okviru svoje teritorialne
matičnosti muzej izvaja naloge javne službe, ureja muzej samostojno in v
skladu z zakonom, predpisi ter navodili ministrstva, pristojnega za
kulturo. |
11.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
40.
člen |
Svet
muzeja se konstituira v skladu s tem odlokom v roku treh mesecev po
uveljavitvi tega odloka. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi
organi muzeja. |
41.
člen |
Dosedanji direktor muzeja opravlja svojo funkcijo tudi po uveljavitvi
tega odloka do izteka mandata, za katerega je bil imenovan. |
42.
člen |
Do
uveljavitve določb od 129. do 131. člena in do izpolnitve 131. člena
Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št.
96/02), veljajo določbe 38. člena tega odloka v zvezi z usklajevanjem
strateškega načrta in letnih izvedbenih načrtov muzeja ter v zvezi z
zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev za dejavnosti muzeja le za
dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna ustanovitelja. |
43.
člen |
Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Uskladitvena odločba o
ustanovitvi Pokrajinskega muzeja Maribor štev. 022-10/82-07 z dne
30.03.1982, Statut Pokrajinskega muzeja Maribor z dne 2. 4. 1985 in
Statutarni sklep javnega zavoda Pokrajinski muzej Maribor z dne 28. 9.
2001, ki jih nadomesti ta Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski
muzej Maribor. Do sprejetja novih aktov iz 29. člena tega odloka veljajo
obstoječi akti muzeja v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakonom in
tem odlokom. |
Akt o
organizaciji dela, akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt
muzeja morajo biti usklajeni s tem odlokom in sprejeti v štirih mesecih,
drugi splošni akti muzeja pa v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega
odloka. |
Dokler
ni sprejet strateški načrt, se kot izhodišče za pripravo letnega
programa dela in finančnega načrta ter drugih letnih planskih aktov
uporablja obseg dejavnosti muzeja v preteklem poslovnem letu. |
44.
člen |
Za vpis
v sodni register na podlagi tega odloka poskrbi direktor. |
45.
člen |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
Župan
Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r. |
Številka: 02200-00008/2004
Datum: 30. avgust 2004 |
|