Na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. List RS, št. 48/90), Zakona o urejanju prostora (Ur. List SRS, št. 18/84, 15/89) je občinski svet občine Lovrenc na Pohorju na podlagi 6. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 11/99, 5/01) na svoji 29. redni seji, dne 8. novembra 2001, sprejel
 
O D L O K
 
 
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše za območje Občine Lovrenc na Pohorju
 
 
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE V LETU 2000
 
 
1. člen
 
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Maribor-Ruše za obdobje 1986 - 2000 (MUV, št. 6/86, 14/88, 14/94, 5/98) in srednjeročnega plana občine Maribor-Ruše za obdobje 1986 - 1990 (MUV, 15/86, 14/94, 5/98) za območje občine Lovrenc na Pohorju.
 
 
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na področje poselitve v zvezi s površinami v ureditvenih območjih naselij in površinami za gradnjo izven ureditvenih območij naselij, na spremembe v površinah kmetijskih zemljišč ter gozdov, ki so nastale zaradi sprememb namenske rabe zemljišč zaradi poselitve. Spreminja oz. dopolnjuje se tudi Urbanistična zasnova za naselje Lovrenc na Pohorju in sicer tako, da se tekstualni del in grafični del urbanistične zasnove v celoti nadomestita z novim.
 
 
Zaradi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin republiškega dolgoročnega plana (Ur. l. RS, št. 11/99) se dopolnjujejo republiška obvezna izhodišča na področjih: promet, vodno gospodarstvo, poselitev, kulturna dediščina in naravna dediščina.
 
 
Občina sprejema odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine na podlagi sklepa Vlade RS, št. 350-00/2001-31 z dne 8. 8. 2001 o ugotovitvi usklajenosti predloga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov občine Lovrenc na Pohorju z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije.
 
2. člen
 
V poglavju 3.1. Kmetijska zemljišča se drugi odstavek spremeni tako, da glasi: "Kmetijska zemljišča na 792,84 hektarjih so najboljša kmetijska zemljišča. 350,94 hektarjev drugih kmetijskih zemljišč je prav tako prvenstveno namenjenih kmetijski proizvodnji, pri tem pa je že upoštevano, da se bodo ob realizaciji planiranih posegov površine zmanjšale: najboljša kmetijska zemljišča za skupno 2,59 ha in druga kmetijska zemljišča za 1,70 ha.
 
 
Zaradi redefiniranja meje ureditvenega območja naselja Lovrenc na Pohorju so zemljišča, ki so zaradi naravnih razmer nezazidljiva ali ki so še v aktivni kmetijski uporabi, izločena iz ureditvenega območja naselja v velikosti 3,20 ha, kar v bilanci površin pomeni povečanje površin najboljših kmetijskih zemljišč za 0,61 ha."
 
 
V poglavju 3.2. gozdovi se v drugem stavku drugega odstavka številka 15.863,48 zamenja s številko 7.097,75. Šesti stavek tega odstavka se spremeni tako, da glasi: "Z realizacijo predvidenih posegov se bodo za potrebe poselitve površine lesnoproizvodnih gozdov zmanjšale za 1,16 ha."
 
 
V poglavju 3.5 Naravna in kulturna dediščina se za tretjim odstavkom doda naslednje besedilo: "Na območjih naravne dediščine je pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov obvezno treba upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana in pridobiti naravovarstvene smernice za prostor izven območij zavarovane naravne dediščine. Za območje naravne znamenitosti, ki je zavarovana z odlokom (MUV, št. 4/1980) se upoštevajo določila tega odloka.
 
 
Za vse posege na območje naravnih vrednot in ekološko pomembnih območjih je treba v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 56/99) pridobiti predhodno naravovarstveno soglasje."
 
 
V poglavju 3.8. Poselitev se četrti odstavek spremeni tako, da glasi: "Izven ureditvenih območij naselij bo gradnja možna le v zaselkih in sicer s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem zaselkov ter za potrebe, ki jih v 8. členu dopušča Zakon o kmetijskih zemljiščih. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen oz. v povezavi z obdelavo določenega obsega kmetijskih zemljišč za potrebe kmetijstva in za potrebe dopolnilnih dejavnosti kmetij v skladu z določili dolgoročnega plana države.
 
 
Nova stavbna zemljišča se določijo v postopku sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine."
 
 
V točki 3.8.2. Ureditvena območja naselij se na koncu drugega odstavka namesto pike postavi vejica in doda: "Činžat, Gomila in Puščava."
 
 
Drugi stavek petega odstavka se spremeni tako, da glasi: "Skupna površina stavbnih zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij in na območjih razpršene gradnje po tem planu je 121,11 ha, od tega predstavlja 2,85 ha širitev na kmetijska zemljišča in v gozd."
 
 
Sedmi odstavek se spremeni tako, da glasi: "Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti brez predpisanih dovoljenj, lahko pridobijo, če so izpolnjeni pogoji za poseg v prostor, status stavbnega zemljišča le v postopku sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine."
 
 
V poglavju 3.9. Prometno omrežje v točki 3.9.1. Cestno omrežje se črta druga alineja drugega odstavka, zadnji stavek tretjega odstavka pa nadomesti z besedilom: "Obnovljena bo javna pot Ruta - železniška postaja in del lokalne ceste, št. 362010 Činžat - Fišer žaga. Kategorizirane javne ceste v občinski pristojnosti bodo vzdrževane ali rekonstruirane na podlagi letnih planov upravljalca cest."
 
 
V poglavju 5. Prostorske sestavine dolgoročnega plana republike Slovenije, ki so obvezno republiško izhodišče za pripravo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Lovrenc na Pohorju ter prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana območje občine Lovrenc na Pohorju, ki so obvezno izhodišče za izdelavo sektorskih planov in razvojnih programov, se seznam obveznih izhodišč dopolni:
 
 
  • na področju Poselitev se v koloni Obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije navede besedilo: "Načela in kriteriji za usmerjanje poselitve."
 
 
  • doda se novo obvezno republiško izhodišče na področju vodnega gospodarstva,
 
 
  • na področju Naravne in kulturne dediščine se črta celotna vrstica in se nadomesti z dvema novima rubrikama posebej za naravno dediščino in posebej za kulturno dediščino,
 
 
  • na področju Cestno omrežje se sedanje besedilo nadomesti z: "- regionalna cesta III. reda št. 701 Ruta-Pesek-Rogla-Zreče-Zeče
 
 
  • regionalna cesta III. reda št. 705 Ruše-Puščava
 
 
  • regionalna cesta III. reda turistična cesta št. 930 Pesek-Oplotnica"
 
 
  • na področju Železniško omrežje se sedanje besedilo nadomesti z: "- glavna železniška proga I. reda Maribor-Prevalje"
 
 
Na podlagi gornjega se tabela v tem poglavju dopolni z naslednjim besedilom:
 
 
 
Področje Obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije Dodatno obvezno izhodišče dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Lovrenc na Pohorju
 
 
Poselitev načela in kriteriji za usmerjanje poselitve  
 
 
Vodnogospodarske ureditve zasnova regulacije odsekov vodotokov
načela in usmeritve za urejanje in varovanje vodnega sistema
 
 
 
Varstvo naravne dediščine zasnova varstva regijskih parkov (naravni park Pohorje)
zasnova varstva naravnih rezervatov
zasnova varstva naravnih spomenikov
zasnova območij naravnih rezervatov in naravnih spomenikov
 
 
Varstvo kulturne dediščine zasnova varstva pomembnejših kulturnih spomenikov z odloki zaščitena območja drugih kulturnih spomenikov
 
 
Cestno omrežje regionalna cesta III. reda št. 701 Ruta-Pesek Rogla-Zreče-Zeče
regionalna cesta III. reda št. 705 Ruše-Puščava
regionalna cesta III. reda turistična cesta št. 903 Pesek-Oplotnica
 
 
 
Železniško omrežje glavna železniška proga I. reda
Maribor-Prevalje
 
 
 
Poglavje 6. Urbanistične in Krajinske zasnove se v celoti spremeni tako, da glasi:
 
"6. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA LOVRENC NA POHORJU
 
 
6.1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja na obrav navanem območju in merila za doseganje teh ciljev
Naselje Lovrenc na Pohorju je občinsko središče in je tudi zaposlitveno središče. Še naprej se bo krepila vloga naselja v sistemu poselitve v občini, s poudarjenim razvojem tistih dejavnosti v naselju, ki imajo občinski pomen. Hkrati bodo prihodnji napori na področju urejanja prostora usmerjeni v ustvarjanje čim boljših bivalnih pogojev, pogojev za delo in rekreacijo ter drugih pogojev za življenje in delo prebivalcev naselja.
 
 
Pri širjenju in urbanističnem urejanju naselja bodo upoštevani interesi varstva dobrin splošnega pomena. S prostorom bomo gospodarili smotrno in izkoristili prednostno prostorske potenciale v območju naselja, naselje pa širili skladno s potrebami v smislu zapolnjevanja in zaokroževanja gradbeno že načetih zemljišč.
 
Varovanje okolja in dvig kakovostne ravni bivanja
Naselje je organizirano v manjše prostorske in funkcionalne enote, za katere je potrebno ustvariti pogoje uravnoteženega razvoja. Ne glede na organizacijo dejavnosti v posameznih enotah je cilj prostorskega urejanja v največji možni meri varovati okolje in dvigovati kakovost življenja v njih. Razvoj posameznih enot bo sicer podrejen celovitemu urejanju naselja, raba prostora pa bo podrejena varovanju okolja, naravnim dobrinam ter naravni in kulturni dediščini.
 
 
Varovanje okolja oz. ohranjanje narave je osnovni pogoj za izvajanje kakršnekoli dejavnosti v prostoru. Temu cilju bodo podrejene vse bodoče prostorske ureditve, zatečena neustrezna stanja bodo postopoma sanirana tako, da se bo dvignil kvalitativni nivo bivalnega in delovnega okolja v posameznih delih naselja.
 
Izboljšanje nivoja prometne in komunalne infrastrukture
Prometno in komunalno infrastrukturo bomo prostorsko prilagodili potrebam naselja ter izboljšali nivo kvalitete tam, kjer so ugotovljene neustrezne rešitve. Komunalno infrastrukturo bomo dograjevali (kanalizacija) ali na novo urejali na celotnem območju naselja enakomerno in varovali načrtovana območja pred nenamensko rabo.
 
 
Prioritetne aktivnosti bodo usmerjene v izgradnjo čistilne naprave.
 
Varovanje kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti
Nekatere dele kmetijskih zemljišč, ki so vključeni v naselje in ki imajo status nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar zaradi naravnih razmer ali aktivne kmetijske rabe niso zazidljivi, bomo vrnili v primarno rabo (v območje najboljših kmetijskih zemljišč). Potrebe po prostoru za stanovanjsko gradnjo bomo zagotovili znotraj drugih delov naselja s povečanjem gostote pozidanosti na že načetem območju oz. s skrbnim načrtovanjem bodočih stanovanjskih sosesk na še prostih površinah v naselju oz. na novih površinah tam, kjer že obstaja urejena komunalna oprema.
 
Urejanje posegov v prostor na podlagi ustreznih prostorskih izvedbenih aktov
Območje naselja bomo urejali s prostorskimi izvedbenimi akti, ki bodo natančno določali urbanistične pogoje za novogradnje ali prenovo, nepozidane komplekse pa bomo urejali z določnejšimi prostorskimi izvedbenimi načrti.
 
Varovanje krajinsko vrednejših območij pred onesnaženjem in degradacijo
Izrazito krajinsko značilnost predstavljata v naselju Lovrenc na Pohorju potok Radoljna in obširna kmetijska zemljišča, ki se zajedajo globoko v dva poselitvena kraka ob glavnih cestah. To so območja z izrazitim ekološkim potencialom, še posebej potok s pestrim vegetacijskim sestojem. Krajinsko vrednejša območja bomo varovali in jih pri načrtovanju prostorskih ureditev smatrali kot omejitve za nemoten prostorski razvoj ter jih ustrezno vključevali v prostor naselja.
 
6.2. Podrobnejše usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
Izhodišče za proučevanje in usmeritev nadaljnjega razvoja dejavnosti je dosedanji razvoj naselja, ki je le deloma temeljil na celovitem pristopu k njegovemu urejanju. Značilnost naselja je, da so dejavnosti v njem prepletene in soodvisne, zato je pri nadaljnjemu urejanju prostora potrebno upoštevati njihovo vzajemno povezanost. Urbanistična zasnova podaja dolgoročno vizijo prostorskega razvoja na nivoju naselja kot celote, upoštevaje družbenopolitično in oskrbno vlogo, ki jo naselje kot občinsko središče ima.
 
 
Lovrenc na Pohorju je imel po štetju leta 1991 2.030 prebivalcev. Ob upoštevanju naravne rasti prebivalstva in poselitve, ki bo naraščala zaradi zaposlitvene možnosti in prostih stanovanjskih površin, je predvidena majhna rast prebivalcev, leta 2020 cca 2.100. Gravitacijsko zaledje občinskega središča obsega vse prebivalce občine, ki ima 3.235 prebivalcev. Ureditveno območje naselja zavzema površino 145,53 ha.
 
 
Značilni poselitveni vzorec na območju občine so razložene pohorske kmetije, manjša koncentracija v zaselkih in na prometno dostopnejših območjih in koncentracija v naselju Lovrenc na Pohorju. Naselje Lovrenc na Pohorju je zraslo na blago nagnjenem podaljšku pohorskih pobočij med hudourniškima potokoma Radoljna in Slepnica. Večji del naselja se nahaja med razvodnico obeh potokov in potokom Radoljno. Teren je mestoma reliefno neugoden - naselje leži na treh »terasah«, ki se v smeri jugozahod - severovzhod višinsko neprenehoma blago spuščajo in so ločene z ježama dokajšnjih višinskih razponov. Nadmorska višina zelo niha, od 340 m na spodnji terasi do 500 m na najvišji terasi.
 
 
Opisane naravne danosti so narekovale razvoj naselja v smeri jugozahod - severovzhod. Od tod izredna razvlečenost Lovrenca: razdalja med skrajno jugozahodno in skrajno severovzhodno točko naselja znaša kar 3,8 km!
 
Fizično strukturo naselja označujejo: dominantni osi grajenih struktur vzdolž regionalne ceste in potoka Radoljne, veje obcestnih zazidav, ki se vežejo na obe osrednji osi, in pa razpršene manjše skupine stanovanjskih zgradb sredi zelenih površin. Glavna značilnost grajene strukture Lovrenca je torej njena razpredenost oz. široka razvejanost. Opaznejšo zgostitev predstavlja le območje trške zazidave ob državni regionalni cesti, ki je hkrati središče kraja.
 
 
Naselje povečini sestavljajo individualni stanovanjski objekti. Povprečna gostota poselitve je nizka: 39 preb./ha.
 
 
K pravkar omenjenim urbanističnim problemom (neugoden relief, razpotegnjenost naselja, razpredena fizična struktura naselja, nizka gostota poselitve) je moč dodati še naslednje:
 
 
  • trend razpršeno zasnovanega dodajanja novih individualnih stanovanjskih hiš k že obstoječim površinam grajene strukture naselja,
 
 
  • pomanjkanje centralnih dejavnosti (osnovne oskrbe) v stanovanjskem območju ob potoku Radoljna,
 
 
  • razpršenost proizvodno obrtnih obratov po naselju,
 
 
  • nezadostne rekreacijske površine,
 
 
  • potek glavne (tranzitne) prometnice po sredi osrednjega območja Lovrenca, v katerem so stanovanjski objekti in objekti centralnih dejavnosti,
 
 
  • potek primarne in zbirnih cest tik ob stanovanjskih objektih,
 
 
  • neugodna prometna povezanost med nekaterimi deli naselja in pomanjkanje primernih parkirišč,
 
 
  • pomanjkljiva oz. neustrezna komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija).
 
6.2.1. Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje
Naselitveni pritisk je narekoval tipologijo stanovanjske gradnje v času največjih potreb po stanovanjih, tako da sta v naselju zastopana tako individualna stanovanjska zidava kot več etažna blokovna gradnja. Gostota na območju individualne zazidave je cca 40 prebivalcev na hektar, na območju blokovne gradnje pa cca 200 prebivalcev na hektar.
 
 
V prihodnje je pričakovati počasno rast števila prebivalcev, predvsem zaradi priselitev v vodilno centralno naselje. Območja za stanovanjsko gradnjo zavzemajo 63 % vsega prostora v ureditvenem območju naselja ali 92,19 ha.
 
 
Stanovanjska gradnja oz. stanovanjska funkcija je prisotna tudi v vseh drugih območjih druge namenske rabe, predvsem na območju centralnih dejavnosti. Proste površine v naselju in nove zazidljive površine so namenjene stanovanjski in dopolnilni gradnji.
 
 
Lovrenc bo kot občinsko središče deležen (sicer blage) rasti prebivalstva, za kar so znotraj obstoječe meje ureditvenega območja naselja in na razvojnih območjih naselja zagotovljene zadostne in primerne stanovanjske površine.
 
 
Širitev oz. povečanje razpoložljivih površin za gradnjo v naselju, ki predvideva prvenstveno izgradnjo obstoječega naselbinskega tkiva, nedvomno najbolj zadeva prav zasnovo stanovanjske gradnje, odraža pa se v naslednjih opredelitvah:
 
 
  • težišče stanovanjske gradnje bo na individualni gradnji več- je gostote in na organizirani, kompleksni gradnji;
 
 
  • večje gostote v stanovanjskih območjih individualnih hiš naj bi dosegli z izgrajevanjem že načetih zemljišč oz. z zapolnitvami manjših prostih površin znotraj že pozidanih stanovanjskih kompleksov;
 
 
  • za pridobivanje novih stanovanjskih površin naj bi v večji meri sanirali dotrajani gradbeni fond, predvsem kvalitetno arhitekturno dediščino;
 
 
Osnovne usmeritve za stanovanjsko gradnjo v naselju Lovrenc na Pohorju so:
 
 
  • stanovanjska gradnja naj bo odmaknjena od virov hrupa in emisij, upoštevani naj bodo potrebni odmiki in protihrupni ukrepi;
 
 
  • funkcionalnost in racionalnost izkoriščanja razpoložljivih površin naj enakovredno upošteva humana in estetska merila izgradnje stanovanjskih območij;
 
 
  • zvezno prehajanje grajenih form naselja v njegovo prirodno okolico naj bo zagotovljeno z redkejšo zazidavo na obrobju naselja;
 
 
  • pri lociranju novih individualnih hiš naj bo presežena dosedanja značilno razvejana obcestna zasnova stanovanjske zazidave, ki se je navezovala na stare lokalne ceste in poti;
 
 
Stanovanjska gradnja bo organizirana in strukturirana tako, da bo dosežena v povprečju gostota okoli 50 prebivalcev na hektar.
 
 
Individualna gradnja bo usmerjena pretežno v obstoječe stanovanjsko območje ob potoku Radoljna, na redko pozidana oz. prazna zemljišča v osrednjem delu Lovrenca in na delih njegovega obrobja in na nove površine, ki pomenijo širitev naselja.
 
6.2.2. Usmeritve za razvoj zaposlitvenih kapacitet v proizvodnih in storitvenih dejavnostih
Zaposlitvene kapacitete naselja so tolikšne, da omogočajo zaposlitev večjega dela tukajšnjih prebivalcev v kraju samem. Kljub temu pa stanuje v Lovrencu kar precej dnevnih delovnih migrantov (pretežno zaposlenih v Rušah in Mariboru), več deset delavcev pa prihaja na delo v Lovrenc od drugod. Nove zaposlitvene možnosti bodo predvsem v dejavnosti, ki se bo šele razvila, to je turistična dejavnost, ki bo zaposlovala predvsem domače prebivalstvo.
 
 
Razvoj proizvodnih dejavnosti bo koncentriran v obstoječi industrijski coni in na manjših površinah, opredeljenih kot obrtna oz. drobnoproizvodna cona. Lokacija obstoječih industrijskih obratov na skrajnem severovzhodu naselja je ustrezna. Ob obeh proizvodnih kapacitetah je še dovolj prostora za njuno širjenje. Za slednje bo potrebno zagotoviti infrastrukturne predpogoje in upoštevati zahteve varstva okolja. Poskrbeti bo treba tudi za vizualno ustrezno prostorsko obdelavo industrijskega kompleksa.
 
Turistična dejavnost
Lovrenc ima številne komparativne prednosti za razvoj turizma. Leži na območju z velikim številom različnih pomenov kulturne dediščine, ima ugodno klimo. Pohorje pa velja za obsežno območje najpomembnejše naravne dediščine z večjo gostoto naravnih znamenitosti. Kot zimsko-gorsko in turistično-rekreacijsko središče leži naselje na robu obsežnega območja, ki ga dolgoročni plan RS opredeljuje kot pomembnejše oz. celo prioritetno za razvoj turizma.
 
 
Predvidena vloga Lovrenca kot enega osrednjih turističnih središč na Pohorju se naj izrazi tudi v prostorskem urejanju naselja: prvobitnejši, manj okrnjeni predeli naselja in atraktivnejši deli zelenih območij v njem ter na njegovem obrobju naj bodo tisti, na katere se naj naveže turistična dejavnost v kraju, ne preveliki turistični objekti oz. kompleksi pa naj bodo neupadljivo vtkani v turistični dejavnosti primerna stanovanjska območja Lovrenca.
 
 
Kot usmeritve za razvoj turistične dejavnosti v naselju naj se smiselno uporabljajo tudi dognanja že narejene študije o možnostih za razvoj te dejavnosti v Lovrencu kakor tudi podoba nekdanje turistične ponudbe v tem kraju.
 
6.2.3. Usmeritve za razvoj družbenih, oskrbnih in storitvenih (centralnih) dejavnosti
Naselje Lovrenc na Pohorju je občinsko središče, je vodilno centralno naselje z oskrbovalnimi funkcijami in z gravitacijskim območjem, na katerem živi cca 3300 prebivalcev. Centralne dejavnosti so locirane ob prvotni osi razvoja naselja, glede na potrebe pa ni potrebna njihova bistvena širitev območja temveč izboljšava kvalitete, le v nekaterih primerih tudi dopolnjevanje manjkajočih oz. po kapaciteti nezadostnih storitvenih dejavnosti.
 
 
Naselje je dobro opremljeno s centralnimi funkcijami, izbira storitvenih pa je zelo mala. Pričakovati je, da se bo storitvena ponudba povečala, v okviru opredeljenih površin za centralne in storitvene dejavnosti so zadostne površine za te namene, ponudba storitev pa je možna s preureditvami tudi v stanovanjskih objektih, kar povečuje izhodiščne možnosti za pričetek dejavnosti.
 
6.2.4. Razvoj infrastrukturnih objektov, naprav in omrežja
Infrasrukturna omrežja, objekte in naprave bomo načrtovali in gradili ob upoštevanju potreb, tehničnih predpisov, možnosti etapne gradnje ter možnosti navezovanja novega omrežja, objektov in naprav na že obstoječe. Infrastrukturne vode in objekte je treba združevati v skupne koridorje, ki naj čim manj vizualno degradirajo prostor. Osnovna struktura in hierarhizacija infrastrukturnega omrežja, ki predstavlja funkcionalno celoto, je vezana na urbanistično zasnovo tako naselja kot celote kot tudi posameznih območij v njem.
 
6.2.4.1. Usmeritve za razvoj prometne ureditve
 
 
Prometne navezave po kategoriziranem in občinskem cestnem omrežju
 
 
Državno cestno omrežje
Naselje Lovrenc na Pohorju leži ob regionalni cesti R III.-701, ki povezuje Ruto v Dravski dolini preko Peska in Rogle na Pohorju, z Zrečami in Zečami na južnih obronkih Pohorja.
 
 
Najkrajša povezava z omrežjem glavnih državnih cest je navezava ceste R III.-701 preko dravskega mostu pri Ruti na glavno cesto GI.-1 odsek Dravograd - Maribor.
 
 
Za naselje Lovrenc je pomembna tudi povezava z Mariborom po desnem bregu Drave po regionalni cesti R III.-705, ki se v Puščavi odcepi od ceste R III.-701.
 
Občinsko cestno omrežje
Občinsko cestno omrežje je na območju naselja kategorizirano na lokalne ceste (LC), ki povezujejo naselja s sosednjimi naselji v občini Lovrenc, zbirne krajevne ceste (LZ) in javne poti (JP).
 
 
Deli lokalnih cest v naselju so:
 
 
LC 362 040 Cesta na Kumen, ki poteka po Kovaški cesti in po cesti Ob Radoljni
 
 
LC 362 020 cesta Lovrenc na Pohorju - Lehen, ki poteka ob potoku Slepnica.
 
 
Zbirna krajevna cesta v naselju je:
 
 
LZ 362 410, ki poteka po Poti Šercerjeve brigade in Gaberci.
 
 
Ostale občinske ceste v naselju so kategorizirane kot javne poti.
 
Državne in občinske kolesarske povezave
Preko naselja Lovrenc poteka daljinska kolesarska povezava (KD) med Mariborom in Dravogradom, ki še ni kategorizirana, je pa predviden njen potek po Mariborski cesti (del R III.-701) in cesti, ki poteka ob Slepnici (LC 362 020).
 
 
Po Mariborski cesti - Spodnjem trgu - Gornjem trgu in Planinski cesti (del R III.-701) je predviden potek regionalne kolesarske povezave (KR).
 
 
Državni kolesarski povezavi (daljinsko in regionalno) povezuje javna pot za kolesarje (KJ), ki je predvidena po Gaberci (zbirni krajevni cesti) in je občinska kolesarska povezava.
 
Prometne obremenitve
Po podatkih o prometnih obremenitvah je regionalno cesto (R III.-701) skozi naselje Lovrenc na Pohorju možno uvrstiti v kategorijo cest z nizko prometno obremenitvijo (4. razred od 1000 do 3000 PLDP), saj je število motornih vozil/24 ur povprečno na leto (PLDP) v letu 1998 2100.
 
 
Števnih podatkov o prometnih obremenitvah občinskih ceste ni, vendar jih je glede na poznavanje prometnih razmer možno uvrstiti v kategorijo cest do 500 PLDP.
 
Obstoječe stanje prometnega omrežja
Regionalna cesta na območju naselja Lovrenc na Pohorju je asfaltirana, dvosmerna, dvopasovna in delno rekonstruirana. Ob njej so v centru naselja delno urejeni pločniki in nekaj manjših parkirnih površin za osebna vozila.
 
 
Tesna obzidanost ob vozišču regionalne ceste je dodaten razlog, da so vsi posegi, ki bi pomenili izboljšanje prometne varnosti predvsem za nemotorizirane udeležence v prometu, tehnično in finančno zelo zahtevni.
 
 
Ostale kategorizirane ceste v naselju so večinoma asfaltirane in dvosmerne a enopasovne. Problem so zelo ozke ceste, ki so v območju priključkov slabo pregledne.
 
 
Kljub postopnemu urejanju manjših parkirišč v centru naselja še vedno primanjkuje parkirnih mest za osebna vozila, ki v bližini trgovin nelegalno zasedajo vse proste površine namenjene pešcem.
 
 
V naselju je urejeno parkirišče za avtobuse, parkirišče za tovorna vozila je v pripravi, v fazi izdelave zazidalnega načrta.
 
Prometna ureditev
Prometno omrežje na območju naselja Lovrenc na Pohorju sestavlja cestno in kolesarsko omrežje. Kot element cestnega omrežja je obravnavan še mirujoči promet, javni avtobusni potniški promet, promet pešcev in blagovni promet. Element urejanja prometa je tudi oblikovanje con z umirjenim prometom in ukrepi za umirjanje prometa na področju šole in ob vstopu v strnjeni del naselja.
 
Usmeritve za razvoj prometnih ureditev
Osnovno načelo urejanja prometa na območju naselja Lovrenc na Pohorju je zagotavljanje dobre prometne dostopnosti, prometne varnosti vseh, posebej še nemotoriziranih udeležencev v prometu in zagotavljanje kvalitetnih bivalnih razmer brez nepravilno parkiranih vozil.
 
6.2.4.2. Usmeritve za razvoj energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter vodooskrbnega in kanalizacijskega omrežja
 
 
Stanje na področju energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter vodooskrbnega in kanalizacijskega omrežja
Naselje ima lastna zajetja in lastni vodooskrbni sistem za oskrbo s pitno vodo in požarno vodo, delno zgrajeno kanalizacijsko omrežje, urejeno oskrbo z električno energijo ter telekomunikacijsko omrežje. Potrebno je zgraditi vodohran in dograditi vodovodno omrežja s priključitvijo na vodooskrbni sistem, kanalizacijo in čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda in v skladu z interesi telefonsko in CATV omrežje ter dopolniti električno omrežje nizke napetosti.
 
 
Vse grafične podatke (obstoječe stanje) je pridobila in posredovala občina Lovrenc na Pohorju in so povzeti iz podatkov posameznih upravljavcev (Elektro Maribor - okolica, Telekom Slovenije PE Maribor, Komunalno podjetje Nigrad in Občina Lovrenc na Pohorju) in arhivskih podatkov ZUM-a. Predvideno stanje (kanalizacija) je povzeto iz študije Generalni koncept zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Ruše (IEI d.o.o. Maribor, št. proj. 6K3102, julij 1998).
 
Vodooskrbne kapacitete
Oskrba z vodo naselja Lovrenc na Pohorju temelji na izrabi pohorske vode preko zajetij Šlaus, Vrelenk in Pergauer. Celotni vodooskrbni sistem je gravitacijski. Voda iz zajetij se zbira v vodohranih: Bitner, Radegunda, Hojnik in Petelinje. Skupne rezervoarske kapacitete znašajo 215 m3 (2x75 m3, 50 m3, 15 m3), širitve sekundarnega omrežja se dograjujejo po potrebi s širitvijo zazidave.
 
 
Sistem se je razvijal desetletja nazaj in širil z izgradnjo novih cevovodov ter priključitvijo novih potrošnikov na obstoječ vodooskrbni sistem velikokrat brez potrebnih preveritev vpliva razvoja širitve cevnega omrežja na celotni sistem. Danes so določeni vitalni elementi kot npr. cevovodi stari tudi do 30 let in več.
 
 
Vodovodni sistem ima dva glavna kraka: eden poteka po Gornjem in Spodnjem trgu, drugi pa ob potoku Radoljna. Oba kraka sta medsebojno povezana s štirimi prečnimi kraki, ki tvorijo zankasti sistem.
 
 
Celotni vodooskrbni sistem se deli na tri cone:
 
 
  • zgornjo cono, ki dobiva vodo iz zajetja Šlaus in Vrelenk in se preko vodohrana Bitner transportira v vse tri cone,
 
 
  • srednjo cono, ki se začne pri vodohranu Radegunda in je najbolj vodo deficitarna cona in
 
 
  • spodnja cona, ki se napaja iz zajetja Pergauer.
 
 
Varnost vodooskrbe je odvisna od neoporečnosti vode.
 
Kanalizacijsko omrežje
Naselje Lovrenc na Pohorju ima delno urejen kanalizacijski sistem, ki poteka v centralnem delu naselja, v trasi Gornjega in Spodnjega trga in se izliva v potok Radoljno ter krak v Vrtni ulici in Počitniškem naselju, ki je speljan v greznico, od koder se izliva v potok Slepnico.
 
 
Obstoječi sistem je gravitacijski in je mešanega tipa za odvod odpadnih voda ter meteornih in površinskih voda z utrjenih voznih oz. prometnih površin.
 
 
Inštitut za ekološki inženiring Maribor je izdelal Generalni koncept zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Ruše, ki zajema predvidene komunalne ureditve tudi v naselju Lovrenc na Pohorju in tehnične zasnove za kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo ter PZI dokumentacijo (št. proj. 6K3102). Koncept zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda je v naselju Lovrenc na Pohorju načrtovan z izgradnjo glavnih zbiralnikov, ki odvajajo fekalne vode v čistilno napravo, za odvajanje meteornih voda pa je potrebno zgraditi meteorno kanalizacijo s pripadajočimi objekti za čiščenje pred iztoki v vodotok (peskolovi, lovilci maščob).
 
Vodnogospodarske ureditve
Ob skrajnem južnem robu naselja Lovrenc na Pohorju teče potok Radoljna, ki priteče v naselje s Pohorja. Je hudourniški potok s številnimi pritoki, ki so gorvodno od naselja tudi energetsko izkoriščeni (MHE). Izteka se v reko Dravo. V delu, ki teče skozi naselje Lovrenc na Pohorju, je potok delno reguliran in vključen v ureditveno območje naselja.
 
Elektrooskrba
Naselje Lovrenc na Pohorju se oskrbuje z električno energijo preko več transformatorskih postaj (TP) različnih kapacitet. TP so preko visokonapetostnega omrežja povezane v elektroenergetski sistem, potrošniki pa se oskrbujejo preko nizkonapetostnega omrežja. Visokonapetostno omrežje na obravnavanem območju je v celoti prostozračno, medtem ko je nizkonapetostno omrežje kablirano le delno, ostalo je prostozračno na lesenih drogovih. V naselju je delno izvedeno tudi omrežje javne razsvetljave.Razporejenost in kapaciteta obstoječih TP je zadovoljiva, dograjuje se sproti v skladu z interesi potrošnje.
 
Področje telekomunikacij
Telekomunikacijsko (TK) omrežje sestavljajo: TK kanalizacija, TK kabli (klasični in optični) in TK prosti vod.
 
 
Kabelsko telefonsko omrežje je sestavljeno iz podzemne TK kanalizacije, podzemnega kabelskega in prostozračnega omrežja.
 
 
Telefonska centrala v Lovrencu na Pohorju, katere trenutna zmogljivost je 888 priključkov in ki se da po potrebi dograditi, je izkoriščena z 758 naročniškimi številkami, pokriva potrebe tudi okoliških naselij v občini.
 
 
V naselju poteka tudi CATV omrežje.
 
Ogrevanje
Lovrenc na Pohorju spada po Odloku o varstvu zraka na območju občine Maribor (MUV, št. 10/92) v tretje območje onesnaženosti zraka, v katerem je zrak onesnažen pod dovoljeno mejo. Kot energent za ogrevalne naprave je poleg lesa in lesne bio mase dovoljeno uporabljati le utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje in izjemoma električno energijo. Kjer je le možno, je ogrevanje potrebno organizirati preko skupnih kotlovnic.
 
Odstranjevanje odpadkov
Na celotnem območju občine se zbiranje, deponiranje in odvajanje odpadkov izvaja na podlagi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Ruše (MUV, št. 1/96), ki velja tudi še za občino Lovrenc na Pohorju.
 
 
V sistemu zbiranja odpadkov so vključena vsa gospodinjstva, javni in gospodarski objekti.
 
Usmeritve za razvoj energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter vodooskrbnega in kanalizacijskega omrežja
Naselje ima osnovno komunalno opremo, ki pa ni popolna in bi jo bilo potrebno na območjih obstoječe rabe ustrezno dopolniti, na območjih novogradenj pa v celoti zgraditi na novo in jo priključiti na osnovno oz. primarno infrastrukturno omrežje.
 
 
Predvsem je potrebno realizirati predvideno gradnjo centralne komunalne čistilne naprave in preprečiti nadaljnje onesnaževanje potokov Radoljna in Slepnica.
 
6.2.5. Usmeritve za ureditev zelenih, športnih in rekreacijskih površin
Zelene površine v obliki urbanega zelenja predstavljajo v mejah ureditvenega območja naselja organski prehod urbaniziranega dela (grajena struktura) v kulturno (kmetijske površine) in te v naravno krajino (gozdovi). Prav tako členijo in rahljajo grajeno substanco ter skrbijo za ohranjanje ravnotežja gradbenih mas.
 
 
Lovrenc je krog in krog obdan s prirodnim okoljem, znotraj njega pa se nahajajo manjša območja zelenja, opredeljena v urbanistični zasnovi kot zelene površine, oblikovno in struktrno zelo pomembno zelenje ob stanovanjskih hišah (posamezna drevesa in vrtovi) in naravna zarast ob potoku Radoljna. Kot zelene površine so opredeljena manjša območja ob potoku Radoljna, okoli cerkve sv. Lovrenca in pokopališča ter površina parka ob cerkvi Sv. Križa. Kot zelena površina je opredeljeno območje Kiferjevega vrta v industrijski coni.
 
 
Rekreacijske površine v naselju, funkcionalno vključene v stanovanjsko območje, se navezujejo na zeleno obrobje Lovrenca, zlasti na pobočja pohorskega hribovja.
 
 
Obstoječe urejene športno rekreacijske površine ležijo v okolici osnovne šole, predvidena pa je njihova razširitev tako za potrebe šole kot kraja oz. njegovih prebivalcev. Igrišča za predšolske otroke naj bodo nameščena ob stanovanjskih objektih.
 
 
Vse površine, namenjene rekreaciji, je potrebno primerno urediti. Športne površine naj se primerno vzdržujejo, prav tako tudi zeleni pasovi ob cestah in zelenice v naselju.
 
 
Dolgoročni plan občine uvršča Lovrenc v eno od območij aktivne oz. zimsko-smučarske rekreacije (manjša vlečnica s smučiščem na zahodni strani potoka Radoljna nad Lovrencem).
 
6.2.6. Varovanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja
 
 
6.2.6.1. Kulturna dediščina
Na območju naselja Lovrenc na Pohorju je precej kulturne in zgodovinske dediščine, od katere je je nekaj zaradi posebne kulturne, znanstvene, zgodovinske ali estetske vrednosti zavarovanih kot kulturni spomeniki. Zavarovani so z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor - Ruše (danes območje občin Lovrenc na Pohorju, Ruše in Selnica ob Dravi), MUV, št. 1/87 in se delijo na urbanistične spomenike (naselbinsko območje oz. ambient okoli župne cerkve Sv. Lovrenca) in umetnostno - arhitekturne spomenike (zgradbe meščanske in trške arhitekture, sakralni spomeniki, znamenja in etnološki spomeniki).
 
 
Vsi spomeniki imajo predpisan režim varovanja z namenom, da se ohranijo v avtentičnosti in pričevalnosti in z namenom, da se čim bolj ustrezno vključijo v naselje.
 
 
Kulturna dediščina, še posebej kulturni spomeniki, bodo ustrezno vključeni v razvoj naselja tako, da bo pri uporabi in namembnosti objektov v največji meri upoštevan varstveni vidik.
 
 
Za vso kulturno dediščino je izdelana nova strokovna podlaga (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, avgust 2000), temelječa na novem Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 7/99).
 
6.2.6.2. Naravna dediščina
Naravna dediščina oz. širši pojem naravne vrednote so območja in posamezni deli narave, ki imajo kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost. Deli narave s posebno poudarjenimi naštetimi funkcijami so posebej zavarovane naravne znamenitosti. Po namenu in obliki so to naravni spomeniki, naravni rezervati, naravni, regijski in krajinski parki ter zavarovane rastlinske in živalske vrste. Z zavarovanjem se na določenem območju narave vzpostavi poseben varstveni status, praviloma z namenom njegove ohranitve v obstoječem naravnem stanju.
 
 
Na območju občine vrednejša naravna dediščina razen Lovrenških jezer (MUV, št. 4/1980) še ni zavarovana. V pripravi je zavarovanje dela Pohorja kot regijski park. Bodoči regijski park se deli na širše in ožje območje parka. Na območju naselja Lovrenc na Pohorju je predvideno širše območje parka z blagim režimom zavarovanja. Na območju je več dendrološke naravne dediščine: Pavličeva tisa, Jodlova tisa, smreka sitka in pacipresa na šolskem vrtu in drevesa v nasadu pri gostišču Bitner.
 
 
Na območju naselja se nahaja potok Radoljna, ki je v svojem zgornjem toku izven območja naselja primer pohorskega potoka v čistem tonalitu. Potok z obrežjem tvori bogat življenjski prostor vodnih in obodnih rastlinskih in živalskih vrst in je predlagan za zavarovanje kot hidrološki naravni spomenik.
 
Potok Radoljna se v toku ca. 3 km od naselja ter v samem naselju izrablja tudi kot energetski potencial za pogon strojnic malih hidroelektrarn. Zaradi velikega odvzemanja vode in večkrat prekoračenega minimuma oz. ekološko sprejemljivega pretoka, se siromaši pomemben estetski in krajinski element. Potok je treba ohranjati in ga aktivneje vključevati v urbanistično ureditev naselja kot pomembno krajinsko kvaliteto. Upoštevati je potrebno že izvedene in predvidene vodnogospodarske ureditve ter posege izvajati v skladu z vodnogospodarskimi pogoji in z izdelano idejno in izvedbeno tehnično dokumentacijo.
 
 
Za nadaljnji razvoj naselja je pomembno, da se naravna dediščina čimbolj ohrani, zato je za njeno zaščito potrebno sprejeti ustrezen odlok o varstvu in s tem predpisati določene režime varovanja.
 
 
Usmeritev naselja v bodoče v turistično dejavnost zahteva v vseh ozirih ohranitev naravne dediščine, tako v naselju kot v njegovi bližnji in daljni okolici.
 
6.2.6.2. Območje podtalnice, vodotoki in viri pitne vode
Na območju občine Lovrenc na Pohorju so z Odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov vodovoda Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 19/92) zavarovani izviri in zajetja za lokalni vodovod Lovrenc na Pohorju, ki so obstoječi: Šlavsov vodnjak, Pegauer in Vrelenk in potencialni in se nahajajo izven ureditvenega območja naselja Lovrenc na Pohorju.
 
 
Območje vodovodnega vira je opredeljeno kot najožji varstveni pas z najstrožjim režimom varovanja, preostali del pa kot širši varstveni pas s sanitarnim režimom varovanja, ki je namenjen zavarovanju zalog pitne vode pred onesnaženjem.
 
 
Pri aktivnostih za zaščito voda pred onesnaženjem je potrebno upoštevati republiško Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda (Ur. list RS, št. 35/96).
 
6.2.6.3. Druga področja varstva okolja
 
 
Hrup
Stopnje varstva pred hrupom se določajo glede na občutljivost posameznega območja naravnega in življenjskega okolja in njene vrednosti ravni hrupa za posamezno stopnjo varstva pred hrupom (Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 45/95, 66/96). Naselje Lovrenc na Pohorju je razvrščeno v 2. območje varstva pred hrupom, kar pomeni nizke mejne vrednosti dnevnega in nočnega hrupa, saj je večji del naselja namenjen bivanju ter dejavnostim, za katere velja povečano varstvo pred hrupom (izobraževanje, zdravstvo, varstvo, pa tudi javne zelene in rekreacijske površine in igrišča).
 
 
Del naselja, kjer stoji tovarna z okolico, ima zaradi delovanja tovarne slabše razmere glede varstva pred hrupom. To je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski, obrtni ali drugi podobni proizvodni, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim.
 
Zrak
Občinski odlok o varstvu zraka (MUV, št. 10/92) uvršča ureditveno območje naselja Lovrenc na Pohorju v območje III. stopnje onesnaženosti zraka. Skladno z Odlokom o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (UR. list SRS, št. 19/88) pa je Lovrenc na Pohorju razvrščen v I. območje onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka in sicer med območja, na katerih je zrak onesnažen do ene petine dovoljene meje.
 
 
Navedeno pomeni, da odloka nista usklajena. Oba dokumenta je potrebno prilagoditi dejanskemu stanju, tako na občinskem kot republiškem nivoju.
 
6.2.7. Obramba in zaščita pred naravnimi nesrečami
Območje naselja Lovrenc na Pohorju je na območju hudourniškega potoka ogroženo zaradi možnosti poplav.
 
6.3. Podrobnejša zasnova dolgoročnega razvoja na ureditvenem območju naselja
 
 
6.3.1. Zasnova organizacije dejavnosti
Organizacija dejavnosti ima svoje izhodišče v različnih dejavnikih. Zgodovinsko je razvoj Lovrenca potekal v glavnem le levo in desno od glavne poti, ki je s Pohorja vodila v dolino. Kasneje se je pojavila še vzporedna smer vzhodno od prvotne, ki je predstavljala v 60. letih glavno os nove stanovanjske poselitve in vzpostavitve delovnih mest. Ob zgodovinski osi, ki predstavlja hrbtenico naselja, so nanizani objekti centralnih dejavnosti. Urbanistično strukturno je bila za naselje značilna rahla, redka zazidava, ki jo naselje ohranja še danes z zelenimi cezurami.
 
 
Predlagana organizacija dejavnosti upošteva dosedanje razvojne trende, naravnana pa je tudi krajinsko varovalno, saj predstavlja le sinhronizirani prehod grajene strukture preko kulturne v naravno krajino tisto kvaliteto, ki naselje definira in ga napravi atraktivnega tako za prebivalce kot za obiskovalce.
 
 
Zasnova organizacije dejavnosti temelji na obstoječi namenski izrabi površin v naselju, nadgrajeni z rešitvami za celovito urejanje prostora. Pretežna izraba površin kaže na prevladujočo dejavnost na določenem območju, vendar so v nekaterih predelih naselja dejavnosti tako zelo prepletene, da jih je težko enotno opredeliti. Zaradi bivalnih pogojev, predvsem kar zadeva pogoje z ekološkega vidika, je potrebno ohraniti čiste stanovanjske predele, kjer je to še možno. Opredelitev območja po namenski rabi in prevladujoči dejavnosti ima namen doseči koncentracijo te dejavnosti na opredeljenem območju ter prikazati eventualne potrebe po sanaciji obstoječih konfliktov med posameznimi dejavnostmi.
 
 
V naselju Lovrenc na Pohorju je izrazito ločena in homogena industrijska cona, ostali del naselja je pretežno stanovanjski, vendar z izrazitim centralnim območjem.
 
 
Na podlagi analize dosedanjega razvoja naselja, stanja in razvojnih trendov in teženj ter usmeritev za prostorski razvoj naselja je predvideno, da bo naselje Lovrenc na Pohorju tudi v bodoče gravitacijski center celotne občine. Njegova funkcija kot oskrbni center se bo še okrepila, ker je to edino zaposlitveno središče v občini, bo naselje v bodoče tudi področje koncentracije poslovnih ter proizvodnih dejavnosti.
 
 
Zaradi naravnih danosti je staro vaško jedro urbanistično dokaj ohranjeno in nudi velike možnosti za ureditev in oblikovanje.
 
6.3.1.1. Območja za stanovanja (S)
Stanovanjska funkcija je karakteristična za velik del naselja. Naselje je razdeljeno v severni del, ki je relativno urejen in z dominantnimi zgradbami omogoča orientacijo, ter južni del, ki ima vaški značaj in je pretežno stanovanjski, izrazito razvlečen in zaradi tega nečitljiv.
 
 
Strategija razporeditve stanovanj je bila torej usmerjena v racionalno izkoriščanje prostih površin in komunalne opreme, kar pomeni zapolnitev vmesnega prostora med obstoječo zazidavo ter predvsem na južnem delu formiranje zaključenih kompleksov. V okviru stanovanjskih območij se bodo razvijale turistične prenočitvene kapacitete, ki jih je možno v okviru individualne gradnje zagotoviti predvsem na jugovzhodnem delu naselja, sicer pa z adaptacijo in prenovo tudi v drugih delih naselja.
 
 
V okvir stanovanjske gradnje se uvršča tudi dom za starostnike s kapaciteto 100 ležišč in sicer na območju severno od Gornjega trga in zahodno od Gabrce.
 
 
Severozahodno od naselja leži počitniško naselje Lovrenc na Pohorju, ki lahko dopolnjuje turistično ponudbo prenočitvenih oz. bivalnih kapacitet naselja Lovrenc na Pohorju.
 
 
Zaradi izjemnih naravnih danosti obstaja možnost, da si Lovrenc ponovno pridobi status turističnega naselja.
 
6.3.1.2. Območja za družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti (C)
Skupni naziv za naštete dejavnosti je centralne dejavnosti.
 
 
Objekti družbenega standarda se bodo usmerjali v glavnem v že obstoječo centralno cono v naselju, ki se bistveno ne bo širila, pač pa adaptirala in zaokroževala. Na območju zahodno od šole in VVU bodo izvedena nova igrišča za potrebe obeh ustanov in stanovalcev ter zemljišča za potrebe celodnevne šole (sadovnjaki, vrtički,…).
 
 
V centralnem delu naselja bo center turistične ponudbe hotelski kompleks in v okviru njega informativna turistična dejavnost.
 
 
Servisne oz. dopolnilne dejavnosti niso koncentrirane na določenem prostoru, ampak so razpršene po celotnem naselju.
 
6.3.1.3. Območja za proizvodne dejavnosti (I)
Območje za proizvodnjo je homogeno območje kovaške industrije in Marlesovega obrata.
 
 
Lokacija obstoječe lovrenške industrije, ki jo predstavljata obrat Marlesa in Tovarna kos in srpov, je glede na neposredni dostop, ugodno smer vetra, oddaljenost od večjih stanovanjskih območij in konfiguracijo terena ustrezna.
 
6.3.1.4. Območje za mešane trgovske in proizvodne dejavnosti manjšega obsega (O)
Proizvodnim dejavnostim manjšega obsega (obrtnim dejavnostim) so namenjene površine za bencinsko črpalko in območje nekdanje Marlesove žage.
 
6.3.1.5. Območja za zelene, športne in rekreacijske površine (Z)
V centralnem in stanovanjskih območij naselja se zelene površine pojavljajo kot parkovne površine ter vizualna in protihrupna zaščita proti cestam. Posebej so opredeljene zelene površine v okolici cerkve Sv. Lovrenca in pokopališča, ki naj se ohranijo in urejajo skladno s funkcijo, ki jo imajo in park za cerkvijo Sv. Križa.
 
 
Območje ob potoku je ambientalno kvalitetno, prav tako pa predstavlja vstop v pohorske gozdove z izrazito klimatsko, oblikovno, varovalno in prostorsko ter načrtovano povečano socialno funkcijo. Delno je opredeljeno kot zelena površina, namenjena pa pasivni rekreaciji.
 
6.3.1.6. Zasnova infrastrukturnih objektov in naprav
 
 
Prometna ureditev
 
 
Cestno omrežje
Cestno omrežje sestavljajo kategorizirane državne in občinske ceste.
 
 
Na regionalni cesti (R III.- 701) skozi naselje je predvideno nadaljevanje rekonstrukcije predvsem v smislu zagotavljanja prometne varnosti nemotoriziranih udeležencev v prometu.
 
 
Na ostalem občinskem cestnem omrežju z nizko prometno obremenitvijo bodo sprejeti ukrepi za izboljšanje prometne varnosti.
 
 
Novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest bodo povezane s predvidenim urejanjem naselja. Določitev profilov teh cest in njihova umestitev v prostor bo prilagojena okolju skozi katero bodo potekale in predvideni strukturi prometa.
 
Kolesarsko omrežje
Določeni so poteki državnih kolesarskih povezav skozi naselje. Zagotavljanje prometne varnosti na daljinski kolesarski povezavi in regionalni kolesarski povezavi bo povezano s predvidenimi rekonstrukcijami cest, po katerih potekajo. Ob zagotavljanju prometne varnosti bo urejena tudi prometna signalizacija kolesarskih povezav.
 
 
Ob državnih kolesarskih povezavah bodo urejene tudi občinske kolesarske povezave. Speljane bodo tako, da bodo povezovale stanovanjska območja s šolo in rekreacijskimi površinami in se navezovale na državno omrežje kolesarskih povezav.
 
 
Mikrolokacijski potek kolesarskih povezav, lociranje odstavnih (parkirnih) mest za kolesa in elementi prometno-tehnične izvedbe bodo določeni s projektno dokumentacijo.
 
Mirujoči promet
Z urejanjem parkirišč in garaž bodo izboljšane parkirne razmere.
 
 
Potrebno število parkirnih mest za osebna vozila bo določeno skladno s tabelo, kjer je število parkirnih mest odvisno od dejavnosti.
 
 
Tabela za določitev potrebnih parkirnih mest v odvisnosti od dejavnosti:
 
 
 
DEJAVNOSTI ŠTEVILO PARKIRNIH MEST
 
 
1. STANOVANJSKA POSLOPJA  
 
 
ENODRUŽINSKE HIŠE 2 PM / stanovanjsko enoto + 10 % za obiskovalce
 
 
POSLOPJA S STANOVANJI 1,1 PM / stanovanjsko enoto + 10 % za obiskovalce
 
 
VIKENDI IN POČITNIŠKE HIŠE 1 PM / stanovanjsko enoto
 
 
MLADINSKI IN OTROŠKI DOMOVI 1 PM / 10 postelj
 
 
ŠTUDENTSKI DOMOVI 1 PM / 2 postelji
 
 
DELAVSKI DOMOVI 1 PM / 2 postelji
 
 
DOMOVI ZA OSTARELE 1 PM / 8 postelj
 
 
2. PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI  
 
 
PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI - SPLOŠNO 1 PM / 30 m2 neto površine
 
 
UPRAVNI PISARNIŠKI PROSTORI S ŠTEVILNIM OBISKOM 1 PM / 20 m2 neto površine
 
 
3. PRODAJNI PROSTORI  
 
 
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE 1 PM / 30 m2 prodajne površine - najmanj 2 PM
 
 
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM 1 PM / 50 m2 prodajne površine - najmanj 2 PM
 
 
NAKUPOVALNI CENTRI 1 PM / 15 m2 prodajne površine
 
 
4. PRIREDITVENI PROSTORI  
 
 
GLEDALIŠČA, KONCERTNE DVORANE, VEČNAMENSKE DVORANE 1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5 zaposlenih
 
 
KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE 1 PM / 5 sedežev
 
 
CERKVE 1 PM / 20 sedežev
 
 
5. ŠPORTNE NAPRAVE  
 
 
ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV 1 PM / 250 m2 površine
 
ŠPORTNI STADION S PROSTOROM ZA GLEDALCE 1 PM / 250 m2 površine + 1 PM / 10 gledalcev
 
 
ŠPORTNI DVORANE BREZ GLEDALCEV 1 PM / 50 m2 dvoranske površine
 
 
ŠPORTNI DVORANE S PROSTOROM ZA GLEDALCE 1 PM / 50 m2 dvoranske površine + 1 PM / 10 gledalcev
 
 
JAVNA KOPALIŠČA (ZUNANJA) 1 PM / 200 m2 površine
 
 
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA 1 PM / 5 garderobnih omaric
 
 
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA S PROSTOROM ZA GLEDALCE 1 PM / 5 garderobnih omaric + 1 PM / 10 gledalcev
 
 
TENIS IGRIŠČA 4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev
 
 
KEGLJIŠČA 4 PM / 1 stezo
 
 
ČOLNARNE 1 PM / 2 čolna
 
 
STRELIŠČA 1 PM / 1 tarč
 
 
5. ŠPORTNE NAPRAVE  
 
 
DRSALIŠČA 1 PM / 2 gledalca + 1PM / 5 igralcev
 
 
VZPENJAČE, VLEČNICE, SEDEŽNICE 1 PM / 6 oseb (dnevna frekv.) ali 1 PM / 2 osebi (urna frekv.) + 1 PM / 3 zaposlene
 
 
6. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA  
 
 
GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA 1 PM / 8 sedežev
 
 
POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih
 
 
HOTELI, PENZIONI, ZDRAVILIŠČA IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI 1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih
 
 
MLADINSKI DOMOVI ZA PRENOČEVANJE 1 PM / 10 postelj
 
 
7. ZDRAVSTVENE USTANOVE  
 
 
BOLNIŠNICE 1 PM / 3 zaposlene + 1 PM / 10 postelj
 
 
ZDRAVSTVENI DOMOVI - SPLOŠNO 1 PM / 30 m2 neto površine
 
 
MANJŠI ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30m2 neto površine, najmanj 3 PM
 
 
8. ŠOLE  
 
 
OSNOVNE ŠOLE 1 PM / 30 učencev
 
 
SREDNJE ŠOLE 1 PM / 25 učencev + 1 PM / 10 učencev starejših od 18 let
 
 
POSEBNE ŠOLE ZA MOTENE V RAZVOJU 1 PM / 15 učencev
 
 
VISOKE ŠOLE 1 PM / 3 študente
 
 
OTROŠKI VRTCI 1 PM / 20 otrok, najmanj 2 PM
 
 
9. INDUSTRIJA, OBRT  
 
 
OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI 1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
 
 
SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI 1 PM / 80 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
 
 
DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL 6 PM / 1 popravljalno mesto
 
 
AVTOMATSKE AVTOPRALNICE 5 PM / 1 pralno napravo
 
 
SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE 3 PM / 1 pralni prostor
 
 
10. POKOPALIŠČA  
 
 
VELIKA POKOPALIŠČA 1 PM / 2000 m2 površine
 
 
MALA POKOPALIŠČA 1 PM / 500 m2 površine minimalno 10 parkirnih mest
 
 
Na prometno močno obremenjenem območju števila parkirnih mest skladno z normativom ni mogoče zagotoviti. Na takih območjih je zato potrebno število parkirnih mest iz normativa korigirati s faktorjem zmanjšanja 0,8. Na teh območjih morajo investitorji za razliko parkirnih mest med potrebnim in zmanjšanim številom prispevati denarno nadomestilo, ki ga bo občina namenila za reševanje prometnih problemov. Faktor zmanjšanja ne velja za tisti del normativa, ki se nanaša na stanovanja.
Sprejeti bodo režimi parkiranja, ki bodo na centralnih lokacijah omogočali uvedbo kratkotrajnega parkiranja. Parkirišče za tovorna vozila bo urejeno ob Kovaški cesti.
 
Javni avtobusni potniški promet
Linije javnega avtobusnega potniškega prometa so speljane po regionalni cesti v naselju. Za izboljšanje prometne varnosti in kvalitete uslug javnega potniškega prometa bodo urejena dodatna avtobusna postajališča.
 
Promet pešcev
Pri urejanju cest, ploščadi in trgov bodo površine za pešce urejene brez arhitektonskih ovir. Mreža povezav za pešce bo oblikovana tako, da bodo po čim krajših povezavah dostopni vsi pomembni cilji v naselju.
 
Blagovni promet
Blagovnemu prometu je namenjeno cestno omrežje. Notranji blagovni promet je namenjen preskrbi naselja. Sprejet bo režim dostave, ki bo na močno obremenjenem centralnem območju opredelil čas dostave izven prometnih konic.
 
Umirjanje prometa
V stanovanjskih območjih bodo urejene cone z umirjenim prometom, ki bodo izboljšale prometno varnost in bivalne razmere.
 
 
Te cone bodo omogočale urejanje skupnih prometnih površin za vse udeležence v prometu. Vstopi v cone z umirjenim prometom bodo opremljeni s prometno signalizacijo in ukrepi za umirjanje prometa na voziščih.
 
Vodnogospodarske ureditve
Predvidene so nadaljnje aktivnosti za regulacijo potoka Radoljna in Slepnica.
 
Vodooskrbno omrežje
Vodovodno omrežje se bo dopolnjevalo hkrati s širitvijo stanovanjske in druge gradnje. Predvideno je sprotno investicijsko vzdrževanje omrežja.
 
Kanalizacijsko omrežje
Obstoječe kanalizacijsko omrežje se bo širilo na neurejene dele stanovanjskih območij in skladno s potrebami zaradi novogradenj. Predvidena je gradnja komunalne čistilne naprave s kapaciteto 2.000 E, na katero bo priključeno celotno kanalizacijsko omrežje naselja in ki bo omogočila zmanjšanje onesnaževanja potokov Radoljna in Slepnica, kamor se sedaj stekajo neprečiščene odpadne vode.
 
Elektroenergetsko omrežje
Širitev elektroenergetskega omrežja se bo izvajala skladno s širitvijo novogradenj. V kolikor bodo potrebe presegale zmogljivosti obstoječih transformatorskih postaj, je potrebno predvideti povečanje njihovih zmogljivosti ali novogradnjo novih z lokacijo v centru potrošnje. Vzporedno z novogradnjami je predvidena, kjer je to potrebno, dograditev nizkonapetostnega omrežja in javne razsvetljave.
 
Telekomunikacijsko omrežje
Obstoječa KATC se lahko za nove potrebe ustrezno razširi, vzporedno z gradnjo objektov bo potrebno širiti tudi telekomunikacijsko omrežje, ob njegovi izgradnji pa se v isto traso polaga tudi CATV omrežje.
 
Odstranjevanje odpadkov
Naselje je vključeno v organiziran sistem ločenega zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov na regionalno deponijo.
 
6.4. Zasnova namenske rabe prostora
Zasnova namenske rabe prostora na ureditvenem območju naselja je posledica dosedanjega razvoja naselja in zasnove organizacije dejavnosti v bodoče. Skupna površina naselja meri 145,53 ha, namenska raba površin pa je prikazana na karti št. 1 »Zasnova namenske rabe površin« in je obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih planov občine in prostorskih izvedbenih aktov.
 
6.4.1. Ureditveno območje naselja
V okviru sedanjih planskih meja in na predvidenih novih površinah za gradnjo je za razvoj posameznih dejavnosti v naselju dovolj prostorskih možnosti. Delno jih je možno razviti tudi s postopno večjo zgostitvijo na posameznih območjih. Širitev naselja na nove površine za urbanizacijo je predvidena na 2,76 ha najboljših kmetijskih zemljišč in 0,64 ha drugih kmetijskih zemljišč. Naselje obkrožajo najboljša kmetijska zemljišča in za urbanizacijo ni mogoče nameniti manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč.
 
6.4.2. Vrnitev območja stavbnih zemljišč v primarno rabo
Iz ureditvenega območja naselja so izločene površine, ki so še vedno v intenzivni primarni rabi (so del kmetijskega zemljiškega kompleksa) ali pa zaradi naravnih danosti niso zazidljive, zanje pa tudi ni predvidena posebna namenska raba v okviru naselja. Navedene površine sedaj stavbnih zemljišč se razvrščajo med najboljša kmetijska zemljišča, to je v status, kot so ga imela pred spremembo namembnosti. Površina meri 3,20 ha.
 
6.5. Obvezna izhodišča za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov občine ter sektorskih planov in prostorskih izvedbenih aktov na območju naselja Lovrenc na Pohorju
 
 
6.5.1. Sestavine prostorskega plana R Slovenije (Ur. list SRS, 1/86, 41/87, 12/89, Ur. List RS, 36/90, 27/91, 72/95, 13/96 in 11/99), ki so obvezno izhodišče za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov lokalnih skupnosti
Pri pripravi planskih in izvedbenih aktov je na območju naselja Lovrenc na Pohorju potrebno upoštevati naslednje sestavine plana R Slovenije kot obvezno izhodišče:
 
 
  • najboljša kmetijska zemljišča,
 
 
  • celotno poglavje Usmerjanje poselitve iz tekstualnega dela plana R Slovenije (tč. 3.4.4. do tč. 3.4.6.1),
 
 
  • regionalna cesta III. reda št. 701 Ruta-Pesek-Rogla-Zreče-Zeče,
 
 
  • industrijska čistilna naprava v industrijski coni.
 
6.5.2. Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ruše, za območje občine Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 14/94, dopolnitev 5/98), ki so obvezno izhodišče za pripravo sektorskih planov, razvojnih programov in prostorskih izvedbenih aktov na območju naselja Lovrenc na Pohorju
Občina je opredelila kot obvezno izhodišče naslednje sestavine plana:
 
 
  • lokalni izviri pitne vode
 
 
  • ureditveno območje naselja Lovrenc na Pohorju
 
 
  • omrežje lokalnih cest
 
 
Na podlagi urbanistične zasnove naselja Lovrenc na Pohorju opredeljuje občina še dodatni obvezni izhodišči in sicer:
 
 
  • zasnova namenske rabe površin v ureditvenem območju Lovrenc na Pohorju in
 
 
  • zasnova načinov urejanja naselja Lovrenc na Pohorju s prostorskimi izvedbenimi akti
 
6.6. Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove naselju Lovrenc na Pohorju
 
 
6.6.1. Območje, na katerem se bo izvajala kompleksna graditev in bo zanj izdelan prostorski izvedbeni načrt
Območje kompleksne graditve je na delu območja S1 (za kompleksno stanovanjsko gradnjo), na delu območja S2 (površina, namenjena za gradnjo doma starostnikov), na delu območja C (površine, namenjene za gradnjo hotelskega kompleksa) in na območju novogradenj na novih površinah (S3), ki pomenijo širitev naselja. Glede na možnosti se lahko območje S3 ureja z enim ali več posamičnimi zazidalnimi načrti.
 
 
Na območju industrijske cone je predvidena izdelava zazidalnega načrta za območje ob škarjarni.
 
6.6.2. Območja, ki se bodo urejala s prostorskimi ureditvenimi pogoji
Večinoma že pozidane površine z možnostjo zapolnitve še prostih površin se bodo urejale s splošnim prostorskim dokumentom Prostorski ureditveni pogoji (PUP). S tem dokumentom se bodo trajno urejali tisti deli naselja, za katere ni predviden podrobnejši urbanistični dokument (zazidalni načrt) in začasno tisti deli, za katere bo takšen dokument kasneje izdelan.
 
 
S PUP se urejajo tisti posegi v prostor, ki ne spreminjajo koncepta obstoječih prostorskih ureditev in nimajo večjih vplivov na prostor. V takem dokumentu se določijo zlasti merila in pogoji za posege v prostor v zvezi z vzdrževanjem, prenovo (v omejenem obsegu) in sanacijo obstoječe gradbene in druge prostorske strukture, pa tudi adaptacije, dozidave, nadzidave in podobno ter gradnja posamičnih objektov in naprav.
 
 
Za nepozidana območja, kjer je potrebna sprememba parcelnega stanja, je potrebno predhodno izdelati strokovno podlago za celotno nepozidano površino, kar bo omogočilo smotrno urbanistično izrabo prostih površin ter opredelitev komunalne in infrastrukturne ureditve območja.
 
6.6.3. Urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij v naselju
 
 
Urejanje stanovanjskih območij
Na območju obstoječe stanovanjske zazidave S1, ki je večinoma urejeno območje individualnih stanovanjskih enodružinskih hiš, je potrebno zgolj ohranjati in vzdrževati stavbni fond in urejati okolje. Pri novih posegih v prostor, ki pomenijo zapolnjevanje in zaokroževanje, je potrebno vključevanje arhitekturnih rešitev v naravno okolje ter upoštevanje tipologije in morfologije kulturne krajine.
 
 
Blokovna stanovanjska gradnja (S2) se nahaja ob osrednjem delu naselja.
 
 
Območje se bo zapolnilo z gradnjo doma starostnikov in zaključilo z oblikovanjem javnih in zelenih površin ter opremilo z mikrourbano opremo.
 
 
Območje S3 je novo determinirano stanovanjsko območje naselja. Z zazidalnim načrtom bo določena najracionalnejša izraba prostora. Višinski gabarit mora nakazovati prehod iz naseljenega dela v kmetijske površine z omejevanjem višinskega gabarita na obrobju na P + M.
 
 
Urejanje družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti v območju C
 
 
Objekte centralnih dejavnosti je potrebno vzdrževati in obnavljati ter pri tem arhitekturne rešitve vključevati v okolico in tako povečevati kvaliteto samega osrednjega dela naselja. Najobširnejša dopolnitev območja centralnih dejavnosti je postavitev hotelskega kompleksa.
 
 
Na območju je večje število zavarovanih kulturnih spomenikov, ki dopolnjujejo estetsko raven območja. Predvidena je njihova obnova v skladu s smernicami in režimom varovanja kulturne dediščine.
 
 
Urejanje industrijskega območja (I)
 
 
Potrebno je določiti skupno noto pri oblikovanju obstoječih industrijskih objektov ter jo uporabiti ob vzdrževanju in pri obnovi objektov. Novi objekti naj se primerno vklopijo v obstoječo zazidavo. Pri tem je potrebno ohranjati obstoječo zeleno površino.
 
 
Urejanje zelenih površin (Z)
 
 
Naravne zarasti je potrebno ohranjati in primerno vzdrževati. Na njih se ohranja obstoječa raba.
 
 
Zelene površine znotraj ureditvenega območja naselja je potrebno primerno vzdrževati oz. ustrezno vključevati v načrtovane prostorske ureditve.
 
 
Urejanje območja za dejavnost drobne proizvodnje in trgovine (O)
 
 
V naselju sta dve območji, opredeljeni za proizvodne in poslovne trgovinske dejavnosti in sicer območje bencinske črpalke in njenega zaledja in območje nekdanje Marlesove žage. Območje dopolnjuje ponudbo dejavnosti vodilnega centralnega naselja. Novi ali obnovljeni objekti naj bodo prvenstveno namenjeni tovrstni dejavnosti.
 
 
Urejanje počitniškega naselja (P)
 
 
Obstoječe počitniško naselje je popolnoma izgrajeno in je potrebno le njegovo vzdrževanje. V počitniškem naselju ni predvideno povečevanje gostote pozidanosti z eventuelnimi novimi počitniškimi objekti.
 
6.6.4. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine in drugih varovanih območij
Zaradi bogate naravne in kulturne dediščine, ki dviguje kvalitativno raven življenjskega in delovnega okolja, bodo pri pripravi podrobnejših prostorskih izvedbenih aktov upoštevane naravne danosti in kulturno zgodovinska dediščina na način, da bo zagotovljena trajnostna raba naravnih in s strani človeka ustvarjenih virov, ohranjanje kulturne identitete in biotske raznovrstnosti.
 
 
Načrtovanje posegov v prostor bo temeljilo na predhodni analizi naravnih in kulturnih značilnosti prostora s ciljem, da se ohrani značilna naselbinska, krajinska in arhitekturna tipologija in morfologija.
 
 
Na drugih varovanih območjih je potrebno upoštevati pogoje pristojnih upravljavcev.
 
6.7. Kartografski del
Kartografski del urbanistične zasnove naselja Lovrenc na Pohorju sestavljajo prikazi na preglednih katastrskih načrtih in temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5000 in sicer:
 
 
Karta št. 1 Zasnova namenske rabe površin
 
 
Karta št. 2 Zasnova organizacije dejavnosti in usmeritve za na čine urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti
 
 
Karta št. 3 Zasnova energetskega in komunalnega omrežja
 
 
Karta št. 4 Zasnova prometnega omrežja
 
 
Karta št. 5 Izsek iz kartografske dokumentacije k prostorske mu planu, spremembe in dopolnitve 2000 s prikazi novih površin za urbanizacijo«
 
 
Za poglavjem 6 se doda novo poglavje, ki glasi:
 
 
"7. Krajinska zasnova
 
 
Sestavni del dolgoročnega prostorskega plana občine Lovrenc na Pohorju je Krajinska zasnova Pohorja (MUV, št.14/88) v delu, ki se nanaša na območje občine Lovrenc na Pohorju."
 
 
Poglavje 7. Kartografski del dolgoročnega in srednjeročnega plana občine postane poglavje 8, kjer se točki A in B nadomestita z novim besedilom tako, da glasita:
 
 
"A. Karte v merilu 1:25.000
 
 
  1. Zasnova rabe prostora
 
 
  1. Zasnova vodnih virov
 
 
  1. Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij
 
 
  1. Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine
 
 
  1. Zasnova sanacij in rudnin
 
 
  1. Zasnova poselitve in funkcij naselij
 
 
  1. Zasnova prometnega omrežja
 
 
  1. Zasnova elektroenergetskega omrežja
 
 
  1. Zasnova kanalizacijskega omrežja in oskrbe z vodo
 
 
  1. Zasnova načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti
 
 
B. Karta v merilu 1: 50.000
 
 
11. Zasnova omrežja zvez"
 
 
V točki C se črta besedilo "(MUV, št. 14/88)", ki se nanaša na urbanistično zasnovo Lovrenc na Pohorju.
 
 
V točki E se besedilo 1., 2. in 4. odstavka nadomesti z novim, ki glasi:
 
 
"Kartografska dokumentacija je predstavljena na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000. Prikazuje opredelitve glede namenske rabe površin oziroma zemljišč, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, in sicer:
 
 
  • območja najboljših kmetijskih zemljišč,
 
 
  • območja drugih kmetijskih zemljišč,
 
 
  • območja lesnoproizvodnih gozdov,
 
 
  • območja gozdov s posebnim namenom,
 
 
  • ureditvena območja naselij,
 
 
  • druga ureditvena območja za poselitev,
 
 
  • stavbna zemljišča razpršene gradnje.
 
 
Poleg naštete vsebine kartografske dokumentacije k planu so v njej prikazani še:
 
 
  • vodni rezervati,
 
 
  • območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov,
 
 
  • vsa druga območja, katerih namenska raba oziroma poseben status je opredeljen v občinskih oziroma republiških odlokih. "
 
3. člen
 
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana občine Lovrenc na Pohorju so na vpogled v prostorih Občine Lovrenc na Pohorju.
 
4. člen
 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
 
 

Župan občine Lovrenc na Pohorju
Franc Ladinek, dipl. ekon., s. r.
Številka: 350-03-001/01
Datum: 8. november 2001

 

 
 
 
 
 
 
 
 
Vrsta rabe zemljišča Raba zemljišč - stanje v ha Sprememba rabe zemljišč v letu 2000 v ha Raba zemljišč v planu 2000 v ha
 
Najboljše kmetijsko zemljišče
792,23
+0,61
792,84
 
Drugo kmetijsko zemljišče
352,64
-1,70
350,94
 
Gozd
7.098,91
-1,16
7.097,75
 
Stavbno zemljišče
118,26
+2,85
121,11
 
Zemljišče s posebnimi naravnimi razmerami
81,07
-0,60
80,47
 
Skupaj površina v mestni občini
8.443,11
 
8.443,11