Na
podlagi prvega odstavka 57. do 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) ter 16. člena
Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 83/11, 24/14) je
Občinski svet Občine Črnomelj na 18. seji dne 26. 1. 2017 sprejel
|
|
O D L O
K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu Majer |
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
|
S tem
odlokom se, ob upoštevanju usmeritev iz Odloka o občinskem prostorskem
načrtu Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 82/11 in 105/11 – TP, 10/13
– obvezna razlaga, 8/16 – obvezna razlaga, 49/16), sprejme Občinski
podrobni prostorski načrt Majer (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelal
URBI d.o.o. Oblikovanje prostora iz Ljubljane pod številko 1601,
decembra 2016. |
2. člen
(vsebina odloka)
|
OPPN iz
1. člena tega odloka določa mejo območja urejanja, funkcijo območja,
lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za
urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in
ureditev, pogoje za prometno, komunalno, energetsko in
telekomunikacijsko urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, pogoje za
ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, vplive in povezave s
sosednjimi območji, parcelacijo, dinamiko izvajanja posegov, tolerance
in nadzor nad izvajanjem odloka. |
3. člen
(vsebina OPPN)
|
OPPN iz
1. člena tega odloka vsebuje: |
1. Besedilo: |
– odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu, |
2. Grafični del: |
– izsek iz občinskega prostorskega plana |
M 1:5 000 |
– geodetski načrt z vrisano mejo območja |
M 1:1.000 |
– ureditvena situacija |
M 1:1.000 |
– zasnova prometne ureditve |
M 1:1.000 |
– zasnova komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture |
M 1:1.000 |
– elementi za parcelacijo in zakoličenje |
M 1:1.000 |
– vplivi in povezave s sosednjimi območji |
M 1:1.000 |
3. Priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta: |
– obrazložitev in utemeljitev odloka |
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. |
II. UREDITVENO OBMOČJE
4. člen
(meja območja OPPN)
|
Meja
območja OPPN poteka po zemljiških parcelah št.: 1253/15, 1253/16,
1253/17, 1253/18, 1253/19 na severu, 1256/20, 1253/21, 1256/38, 1256/24,
1256/44, 1256/45, 1256/24, 1254/25 na vzhodu, 1254/25, 1254/21, 1256/66,
1254/54, 1253/9 na jugu in 1253/9, 1253/10, 1253/11, 1253/12, 1253/25,
1253/13, 1253/14, 1187/2, 94/2, 94/1, 93 na zahodu, vse parcele so v
k.o. Loka. |
5. člen
(funkcija ureditvenega območja)
|
Območje
OPPN je namenjeno za sanacijo in prenovo obstoječih objektov ter gradnjo
novih objektov za proizvodne dejavnosti manjšega obsega brez škodljivih
vplivov na okolje in večjega tovornega prometa, oskrbne, gostinske,
storitvene, poslovne, obrtne, športno rekreacijske in družbene
dejavnosti, za varstveno delovni center (VDC), urejanje prometne in
komunalne infrastrukture ter urejanje zelenih, parkovnih in športno
rekreacijskih površin. |
III. NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTORU
6. člen
(regulacijski elementi)
|
Za
urejanje obstoječih in novih objektov so določene gradbene linije (GL)
in gradbene meje (GM), ki sledijo smerem oblikovanja območja. Gradbene
linije in gradbene meje so prikazane v grafičnem delu OPPN. |
1. Objekti za poslovne dejavnosti
7. člen
(dopustne dejavnosti)
|
(1) Na
gradbenih parcelah in v objektih so dopustne proizvodne dejavnosti
manjšega obsega brez škodljivih vplivov na okolje in večjega tovornega
prometa, servisne, obrtne, oskrbne, gostinske, storitvene, poslovne,
športno rekreacijske in druge podobne dejavnosti, ki nimajo škodljivih
vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje. Območje je namenjeno
za mirne dejavnosti z manjšim obsegom, večje poizvodne dejavnosti in
dejavnosti, ki generirajo večji in pogost tovorni promet, niso dopustne.
|
(2) Širitve obstoječih dejavnosti so dopustne, če nimajo škodljivih
vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje. Obstoječe
dejavnosti, ki imajo škodljive vplive na okolje ne sodijo v območje in
jih ni možno širiti. Za dejavnosti s škodljivimi vplivi je potrebno
izvesti ukrepe in ureditve za zmanjšanje škodljivih vplivov na zakonsko
dopusten nivo. Širitev dejavnosti klavnice ni dopustna. |
(3) Pri
umeščanju novih dejavnosti imajo prednost dejavnosti, ki so v sinergiji
z dejavnostmi mestnega jedra (npr. oskrbne, gostinske, storitvene,
poslovne dejavnosti, predvsem pa specializirane trgovine in obrtne
delavnice z domačo obrtjo in spominki itd.). |
8. člen
(urejanje obstoječih objektov)
|
(1) Pogoji za urejanje obstoječih objektov obsegajo naslednje objekte
št.: 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17.
|
(2) Dopustne so gradnje novih objektov, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave in odstranitve objekov ter združevanje oziroma povezovanje
dveh ali več objektov v en objekt pod pogojem, da je zagotovljena enotna
stavbna masa objekta in da je ustrezno in enotno arhitekturno oblikovan
celoten objekt, v skladu z usmeritvami za enotno oblikovanje celotnega
območja. |
(3) Dozidave obstoječih objektov so dopustne, če to omogoča velikost
gradbene parcele in odmiki od sosednjih objektov zagotavljajo ustrezno
osvetlitev, prezračevanje in protipožarno zaščito. |
(4) Nadzidava samo dela objekta je dopustna pod pogojem, da je celoten
objekt enotno oblikovan (fasade, streha, fasadne odprtine). |
(5) Etažnost objektov je največ (K)+P+1, višina objekta do zgornjega
roba venca ali slemena strehe je do 14 m nad utrjenim terenom pred
objektom. |
(6) Stavbna masa celotnega objekta (tudi z več uporabniki) mora biti
zasnovana in oblikovana enotno. |
(7) Obstoječi objekti se pri investicijsko vzdrževalnih delih,
rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah gradbeno tehnično in
arhitekturno sanirajo z upoštevanjem usmeritev za oblikovanje objektov
in izboljšanje vidne podobe območja. |
(8) Pri
sanaciji obstoječih objektov in gradnji novih objektov se uporabijo
principi sodobnega oblikovanja z uporabo sodobnih materialov fasad (npr.
prefabricirane fasadne plošče) in streh ter stavbnega pohištva.
|
(9) Obstoječe dvokapne strehe in lomljene strehe se s sanacijo lahko
nadomestijo z ravnimi oziroma položnimi dvokapnimi strehami, ki so lahko
zakrite z masko do višine slemena. |
(10) Na
gradbenih parcelah objektov so dopustne postavitve šotorov,
steklenjakov, rezervoarjev za kurilno olje, plin in tehnične pline ter
drugih pomožnih objektov. |
9. člen
(urejanje hangarja)
|
(1) Objekt hangarja (objekt št. 18) obsega 14 enot. |
(2) Gradbena parcela enot od št. 18d do 18m se lahko poveča do gradbene
linije (GL) na vzhodni strani objekta. |
(3) Dozidave enot od št. 18d do 18m so dopustne na vzhodni strani
objekta. Višina dozidanega dela je do kapi osnovnega objekta, streha
mora biti ravna s temno kritino, fasade morajo biti usklajene s fasado
osnovnega objekta. |
(4) Dopustna je dozidava enote št. 18n na južni strani v širini in
dolžini ene enote. Dozidani del mora biti oblikovan v skladu z
oblikovanjem osnovnega objekta (fasade, fasadne odprtine, naklon in
kritina strehe). |
(5) Etažnost objekta je do P+M. Mansarde se lahko odpirajo z enostransko
ali obojestransko frčado. Višina obstoječega slemena ostane
nespremenjena. |
(6) Frčade morajo imeti položni naklon strehe, višina kapi frčad mora
biti usklajena s prevladujočo višino obstoječih frčad. Frčade morajo
biti enotno izvedene in oblikovane. |
(7) Kritina strehe in frčad mora biti ista na celotnem objektu.
|
(8) Na
zahodni in vzhodni strani objekta so dopustne nadstrešnice in nadstreški
v višini kapi osnovne strehe. |
10. člen
(novi objekti na nepozidanih gradbenih
parcelah)
|
(1) Nepozidane gradbene parcele obsegajo parcele št. 23, 24, 25 in 26.
Dopustna so združevanja ali delitve gradbenih parcel. |
(2) Dopustne so gradnje novih objektov, rekonstrukcije, dozidave in
nadzidave, odstranitve objektov ter spremembe namembnosti za dopustne
dejavnosti. Dopustne so še ureditve parkirišč in postavitve šotorov.
|
(3) Minimalni odmik objekta od parcele meje 5,00 m. |
(4) Etažnost objektov je do (K)+P+1, višina objekta do zgornjega roba
venca ali slemena strehe je do 14 m nad utrjenim terenom pred objektom.
|
(5) Strehe objektov št. 23, 24, 25 morajo biti ravne, streha objekta št.
26 mora biti dvokapnica, v naklonu in smeri slemena usklajena s
sosednjim objektom št. 8. |
11. člen
(barve fasad in streh)
|
(1) Fasade objektov in dozidav morajo biti v svetlih pastelnih barvah
oziroma svetlih kovinskih barvah (predvsem v svetlo sivi barvi).
Dopustne so druge barve v skladu z logotipom podjetja. Dopusten je vidni
beton. Uporaba signalnih barv (npr. citronsko rumena, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) in
kombinacija vpadljivih in kontrastnih barv ni dovoljena. Barve stavbnega
pohištva morajo biti v skladu z barvo fasade, lahko so tudi v temnejših
pastelnih in kovinskih barvah. |
(2) Strehe objektov morajo biti temne (rdeča, rjava, siva ipd.), v
skladu z barvo fasade. |
(3) V
objektih z več lastniki morajo biti barve fasad, stavbnega pohištva in
streh enake na celotnem objektu. |
2. Objekta varstveno delovnega centra
(VDC)
12. člen
|
(1) VDC
– objekt Majer 7 (objekt št. 19): |
– objekt
je namenjen za varstveno delovni center, |
– dopustne so dozidave, nadzidave, izvedba teras, nadstrešnic, pergol,
zasteklitev teras in drugi posegi za potrebe dejavnosti pod pogojem, da
so vsi posegi v oblikovanju in stavbni masi usklajeni z osnovnim
objektom, |
– etažnost objekta je do (K)+P+M, (K)+P+1, višina objekta do zgornjega
roba venca ali slemena strehe je do 14 m nad utrjenim terenom pred
objektom, |
– fasade
objekta, dozidav in nadzidav morajo biti v svetlih pastelnih barvah,
uporaba signalnih barv (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma
travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) in kombinacija
vpadljivih in kontrastnih barv ni dovoljena. Barve stavbnega pohištva
morajo biti v skladu z barvo fasade, lahko so tudi v temnejših pastelnih
barvah, |
– strehe
dozidav in nadzidav morajo biti ravne, barva strehe mora biti v skladu z
barvo fasade, poenoteno za celoten objekt, |
– površine ob objektu so namenjene za objekte in ureditve za potrebe
dejavnosti, del dejavnosti se lahko razširi na območje parka (npr. učna
pot, otroško igrišče). |
(2) VDC
– objekt Majer 29 (objekt št. 2): |
– gradbena parcela objekta obsega zemljišče s parc. št. 1256/28, 1256/25
in 1256/24 del, |
– dopustne so dozidave, nadzidave, izvedba vertikalnih komunikacij,
teras, nadstrešnic, pergol, zasteklitev teras in drugi posegi za potrebe
dejavnosti, ki morajo biti zasnovane kot enotna stavbna masa in
oblikovna celota z upoštevanjem sodobnih, enostavnih in jasnih linij,
|
– etažnost objekta je do (K)+P+M, (K)+P+1, višina objekta do zgornjega
roba venca ali slemena strehe je do 14 m nad utrjenim terenom pred
objektom, |
– fasade
objekta, dozidav in nadzidav morajo biti v svetlih pastelnih barvah,
uporaba signalnih barv (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma
travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) in kombinacija
vpadljivih in kontrastnih barv ni dovoljena. Barve stavbnega pohištva
morajo biti v skladu z barvo fasade, lahko so tudi v temnejših pastelnih
barvah, |
– strehe
so dvokapne, dopustne so kombinacije dvokapnih in ravnih streh. Streha
objekta in frčad morajo biti temne barve (rdeča, rjava, siva ipd.), v
skladu z barvo fasade, poenoteno na celotnem objektu, |
– zemljišče na zahodni strani objekta je namenjeno za ureditev
sadovnjaka ter objekte in ureditve za potrebe dejavnosti (npr.
čebelnjak, steklenjak za gojenje sadik, vrtno uto s prostorom za
shranjevanje orodja, ki jo je potrebno sanirati v smislu izboljšanja
vidne podobe objekta; salonitna kritina ni dovoljena). |
3. Objekt nekdanje vojašnice
13. člen
|
(1) Objekt nekdanje vojašnice (objekt št. 20) je namenjen predvsem za
družbene dejavnosti (podjetniški inkubator, knjižnica, razvojno
izobraževalne dejavnosti, mladinski klub, društva, multimedijski center
in podobno), dopustne so tudi trgovina, gostinstvo, turizem in
storitvena obrt. V objektu je dopustna ureditev vrtca, kot nadomestitev
za odstranjen obstoječ objekt. |
(2) Sanacija objekta mora spoštovati obstoječo kakovostno arhitekturno
zasnovo in oblikovanje objekta ter jo nadgraditi s sodobnim
arhitekturnim oblikovanjem in uporabo materialov. |
(3) Pritličje objekta se lahko odpre navzven z enotno oblikovano
parterno ureditvijo. |
(4) Utrjena površina pred objektom se sanira in uredi kot večja s tlakom
utrjena peš površina z urbano opremo in s skulpturo ali fontano, ki v
simbolnem smislu poudari dejavnosti v objektu. |
4. Fitnes center
14. člen
|
(1) Objekt št. 21 je namenjen za fitnes center, dopustne so oskrbne,
gostinske, storitvene, poslovne in podobne dejavnosti. |
(2) Dopustne so rekonstrukcije, dozidave in spremembe namembnosti
objekta v dopustne dejavnosti. Dozidave objekta morajo biti v tlorisnih
in višinskih gabaritih ter v oblikovanju usklajene z osnovnim objektom.
|
(3) Dozidavo na vzhodni in jugovzhodni strani je potrebno odstraniti ali
sanirati tako, da bo z osnovnim objektom oblikovala enotno oblikovano
stavbno maso (gabariti, oblikovanje fasade in strehe). |
(4) Etažnost objekta je do (K)+P+M, (K)+P+1, višina objekta do zgornjega
roba venca ali slemena strehe je do 14 m nad utrjenim terenom pred
objektom. |
(5) Zunanje stopnišče do nadstropja je potrebno preoblikovati tako, da
bo mogoča izvedba pločnika in kolesarske steze ob cesti A. Stopnišče
mora biti oblikovano kot zaprt prizidek z uporabo sodobnih materialov
(npr. steklo, fasadne plošče), brez stebrov in lesene konstrukcije, ki
segajo izven gabarita stopnišča. |
(6) Fasade objekta in dozidav morajo biti v svetlih pastelnih barvah,
dopustne so kombinacije z drugimi barvami v skladu z logotipom podjetja.
Uporaba signalnih barv (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma
travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) in kombinacija
vpadljivih in kontrastnih barv ni dovoljena. Barve stavbnega pohištva
morajo biti v skladu z barvo fasade, lahko so tudi v temnejših pastelnih
barvah. |
(7) Streha objekta in frčad morajo biti temne barve (rdeča, rjava, siva
ipd.), v skladu z barvo fasade, poenoteno na celotnem objektu.
|
5. Oskrbno storitveni in poslovni center
15. člen
|
(1) Center (objekt št. 22) je namenjen za trgovino, gostinstvo,
storitve, poslovne in druge podobne dejavnosti, tudi storitveno obrt.
|
(2) Center obsega en večji ali več manjših objektov, ki so med seboj
usklajeni po volumnu in oblikovanju. |
(3) V
primeru izvedbe več objektov je minimalni odmik objekta od parcele meje
5,00 m. |
(4) Etažnost objektov je do (K)+P+1, (K)+P+2, višina objekta do
zgornjega roba venca strehe je do 16 m nad utrjenim terenom pred
objektom. |
(5) Pritličje se lahko odpre z enotno oblikovano parterno ureditvijo.
|
(6) Fasade, ki mejijo na peš površine morajo biti izvedene z izložbenimi
okni ali drugimi atraktivnimi arhitekturnimi elementi. Vhodi v objekte
morajo biti poudarjeni, tudi z nadstreški. |
(7) Fasade objektov morajo biti v svetlih pastelnih barvah oziroma
svetlih kovinskih barvah (predvsem v svetlo sivi barvi). Dopustne so
druge barve v skladu z logotipom podjetja. Dopusten je vidni beton.
Uporaba signalnih barv (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma
travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) in kombinacija
vpadljivih in kontrastnih barv ni dovoljena. Barve stavbnega pohištva
morajo biti v skladu z barvo fasade, lahko so tudi v temnejših pastelnih
in kovinskih barvah. |
(8) Strehe so ravne oziroma z minimalnim naklonom, zakritim z masko.
Strehe objektov morajo biti temne barve (rdeča, rjava, siva ipd.), v
skladu z barvo fasade. |
6. Nezahtevni in enostavni objekti ter
zunanje ureditve
16. člen
|
(1) Na
gradbenih parcelah objektov so dopustne postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov za potrebe osnovne dejavnosti. Objekti morajo biti
arhitekturno oblikovani in postavljeni na vidno manj izpostavljenih
mestih, minimalni odmik od parcelne meje je 1,5 m. |
(2) Zunanje površine sestavljajo interne prometne, manipulativne in
parkirne površine, peš površine in zelenice. |
(3) Peš
površine, dostopi, prehodi in vhodi v objekte morajo biti brez
arhitekturnih ovir. |
(4) Vse
proste površine se uredijo kot zelenice, zasajene z avtohtonim listnatim
drevjem višine min. 4,0 m in grmovnicami. |
17. člen
(nadstreški in nadstrešnice)
|
(1) Nadstreški in nadstrešnice se postavljajo nad vhode v objekte, nad
odprtimi skladiščnimi površinami in parkirišči ter drugimi površinami.
|
(2) Najbolj izpostavljen rob nadstreškov nad vhodi v poslovne prostore
so lahko oddaljeni od fasade do 1,5 m. Najbolj izpostavljen rob
nadstreškov nad vhodi v proizvodne in skladiščne prostore so lahko
oddaljeni od fasade do 2,5 m, svetla višina nadstreška je min. 4,5 m.
Nadstreški morajo biti pritjeni na fasado objekta. |
(3) Nadstreški in nadstrešnice morajo biti lahke kovinske konstrukcije,
konstrukcija strehe mora biti tanka, poenotene barve (npr. pocinkana
konstrukcija). Leseni nadstreški in nadstrešnice niso dovoljeni.
|
(4) Streha mora biti ravna z naklonom do 6°, kritina mora biti temna,
usklajeno z barvo fasade, strehe in stavbnega pohištva objekta k
kateremu se gradi. Dopustna je brezbarvna prozorna kritina, kričeče in
vpadljive barve kritine niso dopustne. Dvokapne, trikapne, ločne in
druge oblike nadstreškov in nadstrešnic ter valovita kritina niso
dopustni. |
(5) Vsi
nadstreški in nadstrešnice enega objekta morajo biti enotno oblikovani.
|
IV. ZASNOVA KRAJINSKIH UREDITEV
18. člen
|
(1) Relief brežine ob reki Lahinji se z ureditvami ne sme spreminjati.
|
(2) Ohranja se strnjen pas obvodne vegetacije (drevesne in grmovne)
vzdolž celotnega rečnega okljuka. Vegetacijo se lahko le sanitarno
redči. Urejanje in posegi v prostor morajo biti v skladu z usmeritvami
ohranjanja narave in varstvenim režimom za kulturni spomenik Črnomelj –
mestno jedro (vplivno območje spomenika). |
(3) V
obstoječem parku se ohranjajo drevesa, dokler jih zaradi varnosti ni
nujno odstraniti oziroma do prenove celotne parkovne površine. Obvezna
je izdelava načrta krajinske ureditve parka, ki bo vsebovala tudi peš
poti z urbano opremo (klopi, luči, koši za odpadke), otroško igrišče in
učno pot za potrebe dejavnosti VDC ter za šolske skupine in obiskovalce.
Obstoječe balinišče in rusko kegljišče se ukineta in nadomestita na
območju za oddih, rekreacijo in šport. |
(4) Nove
parkovne površine na severozahodni strani območja se urejajo z
avtohtonim listnatim drevjem in grmičevjem, peš potmi in urbano opremo
(klopi, koši za odpadke). |
(5) Zelenice se urejajo ob cestnem omrežju in parkiriščih. Vse proste
površine na gradbenih parcelah objektov se urejajo kot zelenice,
zasajene z avtohtonim listnatim drevjem in grmičevjem. |
(6) Drevoredi so ob cesti A, ki nakazujejo osnovno smer oblikovanja v
smeri sever–jug, če prostorske možnosti dopuščajo pa tudi ob drugih
cestah in parkiriščih. Drevoredi morajo omogočati izvedbo peš in
kolesarskih poti ter komunalne infrastrukture. Z listavci se nadomestijo
tudi obstoječi drevoredi smrek in vrb. Na mestih, kjer komunalna
infrastruktura ne omogoča zasaditve dreves, se zasadijo ustrezne
grmovnice. |
(7) Pri
krajinskih ureditvah ni dopustna zasaditev strupenih, alergenih ali
krhkih dreves in grmovnic. |
(8) Zaradi ohranjanja kvalitete zelenih površin je obvezno njihovo
stalno vzdrževanje, kar pomeni redna košnja vseh travnatih površin in
odstranjevanje agresivnih tujerodnih vrst, kot na primer japonskega
dresnika. |
(9) Ohranjanje obstoječe vegetacije (drevesne in grmovne) na območju
urejanja ima prednost pred zasajanjem nove. |
(10) Pri
zemeljskih delih je potrebno preprečevati razširjanje invazivnih
tujerodnih vrst tako, da se zemljine za morebitno zatravitev ne dovaža
od drugod oziroma se jo odvzema na mestih, kjer ni prisotnih tujerodnih
vrst. |
V. ZASNOVA OBMOČJA ZA ODDIH, REKREACIJO
IN ŠPORT
19. člen
|
(1) Območje za oddih, rekreacijo in šport se razširi proti zahodu ter
dopolni z rekreacijskimi in športnimi igrišči, objekti (npr. bazen) in
ureditvami ter peš potmi in urbano opremo. |
(2) Na
jugozahodni strani območja je dopustna gradnja spremljajočih objektov in
ureditev (npr. manjši gostinski lokal s teraso, manjša specializirana
trgovina, sanitarije in prostori za shranjevanje orodja in opreme za
potrebe dejavnosti ter balinišče in rusko kegljišče). Balinišče se lahko
nadkrije z nadstrešnico, tanke konstrukcije in lahke kovinske izvedbe,
višine do 3,5 m. Servisni dostop je s ceste I, manipulativne površine za
servisna vozila se morajo urediti na gradbeni parceli objektov.
|
(3) Gradnja in oblikovanje spremljajočih objektov: |
– dopustne so gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, teras,
nadstrešnic, pergol, zasteklitev teras in drugi posegi za potrebe
dejavnosti, |
– etažnost objektov je do (K)+P+M, višina objekta do zgornjega roba
venca ali slemena strehe je do 11 m nad utrjenim terenom pred objektom,
|
– fasade
objektov, dozidav in nadzidav morajo biti v svetlih pastelnih barvah,
uporaba signalnih barv (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma
travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) in kombinacija
vpadljivih in kontrastnih barv ni dovoljena. Barve stavbnega pohištva
morajo biti v skladu z barvo fasade, lahko so tudi v temnejših pastelnih
in kovinskih barvah. |
– strehe
so dvokapne, dopustne so ravne strehe. Strehe morajo biti temne barve
(rdeča, rjava, siva ipd.), v skladu z barvo fasade. |
(4) Vse
proste površine se uredijo kot zelenice, zasajene z listnatim drevjem in
grmičevjem. |
VI. ZASNOVA URBANE OPREME
20. člen
|
(1) Urbana oprema (klopi, luči, koši za odpadke, obvestilne in
usmerjevalne table, stojala za kolesa, ekološki otoki) se ureja ob
prometnem omrežju, peš poteh, na parkovnih površinah ter površinah za
oddih, šport in rekreacijo. Brvi preko reke Lahinje morajo biti
osvetljene. |
(2) Urbana oprema mora biti enotno oblikovana za celotno območje OPPN.
|
VII. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV GLEDE
PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO
DOBRO
1. Zasnova prometne infrastrukture
21. člen
(projektne rešitve)
|
(1) Območje OPPN se prometno napaja z regionalne ceste Črnomelj–Adlešiči
(Ločka cesta). |
(2) Prometno omrežje sestavlja primarna cesta A, ki poteka v smeri
sever–jug in se na jugu priključuje na regionalno cesto ter sekundarne
ceste B, C, D, E, F, G, H, I. Cesta B se podaljša proti vzhodu,
obstoječa cesta D se prestavi proti vzhodu zaradi ustreznejšega dostopa
tovornih vozil do klavnice. |
(3) Cesta A je zasnovana z dvema voznima pasovoma ter z obojestranskim
pločnikom in kolesarsko stezo (2 x 1,5 + 1,5 m). Obstoječi pločniki se
preuredijo v kolesarsko stezo, na severnem odseku poteka kolesarski
promet po vozišču. |
(4) Ceste B, C, D, E, F, G, H in I so urejene z dvema voznima pasovoma,
na mestih, kjer prostorske razmere dopuščajo se uredi dvostranski ali
enostranski pločnik. |
(5) Na
gradbenih parcelah objektov je potrebno zagotoviti parkirna mesta v
skladu z normativi, ki so določeni v OPN Občine Črnomelj. Primanjkljaj
parkirnih mest se zagotavlja na javnih parkiriščih. |
(6) Večja javna parkirišča so na južni strani nekdanje vojašnice (objekt
št. 20), ob novem oskrbno storitvenem in poslovnem centru (objekt št.
22), nasproti hangarja (objekt št. 18), ob novi prometni povezavi z
mestnim jedrom in na skrajnem severu območja. |
(7) Peš
in kolesarski dostop je z Vojinske ceste po brvi nad akvaduktom in z
Ulice pod lipo po novi prometni povezavi. |
(8) Peš
dostop z mestnega jedra je po obstoječi brvi preko Lahinje. |
22. člen
(nova prometna povezava z mestnim
jedrom)
|
(1) Nova
prometna povezava območja z mestnim jedrom poteka od ceste A v
ureditvenem območju do Ulice pod lipo na levem bregu Lahinje. Načrtovana
je kot peš in kolesarska brv, dopusten je most z enim voznim pasom ter
dvosmerno kolesarsko stezo in pločnikom. Dopustne so spremembe poteka
prometne povezave, mesta priključevanja na obstoječe ceste ter ureditev
ob prometni povezavi. |
(2) Za
izvedbo priključka na Ulico pod lipo je potrebna predhodna odstranitev
stanovanjske stavbe na zemljišču s parc. št. 94/1 in 94/2 k.o. Črnomelj.
|
(3) V
primeru odločitve za novi most za motorni promet, mora biti le-ta
zasnovan tako, da je omogočen dostop na območje Majerja samo za osebna
vozila, kolesarje in pešce, dostop za tovorna vozila ni možen. Za
preprečitev pretiranega tranzitnega prometa v smeri Adlešičev je
dopustna izvedba hitrostnih ovir in omejitev hitrosti. |
(4) Brv
oziroma most mora biti zasnovana tako, da bo konstrukcija izven vodne
struge in tudi brežine reke in, da ne bodo potrebna obsežna zemeljska
dela na brežinah ter krčitev vegetacije na zelenem okljuku reke.
|
(5) Podporo oziroma temelj brvi (npr. ločna, viseča) je treba umestiti
visoko nad reko oziroma čim višje na plato območja Majer ter ohranjati
obrežno vegetacijo v maksimalnem obsegu. |
(6) Svetla odprtina brvi oziroma mosta mora zagotavljati prevodnost
100-letnih visokih voda z varnostno višino minimalno 0,50 nad koto
gladine Q100. Pri določitvi potrebnih dimenzij svetle odprtine brvi
oziroma mosta je potrebno upoštevati pravokotno razdaljo med mostnima
opornikoma – temeljema, ter pravokotno razdaljo od kote nivelete do
spodnjega roba nosilne konstrukcije. |
(7) Temelja morata biti zasnovana tako, da ne povzročata lokalne zožitve
struge. |
(8) V
območju premostitve vodotoka (na mestu temeljenja) je potrebno strugo in
brežini vodotoka Lahinja urediti na odseku, kjer brv oziroma most
tangira pretočni profil vodotoka tako, da temeljenje ne zmanjšuje
pretočne prevodnosti vodotoka (temeljenje vmesnih opornikov je potrebno
izvesti na brežini izven vpliva visok voda vodotoka Lahinja).
|
(9) Padavinske vode z brvi oziroma mosta in ostalih utrjenih površin je
potrebno kontrolirano zajeti in speljati v padavinsko kanalizacijo.
|
(10) Z
izgradnjo brvi oziroma mosta se mora ohraniti pretočni profil vodotoka
Lahinja in s tem pretočna prevodnost vodotoka (gradnja novih jaškov in
ostalih ureditev v pretočnem profilu ni dovoljena, vse ureditve morajo
biti vkomponirane v pretočni profil, vse ureditve morajo v primeru
visokih voda ohranjati stabilnost pretočnega profila). |
(11) Z
viški izkopanega materiala ni dovoljeno zasipavati struge in priobalnega
zemljišča Lahinje. |
(12) V
času gradnje je prepovedano kakršnokoli deponiranje materiala v strugo
vodotoka, po končani gradnji pa se morajo vse z gradnjo prizadete
površine ustrezno protierozijsko zaščititit in krajinsko urediti.
|
(13) V
času gradnje je potrebno preprečiti morebitno onesnaženje vodotoka
Lahinje, podtalnih voda in okolja. |
(14) Po
končanem izvajanju del je potrebno odstraniti vse, za potrebe gradnje,
postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij.
|
(15) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vpliva ob gradnji brvi:
|
– gradbišče mora biti v minimalnem obsegu, |
– gradnja se ne sme izvajati v večernem času in nočnem času,
|
– osvetljevanje gradbišča ni dovoljeno, |
– takoj
po končanih delih se mora izvesti gosta zasaditev z avtohtono
vegetacijo, |
– čas
izvajanja gradbenih del mora biti omejen na čas med 15. septembrom in
15. aprilom. |
23. člen
(druge projektne rešitve)
|
(1) Vse
gradbene parcele morajo biti dostopne z javnega prometnega omrežja.
|
(2) Vse
prometne, manipulativne in parkirne površine morajo biti asfaltirane,
obrobljene z dvignjenimi robniki in odvodnjavane v kanalizacijo ali
ponikovalnice preko peskolovov in lovilcev olj. |
(3) Pri
rekonstrukcijah in preplastitvah cest ter urejanju pločnikov in
kolesarskih stez je potrebno nivo vozišča, pločnikov in kolesarskih stez
uskladiti z višinami vhodov v objekte tako, da se ne poslabša
dostopnost. |
(4) Priključki na ceste morajo biti utrjeni in urejeni v skladu z
veljavnimi predpisi. Širine in radiji priključkov morajo biti
prilagojeni merodajnim vozilom in prometu do objekta. Priključki morajo
biti prilagojeni niveleti ceste na katero se priključujejo, ter morajo
biti čimbolj pravokotni na os ceste. Priključke sosednjih objektov je
treba združevati. Na priključkih je treba zagotoviti preglednost na obe
strani. |
(5) Pločniki in kolesarske steze so z dvignenimi robniki ločeni od
motornega prometa. Priključki in prehodi preko cest morajo biti izvedeni
s poglobljenimi robniki. |
(6) Vse
ceste in priključki morajo biti opremljeni s predpisano horizontalno in
vertikalno prometno signalizacijo. |
2. Zasnova komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture
24. člen
(skupne določbe)
|
(1) Objekti na območju urejanja se morajo priključiti na javna omrežja
za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih vod, oskrbo z električno energijo
ter na telekomunikacijsko omrežje. |
(2) Dopustna so vzdrževalna dela, sanacije in gradnja komunalnega,
energetskega in telekomunikacijskega omrežja. Pred pričetkom gradbenih
del je potrebno obstoječe omrežje zakoličiti in po potrebi zaščititi.
|
(3) Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi in naprave morajo
biti zemeljske izvedbe, potekati morajo praviloma po javnih površinah in
v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljalcev. Tehnični
elementi, vzporedni poteki in križanja morajo biti v skladu s tehničnimi
normativi in standardi. Če tega ni možno zagotoviti, je potrebno izvesti
ustrezno zaščito. Kjer dopuščajo razmere se izvedejo skupni priključki
za več objektov. |
(4) Merilni jaški, omarice in priključki infrastrukturnih vodov ter
ponikovalnice in podobno morajo biti locirani na gradbenih parcelah
objektov. |
(5) Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati v tako, da je
zagotovljeno varstvo okolja in ustrezajo obrambno-zaščitnim zahtevam.
|
(6) V
objektih je treba zagotoviti učinkovito rabo vseh vrst energije in rabo
obnovljivih virov energije, v skladu z veljavnimi predpisi in z uporabo
najboljše razpoložljive tehnologije. Za gretje, hlajenje in
prezračevanje objektov ter pripravo tople vode in vseh vrst električne
energije se lahko uporablja enega ali več virov obnovljive energije
(toplotne črpalke, sončni kolektorji, fotovoltaične elektrarne itd.).
Naprave za njihovo proizvodnjo se lahko nameščajo v objekte, na strehe
objektov ali ob objekte v okviru gradbenih parcel objektov. |
25. člen
(projektne rešitve)
|
(1) Vodovod: |
– obstoječe vodovodno omrežje sestavljajo vodovodi PVC 110 in vodovodi
PVC 90, ki potekajo po cestnem omrežju in se priključujejo na primarni
vodovod ob Ločki cesti, |
– vodovodno omrežje mora zagotavljati potrebe po sanitarni in tehnološki
vodi in po vodi za požarno varstvo, |
– vsak
objekt mora imeti svoj priključek z odjemnim mestom, |
– obstoječe hidrantno omrežje se sanira in dopolni v skladu s požarno
ogroženostjo objektov in območja. |
(2) Kanalizacija: |
– kanalizacija je načrtovana v ločenem sistemu, |
– komunalne odpadne vode iz objektov se odvajajo v javno kanalizacijo z
iztokom v Lahinjo. Po dogradivi akvadukta preko Lahinje se bodo vse
odpadne komunalne vode iz ureditvenega območja odvajale v S kanal in v
centralno čistilno napravo Črnomlja; obstoječa čistilna naprava se
ukine, |
– odpadne vode iz objektov, vključno s tehnološkimi odpadnimi vodami, se
morajo pred izpustom v javno kanalizacijo očistiti do stopnje, ki je
določena s predpisi. Komunalne odpadne vode iz klavnice (objekt št. 9)
se mora pred izpustom v kanalizacijo očistiti v interni čistilni
napravi, |
– padavinske vode, ki odtekajo s streh objektov, cest, parkirišč,
manipulativnih površin in ostalih utrjenih površin je treba prioritetno
ponikati oziroma odvajati v obstoječo padavinsko kanalizacijo z iztokom
v Lahinjo. Ponikalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin, |
– padavinske vode, ki odtekajo s parkirišč, pretakališč goriva in
utrjenih povoznih površin je potrebno predhodno očistiti
standardiziranem lovilcu olj (SIST EN 858-2). Zagotovljeno mora biti
redno vzdrževanje lovilcev olj, |
– pred
izpustom padavinske kanalizacije v Lahinjo je treba padavinske vode
zadržati v zadrževalniku, zaradi zmanjšanja hipnega odroka padavinskih
vod z urbanih površin, |
– izpustna glava padavinske kanalizacije (morebitne kanalete) mora biti
oblikovana in vgrajena v brežino vodotoka tako, da tok vode ne bo
turbolenten in ne bo povzročal erozije korita. Brežino je potrebno
urediti tako, da je ob visokih vodah preprečeno rušenje in spodjedanje
brežine ali poglabljanje dna. Za utrditev dna in brežin vodotoka se
morajo uporabljati naravni materiali, |
– kanalizacija, vključno z revizijskimi jaški in lovilci olj, mora biti
vodotesna, |
– potrebno je upoštevati predpise s področja odvajanja odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo, |
– odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora
biti usklajeno s predpisi s področja voda in varstva okolja.
|
(3) Elektroenergetsko omrežje: |
– napajanje območja z električno energijo je iz dveh transformatorskih
postaj (TP Majer 1 in TP Majer 2), ki sta vzankani na 20 kV daljnovod.
Glede na potrebe obstoječih in novih dejavnosti je dopustna gradnja nove
TP, ki bo vzankana v obstoječe oziroma predvideno 20 kV omrežje. V
primeru večjega odjema mora investitor zgraditi lastno TP, |
– napajanje objektov z električno energijo je z nizkonapetostnimi kabli
0,4 kV, položenimi v elektro kabelsko kanalizacijo ali prosto v zemlji.
Pod povoznimi površinami morajo biti kablovodi zaščiteni z
obbetoniranimi PVC cevmi, |
– elektro omarice morajo biti na stalno dostopnih mestih. Če prostorske
ureditve dopuščajo, morajo biti nove elektro omarice prostostoječe in
tipizirne, velikosti glede na število in velikosti odjema. Dopustne so
skupinske omarice za več odjemnih mest. |
(4) Javna razsvetljava: |
– javna
razsvetljava je izvedena ob cesti A, dopolni se ob vseh cestah ter peš
in kolesarskih površinah, |
– v
svetilkah je potrebno uporabljati LED žarnice, |
– javna
razsvetljava mora biti zasnovana in izvedena tako, da je zagotovljeno
zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja. |
(5) Ogrevanje objektov: |
– ogrevanje objektov je izvedeno individualno (plin, kurilno olje,
elektrika), zagotovi se večja uporaba obnovljivih virov energije.
Dopustna je skupna kotlovnica (npr. lesna bio masa) za ogrevanje več
objektov, |
– sončni
kolektorji in fotovoltajični paneli se lahko namestijo na strehe
objektov tako, da so v ravnini strehe ali skriti za masko. Postavljanje
kolektorjev in panelov nad slemena streh je nesprejemljivo. |
(6) Telekomunikacijsko omrežje: |
– v
območju je izvedeno TK omrežje, ki se dopolni s TK kabelsko kanalizacijo
in optičnim omrežjem. |
(7) Odstranjevanje odpadkov: |
– komunalni odpadki se zbirajo ločeno na ekoloških otokih, ki so
razporejeni ob cestah in dobro dostopni za komunalna vozila.
Zagotovljeno mora biti racionalno ravnanje in ločeno zbiranje odpadkov,
|
– industrijski in nevarni odpadki se zbirajo na gradbeni parceli vsakega
imetnika in odvažajo v skladu s predpisi, |
– odpadni gradbeni material ali zemeljski višek mora investitor oziroma
izvajalec del odpeljati na za to urejeno deponijo, ki je izven območja
ohranjanja narave. |
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA
IN NARAVNIH VIROV, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
26. člen
(varstvo tal)
|
(1) Posegi pri urejanju območja se morajo izvajati tako, da bodo
prizadete čim manjše površine tal. |
(2) Predvideti je potrebno ukrepe za ravnanje, odstranitev in odlaganje
materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne snovi. |
(3) Pri
gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so
tehnično brezhibni, ter materiali, za katere obstajajo dokazila o
njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in gradbenih površinah
ter deponijah gradbenih materialov se preprečijo emisije prahu z
vlaženjem. S teh površin je potrebno preprečiti odtekanje vode v reko
Lahinjo. |
(4) Objekte, predvidene za rušenje s pripadajočo komunalno, prometno in
zunanjo ureditvijo je potrebno porušiti tako, da se ne dviguje obstoječi
teren. Ves rušitveni material je potrebno deponirati na ustrezni in
registrirani deponiji v skladu z veljavnimi predpisi za ravnanje z
gradbenimi odpadki. |
(5) Po
končanem izvajanju del je potrebno odstraniti vse za potrebe gradbišča
postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse
z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko urediti. |
27. člen
(varstvo voda)
|
(1) Posegi v vodno in priobalno zemljišče reke Lahinje niso predvideni,
razen nove prometne povezave in akvadukta. Dopustna so dela in ureditve
za zavarovanje brežine vodotoka ter vzdrževanje in obnavljanje obrežne
vegetacije. |
(2) Prometne, parkirne in manipulativne površine morajo biti
asfaltirane, obrobljene z dvignenimi robniki in odvajanje preko
peskolovov in lovilcev olj v ponikovalnice oziroma javno kanalizacijo.
|
(3) Na
gradbiščih in gradbenih parcelah morajo biti zagotovljeni vsi potrebni
varnostni ukrepi in taka organizacija, da bo preprečeno onesnaževanje
voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih
goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in
zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna
skladišča, pretakališča goriv olj in maziv ter drugih nevarnih snovi
morajo biti zaščitena pred možnostjo izlitja v okolje. |
(4) V
primerih uporabe vodne infrastrukture za druge namene, kadar se na vodni
infrastrukturi zgradi objekt v lasti tretje osebe (npr. nova prometna
povezava) mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice
na vodnem zemljišču vodotoka Lahinja po določilih stvarnopravnega
zakonika. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in
priobalnem zemljišču, ki je v lasti države. Vlogo za stavbno pravico je
potrebno vložiti na MOP; Direkcija za vode; Hajdrihova ulica 28c, 1000
Ljubljana. |
(5) Za
posege na vodno zemljišče, ki je v lasti RS (npr. izpust prečiščenih
padavinskih vod v vodotok Lahinja) mora investitor skleniti pogodbo o
ustanovitvi služnosti po določilih stvarnopravnega zakonika. Pogodba
služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču,
ki je v lasti države in jo je treba skleniti z naslovnim organom po
pridobitvi vodnega soglasja. Vlogo za služnostno pravico je potrebno
vložiti na MOP, Direkcija za vode, Sektor območja Spodnje Save, Novi trg
9 p.p. 104, 8000 Novo mesto. |
28. člen
(varstvo pred hrupom)
|
(1) Območje urejanja je uvrščeno v IV. območje varstva pred hrupom. V
primeru prekoračitve navedenih vrednosti je treba izvesti ustrezne
ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu. |
(2) Ukrepi za varovanje pred prekomernim hrupom morajo biti predvideni
in izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo hrup v okolju. |
(3) Vse
naprave, ki so lahko vir hrupa, morajo imeti ustrezne certifikate.
|
29. člen
(varstvo zraka)
|
(1) V
času gradnje in obratovanja je treba upoštevati in izvajati ukrepe pred
prekomernim onesnaževanjem zraka tako, da ne presežejo dovoljenih
nivojev. |
(2) Pri
gradnji je potrebno zagotoviti vlaženje sipkih materialov in
nezaščitenih površin, čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne
prometne površine, ter prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po
javnih prometnih površinah. |
30. člen
(ohranjanje narave)
|
(1) Reka
Lahinja z brežinami je v območju ohranjanja narave: |
– območje naravnih vrednot (Lahinja), |
– ekološko pomembna območja (EPO Lahinja), |
– posebno varstven območja Natura 2000 – direktiva o habitatih (pSCI,
SAC). |
(2) Naravna vrednota (Lahinja) se varuje v skladu z varstvenimi
usmeritvami. Posege se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih
prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega. Z naravno vrednoto
se ravna tako, da se ne ogrozi njen obstoj. |
(3) Posegi, ki bi vplivali na ekološko pomembno območjo (EPO Lahinja)
(ohranjanje razsežnosti habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in
živalskih vrst, njihove kvalitete in povezanosti ter omogočanje ponovne
povezanosti, če je bila le-ta prekinjena) niso dovoljeni. |
(4) Posegi na posebno varstveno območje Natura 2000 (ohranjanje naravne
razširjenosti habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih
vrst, ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih
tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno
rabo ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti habitata rastlinskih in
živalskih vrst) niso dovoljeni. |
(5) Dela
na in ob vodotoku se naj izvedejo od konca junija do začetka marca,
izven drstitvenega obdobja rib ter razmnoževalnega obdobja na vodo
vezananih živalskih vrst. Vse posege je potrebno izvesti v čim krajšem
možnem roku, da je vpliv na favno čim krajši in manjši. |
(6) Dela
na ureditvenem območju se morajo izvajati podnevi. Svetila se postavlja
na mestih, kjer je to nujno potrebno. Uporabljati se morajo popolnoma
zasenčena svetila v ultravijoličnem spektru oziroma svetila, ki ne
oddajajo svetlobe nad horizontalni nivo svetila. |
(7) V
času gradenj je potrebno zagotoviti tehnične in druge ukrepe za
preprečevanje odtekanja odpadnih voda v Lahinjo in drugih nečistoč
(olja, goriva itd.) v tla in okolico. Uporabljati je potrebno
razgradljiva olja. |
31. člen
(celostno varstvo kulturne dediščine)
|
(1) Vplivno območje spomenika Črnomelj – mestno jedro (EŠD 87) sega na
vrh brežine reke Lahinje v območju OPPN. V vplivnem območju velja pravni
režim varstva, kot ga opredeljuje Sklep o razglasitvi mestnega jedra
Črnomlja za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS,
št. 74/01), ki za spomenik in vplivno območje spomenika predpisuje
varstveni režim ter določa varovanje kulturnih, arhitekturnih,
etnoloških, zgodovinskih in ambientalnih vrednosti v celoti, njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti. |
(2) Ohranjati je potrebno vegetacijo obrežnega pasu in celotne brežine
nad Lahinjo, ki predstavlja naravni zeleni kontrast okljuku mestnega
jedra. |
(3) Posegi, ki bi lahko vplivali na ohranitev skladne krajinske podobe
in so v nasprotju z varstvenim režimom za kulturni spomenik niso
dovoljeni. |
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
32. člen
(naravne omejitve)
|
Za
območje Majerja ni naravnih omejitev kot so poplave, visoka podtalnica,
erozija ter plazovitost terena. |
33. člen
(potresna varnost)
|
Novi
objekti, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave se morajo graditi
potresno varno v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno
nevarnostjo VIII. stopnje po MSC lestvici in z upoštevanjem projektnega
pospeška tal g = 0,150 s povratno dobo 475 let. |
34. člen
(varstvo pred nesrečami)
|
(1) Dejavnosti, tehnološki procesi, objekti in druge ureditve morajo
biti zasnovani in izvedeni tako, da se preprečujejo nesreče in verižne
nesreče, preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih
dogodkov, zmanjšujejo posledice nesreč in omogoči uspešno ukrepanje ob
nesrečah. |
(2) Manipulacija in skladiščenje vnetljivih in nevarnih snovi mora biti
v originalno zaprti embalaži. Površine za skladiščenje morajo biti
pokrite oziroma v zaprtih prostorih, tla morajo biti olje in vodotesne
izvedbe ter odporna proti vplivom skladiščenih snovi. Skladišča morajo
biti urejena tako, da bo v primeru razlitja, razsutja ali druge nezgode
omogočen zajem v lovilno skledo oziroma bo preprečen iztok v
kanalizacijo, pronicanje v podtalje ali vstop v okolje. |
(3) Vse
povozne in manipulativne površine morajo biti asfaltirane in obrobljene
z dvignjenimi robniki ter odvodnjavane v kanalizacijo preko lovilcev olj
in peskolovov. |
(4) V
primeru intervencije ob požaru je potrebno zagotoviti zadržanje,
čiščenje in nevtralizacijo onesnažene požarne vode pred odvodom v javno
kanalizacijo. |
35. člen
(varstvo pred požarom)
|
(1) Pri
gradnji objektov, infrastrukture in zunanjih ureditev je treba
upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo
varstvo pred požarom. |
(2) Dejavnosti, tehnološki procesi, objekti in druge ureditve morajo
biti zasnovani in izvedeni tako, da čim bolj preprečijo nastanek požara,
ob požaru pa zmanjšujejo ali pa omejujejo njegovo širjenje. |
(3) Objekti morajo biti zasnovani tako, da je možen hiter in varen umik
na prosto iz kateregakoli mesta v objektih. |
(4) Zagotoviti je potrebne odmike objektov od parcelnih mej sosednjih
zemljišč in odmike med objekti; v primeru manjših odmikov morajo biti
fasade, fasadne odprtine in strehe izvedene požarno varno. |
(5) Objekti morajo biti dostopni za intervencijska in gasilska vozila.
Dostop do vzhodnega dela hangarja (objekt št. 18) je po poteh z Ločke
ceste. Postavitvene in delovne površine za intervencijska in gasilska
vozila so na javnih površinah. |
(6) Gašenje požarov je iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju. V
objektih mora biti zagotovljeno varstvo pred požarom v skladu s požarno
obremenitvijo. |
(7) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu požarne varnosti, za požarno
zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj
zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji
požarne varnosti. |
X. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI
ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
36. člen
|
(1) Nova
prometna povezava Majerja z mestnim jedrom bo omogočila boljšo prometno
povezavo s cestnim omrežjem Črnomlja in Bele krajine ter povezavo
dejavnosti in vzpostavitev sinergije dejavnosti območja in mestnega
jedra. |
(2) Parkirišče na južni strani nekdanje vojašnice, ki je namenjeno
predvsem za dejavnosti v objektu, je ustrezno oddaljeno od stanovanjskih
objektov in ne bo bistveno vplivalo na bivalne in delovne pogoje.
|
XI. NAČRT PARCELACIJE IN ZAKOLIČBE
37. člen
(načrt parcelacije in zakoličbe)
|
Načrt
parcelacije in zakoličbe je prikazan v grafični prilogi. |
XII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE
38. člen
(etape izvajanja)
|
(1) OPPN
se bo izvajal v eni etapi; prioriteta je sanacija in dograditev
komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter sanacija
obstoječega prometnega omrežja. Dopustna je kasnejša gradnja oskrbno
storitvenega in poslovnega centra ter nove prometne povezave območja
Majer z mestnim jedrom. |
(2) Do
pričetka izvajanja posegov, ki so opredeljeni s tem odlokom, se na
ureditvenem območju ohranja sedanja namembnost prostora. |
XIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH
REŠITEV
39. člen
(dopustna odstopanja)
|
(1) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem
odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju
objektov in ureditev poiščejo rešitve, ki so primernejše z
gradbenotehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s
katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
|
(2) Dopustna so odstopanja poteka in širine cest, kolesarskih stez
pločnikov in zelenic v skladu s pričakovanim prometom, lastništva
zemljišč in razmerami v prostoru. |
(3) Dopustne so spremembe števila parkirnih mest glede na razpoložljivo
zemljišče in organizacijo prostora. |
(4) Dopustne so spremembe rešitve komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture, njihovega poteka in mesta
priključevanja od prikazanih, če gre za prilagajanje stanju v prostoru,
lastništvu zemljišč, izboljšavam tehničnih rešitev, s katerimi pa se ne
sme poslabšati stanja v prostoru ali prejudicirati in ovirati bodoče
ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in
naprave. |
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
|
Program
opremljanja zemljišč za gradnjo se sprejme po ločenem postopku.
|
41. člen
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor,
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. |
42. člen
|
OPPN iz
1. člena odloka je na vpogled na Upravni enoti Črnomelj in na Občini
Črnomelj. |
43. člen
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
350-12/2015 |
Črnomelj, dne 26. januarja 2017 |
|
Županja |
Občine Črnomelj |
Mojca Čemas Stjepanovič l.r. |
|