Na podlagi 18. člena
Statuta Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) je Občinski svet Občine Grosuplje
na 30. redni seji dne 23. 12. 2009 sprejel |
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta
Občine Grosuplje |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani), postopke odločanja ter druga vprašanja pomembna za
delo sveta. |
2. člen |
V poslovniku
uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so
uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
3. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje nadzornega odbora
in drugih delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela
delovnih teles se ureja s poslovniki delovnih teles, lahko pa v skladu s
tem poslovnikom tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles. |
4. člen |
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
5. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost ter v primerih, ko je upravičeno pričakovati, da bi prisotnost
javnosti bistveno otežila ali onemogočila normalno delo občinskega
sveta, pri čemer morajo biti za izključitev javnosti v zapisniku
navedeni razlogi. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
6. člen |
Svet dela na rednih,
izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
Redno sejo sveta
skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic redne ali izredne seje. |
Slavnostne seje se
sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
7. člen |
Svet predstavlja
župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. |
8. člen |
Svet uporablja žig
občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom. |
Svet uporablja žig na
vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na
dopisih. |
Žig občine
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
9. člen |
Občinski svet se
konstituira po volitvah na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo občinskega
sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov
občinskega sveta; če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev,
pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev župana. Če seja ni
sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
|
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki. |
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
- poročilo občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana; |
- imenovanje
tričlanske mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in župana; |
- potrditev mandatov
članom občinskega sveta; |
- potrditev mandata
županu; |
- imenovanje Komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja. |
10. člen |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta do potrditve mandata izvoljenemu županu vodi
prejšnji župan ali najstarejši član občinskega sveta. |
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo za
pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov
sveta in župana. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član
sveta. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa
o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
|
Mandatna komisija na
podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga
občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
11. člen |
Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Član občinskega
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za
člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o
odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati tudi ne sme niti
vlagatelj pritožbe - kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za
člana sveta. |
12. člen |
Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom
občinskega sveta in županu pa preneha. |
S prenehanjem mandata
članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter
stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
Mandat članov
občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov,
v katera so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta traja in
preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega
podjetja, skladov in drugih organizacij, razen če občinski svet ne
odloči drugače. |
13. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed svojih članov Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo na
konstitutivni seji ali najkasneje na prvi naslednji seji, s čimer
preneha mandat komisiji za potrditev mandatov članov občinskega sveta in
župana. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
14. člen |
Pravice in dolžnosti
članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in s tem
poslovnikom. |
Član občinskega sveta
se ima pravico skupaj z drugimi člani občinskega sveta povezati v
svetniško skupino, v njej enakopravno sodelovati in iz nje izstopiti.
Član občinskega sveta je lahko član le ene svetniške skupine.
|
Člani občinskega
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri
delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
Član občinskega sveta
ima pravico: |
- predlagati
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo
vprašanj iz njegove pristojnosti; |
- glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
- sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej;
|
- predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član občinskega sveta
ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član občinskega sveta
ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do plačila za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
15. člen |
Svetniki, ki so bili
izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico sestavljati le eno
svetniško skupino. Svetnik ima pravico izstopiti iz svetniške skupine in
postati član druge svetniške skupine. |
Svetniško skupino
sestavljata najmanj dva člana občinskega sveta. Svetniška skupina v
osmih dneh po konstituiranju sveta pisno obvesti župana o vodji
svetniške skupine. |
Če svetnik ni član
nobene svetniške skupine, dobi status samostojnega svetnika. Samostojni
svetnik je tudi svetnik, ki pripada listi z enim izvoljenim svetnikom. |
16. člen |
Član občinskega sveta
ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki
ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član občinskega sveta
nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
17. člen |
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste ali
dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu
svetniku. |
2. Vprašanja in
pobude članov občinskega sveta |
18. člen |
Član občinskega sveta
ima pravico zahtevati od župana, podžupana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta
to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
Član občinskega sveta
ima pravico županu, podžupanu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jim lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njihove pristojnosti. |
19. člen |
Član občinskega sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči na to opozori in članu
občinskega sveta predlaga, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
|
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud mora biti na seji obvezno prisoten župan in direktor
občinske uprave. Če sta župan in direktor občinske uprave zadržana,
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
|
Na seji se odgovarja
na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na
ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma
druga uradna oseba odgovori na naslednji seji. |
Župan ali direktor
občinske uprave oziroma druga uradna oseba lahko na posamezna vprašanja
ali pobude odgovori pisno, pisno mora odgovoriti tudi na vprašanja in
pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem ali na samo sejo,
najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
20. člen |
Če član občinskega
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Dodatno pojasnilo se poda na sami seji,
kolikor to ni mogoče, pa na prvi naslednji seji. Če tudi po tem ni
zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi
razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo
o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
21. člen |
Član občinskega sveta
se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
|
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
|
Članu sveta, ki se
neupravičeno ne udeleži redne seje občinskega sveta, pripada sorazmerni
del plačila za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je
bila ta seja. |
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
22. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Svet opravlja zadeve
iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut
občine. |
Občinski svet vsako
leto sprejme program svojega dela po postopku, ki je s tem poslovnikom
določen za sprejem odloka po rednem postopku. |
V. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
23. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje
župan, izjemoma pa jo lahko skličejo člani občinskega sveta v skladu z
20. členom statuta občine. |
Župan sklicuje seje
sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na
predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to
zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
|
Župan lahko skliče
redno sejo sveta preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove
redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
24. člen |
Vabilo za redno sejo
občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7
dni pred dnem, določenim za sejo. |
Vabilo s predlogom
dnevnega reda redne seje mora obvezno vsebovati: |
- datum sklica,
|
- zapisnik zadnje
redne seje, izredne seje ali dopisne seje, če je bila v času pred novo
sejo, |
- poročilo o
izvršitvi sklepov prejšnje seje, |
- vprašanja in pobude
članov občinskega sveta. |
Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se izjemoma pošlje tudi kasneje ali posreduje na
samo sejo občinskega sveta, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda. Gradivo za posamezno točko dnevnega
reda pripravi ustrezna občinska strokovna služba. Vsebovati mora spremni
obrazec h gradivu z osnovnimi karakteristikami obravnavanega gradiva,
podatke o predlagatelju in mora biti sestavljeno iz: uvodne
obrazložitve, v kateri je opisana ocena stanja in razlogi za sprejem,
cilji, ki se želijo doseči, ter morebitna finančna sredstva, potrebna za
uveljavitev predloga. |
Vabilo na sejo
občinskega sveta se skupaj z gradivi pošlje članom občinskega sveta,
županu, podžupanu (podžupanom), predsedniku nadzornega odbora občine,
direktorju občinske uprave, vodjem uradov občine, krajevnim skupnostim,
političnim strankam list, na katerih so bili izvoljeni člani občinskega
sveta, in predstavnikom medijev; objavi pa se tudi na spletni strani
občine. |
Vabila na sejo
občinskega sveta se skupaj z gradivi pošljejo prejemnikom po elektronski
pošti, na pisno zahtevo prejemnika pa lahko tudi po pošti v fizični
obliki na papirju. Prejemniku gradiva se le - to pošlje po pošti tudi,
kadar le - ta nima možnosti pošiljanja po elektronski pošti. Vabilo z
gradivom se lahko na podlagi pisne zahteve prejemnika pošlje tudi na
disketi, zgoščenki ali drugem podobnem nosilcu podatkov. |
25. člen |
Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
Izredno sejo
občinskega sveta skliče župan na lastno pobudo ali na zahtevo 1/4 članov
občinskega sveta. |
V predlogu oziroma
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj občinski svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z
gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za
sejo pripravi. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni
sklicana v roku 7 dni od predložitve pisno obrazložene zahteve za sklic
s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so
sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru
sejo lahko vodi član sveta, ki ga določijo člani sveta, ki so sklic
izredne seje zahtevali. |
Vabilo za izredno
sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega
sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku,
ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje
lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni
bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna
seja v skladu s tem poslovnikom. |
26. člen |
Dopisna seja se
opravi, kadar ni pogojev za sklic redne ali izredne seje sveta. Na
dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine,
o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve, ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. Dopisno sejo občinskega sveta lahko skliče le župan,
kadar je potrebno sprejeti neko odločitev ali zavzeti določeno stališče
in bi bilo sklicevanje redne seje časovno neizvedljivo. |
Dopisna seja se
izvede na podlagi v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila s
priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z
osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti ali
preko SMS sporočil. Sklic dopisne seje mora vsebovati točen datum
izvedbe dopisne seje in čas trajanja seje oziroma čas, do katerega mora
biti seja zaključena. Prejemnike se na dopisno sejo dodatno opozori
preko SMS sporočil. |
Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
prejem potrdila več kot polovica. Šteje se, da so prejem potrdili člani,
ki so glasovali. |
Predlog sklepa, ki je
predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala večina
svetnikov, ki so do roka oddali svoj glas. Če predlog sklepa ni sprejet,
se opravi izredna seja sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo
redno sejo sveta. |
O dopisni seji
odgovorna oseba občinske uprave napiše zapisnik, ki se ga posreduje
članom sveta v potrditev na prvi naslednji redni seji sveta. |
27. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
28. člen |
Predlog dnevnega reda
seje občinskega sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta
ali svetniška skupina. |
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo v skladu s tem poslovnikom oziroma h katerim ni dal
svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. Župan se je
dolžan opredeliti do gradiva, če ga je prejel vsaj 7 dni pred sklicem
seje, sicer se zadeva uvrsti na dnevni red. |
29. člen |
Sejo občinskega sveta
vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
Izredno sejo sveta,
ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z
zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
30. člen |
Seje občinskega sveta
so javne. |
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah občinskega sveta. |
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z vabilom po elektronski
pošti ali z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
|
Občan, ki se želi
udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom
občinskega sveta za to sejo. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta
poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter
pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od
prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali
predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga
predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela
občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
Župan ali član
občinskega sveta predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za
javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to
terja zagotovitev varstva osebnih podatkov, ki v skladu z zakonom niso
informacije javnega značaja in v primerih, navedenih v 5. členu tega
poslovnika. |
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
31. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da
je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
32. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
Zadeve, za katere
tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega
reda, pri čemer mora za umik navesti razloge. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki
je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
33. člen |
V prvi točki dnevnega
reda, odloča svet o sprejemu zapisnika prejšnje seje in morebitne
izredne seje in o poročilu o izvršitvi sklepov prejšnje seje.
|
Član občinskega sveta
lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. V primeru obširnejših pripomb, ali če gre
za pripombe k besedilom posameznih členov splošnega akta, jih je
potrebno podati v pisni obliki. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
34. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet,
z večino glasov navzočih članov, spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda. |
V teku obravnave
posamezne točke dnevnega reda se lahko občinski svet z večino
opredeljenih glasov navzočih članov odloči, da odločanje o tej točki
dnevnega reda prenese na kasneje ali na konec seje oziroma če odločanje
o tej zadevi do konca seje ni izvedljivo, se odločanje prenese na prvo
naslednjo sejo sveta. |
V primeru, da seja ni
dokončana, v tem času pa so nastali nujni razlogi za sprejem določene
odločitve, lahko občinski svet izjemoma z večino opredeljenih glasov
vseh članov na začetku nadaljevalne seje sklene, da dopolni že sprejeti
dnevni red in nanj uvrsti dodatno točko. |
35. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
Potem dobijo besedo
člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet
lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja
dalj časa, vendar ne več kot deset minut. |
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do največ dveh replik po
razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in
se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
|
Svet lahko sprejme
odločitev o spremembi omejitev časa razprave. Odločitev o spremembi
omejitev časa razprave svet sprejme pred začetkom razprave. |
36. člen |
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
37. člen |
Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
38. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, lahko
župan odredi največ 30 minut odmora ali pa sejo konča. Če sklepčnosti ni
možno zagotoviti tudi po odmoru, župan sejo konča. |
39. člen |
Seje občinskega sveta
se sklicujejo najprej ob 16.30 in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot šest ur. |
Predsedujoči lahko
odredi petnajstminutni odmor po dveh urah neprekinjenega dela.
|
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
40. člen |
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje reda
na seji |
41. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
42. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
- opomin,
|
- odvzem besede,
|
- odstranitev s seje
ali z dela seje. |
43. člen |
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
|
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član občinskega sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
44. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
45. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4. Odločanje |
46. člen |
Svet je sklepčen in
lahko veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
|
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost se lahko
ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno
preveriti sklepčnost, ali ga na to opozorijo člani sveta. Navzočnost
članov sveta se na začetku seje ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni dvorani.
|
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. |
47. člen |
Občinski svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen
če zakon in statut določata drugačno večino. Predlagana odločitev je na
sklepčni seji sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali,
izrekla »ZA« njen sprejem oziroma če je »ZA« odločitev glasovalo toliko
članov kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
48. člen |
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
Tajno se glasuje, če
tako določa predpis ali če tako sklene občinski svet z večino
opredeljenih glasov navzočih članov pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
49. člen |
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred
vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
|
Član občinskega sveta
ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
K glasovanju
predsedujoči pozove člane občinskega sveta tako, da jih najprej pozove,
da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve in nato še »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo
enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
50. člen |
Člani občinskega
sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI« sprejemu
predlagane odločitve. |
51. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom glasovalnih kartonov oziroma na drug primeren način.
|
Poimensko glasujejo
člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega
ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše,
kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je
sestavni del zapisnika seje. |
52. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami ali na drug primeren način. |
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tričlanska komisija. Predsednika in dva člana določi
občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična
opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja javni uslužbenec občinske
uprave, ki ga določi direktor občinske uprave. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na levi strani, »PROTI«
pa na desni. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član občinskega
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
53. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
- število razdeljenih
glasovnic, |
- število oddanih
glasovnic, |
- število neveljavnih
glasovnic, |
- število veljavnih
glasovnic, |
- število glasov »ZA«
in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
- ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je imenovan. |
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
54. člen |
Če član občinskega
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
55. člen |
O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
občinskega sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti
članov občinskega sveta, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in
občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljalcev,
predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o
sklepih, ki so bili sprejeti. |
Za zapisnik seje
občinskega sveta skrbi za to odgovorna oseba občinske uprave.
|
Na vsaki redni seji
občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej občinskega sveta. Kadar
pogoji zaradi prehitrega sklica naslednje seje ne omogočajo priprave
zapisnika, se le-ta obravnava na prvi naslednji seji sveta, pri čemer je
potrebno navesti razloge za zamudo. Vsak član občinskega sveta ima
pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in za to odgovorna oseba
občinske uprave, ki je vodila zapisnik. |
Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen
način. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil
voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za
redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z
njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
56. člen |
Potek seje občinskega
sveta se snema na digitalni zapis in DVD zapis, ki se hrani še eno leto
po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski
svet, katerega seja je bila snemana. |
DVD zapis seje se
hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom seje.
|
Član občinskega sveta
in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati DVD zapis. Poslušanje se opravi v
prostorih občinske uprave. Kopijo DVD zapisa javne seje lahko pridobi
svetniška skupina, če to zahteva, in tudi vsak občan proti plačilu
nastalih stroškov in ob upoštevanju zakona, ki ureja varstvo osebnih
podatkov. |
57. člen |
Ravnanje z gradivom
občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani
v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
O arhiviranju in
rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v
skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo. |
58. člen |
Član občinskega sveta
ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če
je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi
direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana občinskega
sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom občinskega sveta. |
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
59. člen |
Strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega
sveta zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski
upravi. |
Direktor občinske
uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe
občinskega sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta
in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
Za zapisnik
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi za to
odgovorna oseba občinske uprave. |
7. Delovna telesa
občinskega sveta |
60. člen |
Občinski svet ima
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika, podpredsednika in pet
članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
- občinskemu svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, drugih občinskih
organov, ki jih imenuje občinski svet, in kandidate za člane
predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov ter drugih organov,
ki jih imenuje občinski svet, |
- občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
- pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za opravljanje funkcije ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
- opravlja naloge po
zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije, |
- občinskemu svetu
predlaga kandidate za dobitnike nagrade in priznanj občine, |
- obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet praviloma na
konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi
naslednji seji. |
61. člen |
Občinski svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
62. člen |
Stalna delovna telesa
občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in
komisije: |
- Statutarno-pravna
komisija, |
- Komisija za vloge,
pritožbe, peticije in poravnave, |
- Odbor za družbene
dejavnosti, |
- Odbor za prostor,
komunalno infrastrukturo in ekologijo, |
- Odbor za
gospodarstvo in turizem, |
- Odbor za mednarodno
sodelovanje, |
- Odbor za
kmetijstvo. |
Občinski odbori
podrobneje uredijo način dela s posebnimi poslovniki. |
63. člen |
Odbor za družbene
dejavnosti ima predsednika, podpredsednika in sedem članov (predsednik,
podpredsednik in najmanj 3 člani morajo biti člani občinskega sveta,
ostali so lahko zunanji člani). |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Predlog mora biti
odboru posredovan najmanj 10 dni pred sklicem redne seje občinskega
sveta. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred dnem,
za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta. Svoje mnenje mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga na seji
občinskega sveta. |
Odbor za družbene
dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb
družbenih dejavnosti. |
64. člen |
Odbor za gospodarstvo
in turizem ima predsednika, podpredsednika in sedem članov (predsednik,
podpredsednik in najmanj 3 člani morajo biti člani občinskega sveta,
ostali so lahko zunanji člani). |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in
turizma) in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
Predlog mora biti
odboru posredovan najmanj 10 dni pred sklicem redne seje občinskega
sveta. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred dnem,
za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta. Svoje mnenje mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga na seji
občinskega sveta. |
Odbor za gospodarstvo
in turizem lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
65. člen |
Odbor za kmetijstvo
ima predsednika, podpredsednika in pet članov (predsednik, podpredsednik
in najmanj 2 člana morajo biti člani občinskega sveta, ostali so lahko
zunanji člani). |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
kmetijstva (kmetijske politike, kmetijskega gospodarstva, kmetijskih
panog in zemljišč), ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
Predlog mora biti
odboru posredovan najmanj 10 dni pred sklicem redne seje občinskega
sveta. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred dnem,
za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta. Svoje mnenje mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga na seji
občinskega sveta. |
Odbor za kmetijstvo
lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
66. člen |
Odbor za prostor,
komunalno infrastrukturo in ekologijo ima predsednika, podpredsednika in
sedem članov (predsednik, podpredsednik in najmanj 3 člani morajo biti
člani občinskega sveta, ostali so lahko zunanji člani). |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim
premoženjem občine ter varstvom okolja, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
Predlog mora biti
odboru posredovan najmanj 10 dni pred sklicem redne seje občinskega
sveta. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred dnem,
za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta. Svoje mnenje mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga na seji
občinskega sveta. |
Odbor za prostor,
komunalno infrastrukturo in ekologijo lahko predlaga občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
67. člen |
Odbor za mednarodno
sodelovanje ima predsednika, podpredsednika in tri člane (predsednik,
podpredsednik in en član morajo biti člani občinskega sveta, ostali so
lahko zunanji člani). |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
mednarodnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
Predlog mora biti
odboru posredovan najmanj 10 dni pred sklicem redne seje občinskega
sveta. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred dnem,
za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta. Svoje mnenje mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga na seji
občinskega sveta. |
Odbor za mednarodno
sodelovanje lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
68. člen |
Statutarno-pravna
komisija ima predsednika, podpredsednika in pet članov (predsednik,
podpredsednik in najmanj 2 člana morajo biti člani občinskega sveta,
ostali so lahko zunanji člani). |
Komisija obravnava
predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb
oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet
sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma
stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni
in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi
akti občine. |
Komisija lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb
splošnih aktov občine. |
Med dvema sejama
občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
občinskega sveta, Statutarno pravna komisija razlaga poslovnik
občinskega sveta. |
69. člen |
Komisija za vloge,
pritožbe, peticije in poravnave ima tri člane - predsednika in dva
člana, od katerih je lahko en član zunanji član. Komisija nima
podpredsednika. |
Komisija obravnava
vloge, prošnje, pritožbe, spore in predloge, s katerimi občani ali
organizacije opozarjajo na določene družbene in posamične probleme ter
opozarja pristojne organe na nepravilnosti. |
70. člen |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje, kolikor ni za
imenovanje pristojen župan. |
71. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje in razrešuje občinski svet na predlog Komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. |
Predsednike in
podpredsednike odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih
članov. |
Prvo sejo odbora
skliče župan. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
72. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, podpredsednika, posameznega člana odbora ali
komisije občinskega sveta ali odbor oziroma komisijo v celoti na predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
člane odborov ali komisij pripravi Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
73. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
74. člen |
Predsednik delovnega
telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v občinskem svetu. Predsednika delovnega telesa v primeru
zadržanosti oziroma odsotnosti nadomešča podpredsednik ali član
delovnega telesa, ki je občinski svetnik, po pooblastilu predsednika.
|
Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
|
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje
odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. |
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta. |
75. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih
določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
VI. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
1. Splošne določbe |
76. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
- poslovnik o delu
občinskega sveta, |
- proračun občine in
zaključni račun, |
- planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
- odloke,
|
- odredbe,
|
- pravilnike,
|
- navodila,
|
- sklepe.
|
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
77. člen |
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem poslovniku
določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije in odbori
občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski
svet na predlog župana. |
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
78. člen |
Akte, ki jih sprejema
občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov
občinskega sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
2. Postopek za
sprejem odloka |
79. člen |
V dvofaznem postopku
se akt v prvi fazi obravnava kot osnutek in v drugi fazi kot predlog. V
enofaznem postopku se akt obravnava kot predlog. |
80. člen |
Predlagano besedilo
odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. Glede na vsebino odloka mora biti predlaganemu besedilu
odloka priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. |
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
|
Če je predlagatelj
odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje
predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki
je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
81. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predlaganega besedila
odloka na sejah občinskega sveta. |
82. člen |
Predsedujoči
občinskega sveta pošlje predlagano besedilo odloka članom občinskega
sveta, županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
83. člen |
V prvi obravnavi
predlaganega besedila odloka, v kateri se razpravlja o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah
predlaganega odloka, se sprejema osnutek odloka. |
Če občinski svet
meni, da predlagani odlok ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da
odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
Pred začetkom druge
obravnave predlagatelj odloka dopolni predlagano besedilo odloka na
podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi
predlaganega odloka. |
84. člen |
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predlaganega
odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz
prve obravnave. |
85. člen |
V drugi obravnavi, v
kateri se razpravlja po vrstnem redu o vsakem členu predlaganega odloka,
se sprejema predlog odloka. |
Predlagatelj lahko
predlaga umik predlaganega odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči občinski svet. |
Če na predlagani
odlok v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi
besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu osnutka
odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja
sprejme predlagani odlok na isti seji, in sicer odloča najprej o osnutku
odloka, nato o prekvalifikaciji osnutka v predlog in nazadnje še o
predlogu. |
86. člen |
V drugi obravnavi
predlaganega odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve
naslova in členov predlaganega odloka v obliki amandmajev. |
Župan lahko predlaga
amandmaje, kadar sam ni predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje
članov sveta k vsakemu predlaganemu odloku. |
Amandma mora biti
predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri
bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na
sami seji, na kateri lahko predlaga amandma tudi vsak član občinskega
sveta in predlagatelj odloka. |
Župan lahko predlaga
amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok
obravnava. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
87. člen |
Amandma, člen odloka
in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje
večina opredeljenih glasov navzočih članov. |
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
88. člen |
Pravilniki se
praviloma sprejemajo v dveh obravnavah po postopku, ki je s tem
poslovnikom predpisan za sprejem odloka, lahko pa se obravnavi tudi
združita, kadar v prvi obravnavi ni podanih bistvenih vsebinskih
pripomb. Spremembe in doponitve pravilnika, ki se nanašajo le na
uskladitev z zakonom ali za ureditev stanja, ki že velja, se sprejemajo
le v eni obravnavi kot predlog. |
89. člen |
Statut občine in
poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka. |
O predlogih drugih
splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni
obravnavi. |
90. člen |
Občinski svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da
postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana
odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo
postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. |
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
91. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
Amandma lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O uporabi hitrega
postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
|
Če občinski svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predlaganega besedila
odloka. |
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
92. člen |
Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za: |
- manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
- prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
- uskladitve odlokov
z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in
ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
- spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov, |
- prečiščena besedila
aktov. |
V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka.
Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
|
Odločitev iz prvega
odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov občinskega sveta. |
Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po
vložitvi predloga. |
93. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
|
Na svetovnem spletu
se objavijo: |
- prečiščena besedila
statuta, odlokov in drugih predpisov občine, |
- programi,
strategije, stališča, mnenja in drugi podobni dokumenti, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta, |
- predlogi predpisov,
programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, |
- sklici sej
občinskega sveta z gradivi za obravnavo, |
- zapisniki,
|
- sprejeti sklepi,
|
- druge informacije
javnega značaja v skladu z zakonom. |
5. Postopek za
sprejem proračuna |
94. člen |
Osnutek proračuna
občine za naslednji dve proračunski leti mora župan predložiti
občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna
državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan osnutek
proračuna najkasneje v 60 dneh po konstituiranju sveta. |
V letu, ki je določen
za izvedbo lokalnih volitev in se konča mandatno obdobje župana in
občinskega sveta, župan predloži občinskemu svetu proračun le za
naslednje proračunsko leto. |
Župan pošlje vsem
članom občinskega sveta najkasneje 10 dni pred sejo občinskega sveta
osnutek proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki
ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo
predlagani proračun predstavljen in opravljena splošna razprava.
|
Na seji občinskega
sveta župan predstavi osnutek proračuna. Predstavitev občinskega
proračuna obsega: |
- temeljna ekonomska
izhodišča in predpostavke za pripravo proračuna, |
- opis načrtovanih
politik občine, |
- oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
- predstavitev načrta
razvojnih programov, |
- predstavitev nabav,
načrta delovnih mest in razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
|
Predstavitev ni
časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele proračuna
predstavijo zaposleni v občinski upravi. |
Po predstavitvi
proračuna opravi občinski svet splošno razpravo v primeru, da so
predlagani proračun pred predstavitvijo na seji sveta že obravnavali
pristojni odbori občinskega sveta. Župan da besedo predsednikom odborov,
ki so obravnavali osnutek proračuna in se do njega opredelili, nakar
sledi splošna razprava o osnutku proračuna, v kateri se lahko dajo
pripombe in predlogi na osnutek proračuna. |
Če osnutka proračuna
pred samo predstavitvijo na seji sveta še niso obravnavali odbori, se
splošna razprava opravi na prvi naslednji seji sveta, lahko pa občinski
svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sklene, da se splošna
razprava opravi brez stališč pristojnih odborov takoj po predstavitvi. |
95. člen |
Občinski svet po
končani splošni razpravi sklene, da sprejme osnutek proračuna občine z
vsemi pripombami in predlogi, opravi 10-dnevno javno razpravo, v kateri
se podajajo predlogi in pripombe ter tako nadaljuje postopek sprejemanja
predloga proračuna občine v skladu s statutom in poslovnikom občinskega
sveta, ali da osnutek proračuna občine ne sprejme. |
Če občinski svet ne
sprejme osnutka proračuna, mora župan v roku, ki mu ga določi občinski
svet pripraviti nov osnutek proračuna in sklicati sejo občinskega sveta,
na kateri se ponovno opravi splošna razprava. Župan uvodoma na seji
predstavi, v čem so spremembe novega osnutka glede na prvotno predlagani
osnutek. |
96. člen |
V 10 dneh po
opravljeni splošni razpravi v občinskem svetu in sprejetju osnutka
proračuna s pripombami, lahko člani občinskega sveta k predlaganemu
proračunu predložijo županu pisne pripombe in predloge. Pripombe in
predloge lahko podajo tudi posamezniki in krajevne skupnosti.
|
V času javne razprave
mora biti zagotovljen vpogled v predlagani proračun, tako da se
predlagani proračun objavi na spletnih straneh Občine Grosuplje in
zainteresirani javnosti zagotovi dostop do proračuna v prostorih občine.
|
V času javne razprave
obravnavajo predlagani proračun delovna telesa sveta, če ga niso
obravnavala pred splošno predstavitvijo v občinskem svetu. Predsedniki
delovnih teles lahko zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave
na njihovih sejah predstavijo predlagani proračun občine. |
Vsak predlagatelj
predloga oziroma pripombe mora v fazi predloga upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
97. člen |
Župan se najkasneje v
petnajstih dneh po končani javni razpravi opredeli do vloženih pripomb
in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče
sejo občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o
sprejetju proračuna. |
Na vabilu za sklic
seje mora biti pojasnjeno, do katerega roka je možno vlagati amandmaje
na predlog proračuna. |
98. člen |
Na predlog proračuna
lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje
tri dni pred sejo občinskega sveta. |
Amandmaji se v roku
iz prvega odstavka tega člena predložijo županu. Vsak amandma mora
upoštevati načelo proračunskega ravnovesja. Predlagatelj amandmaja mora
natančno navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in
za kaj se namenijo. Če predlagatelj ne pojasni, kako se bo zagotovilo
proračunsko ravnovesje, župan amandma umakne iz razprave in odločanja.
Predlagatelj amandmaja tudi ne more predlagati znižanja postavke, na
kateri je že sprejeta obveznost občine. |
Amandma z utemeljeno
obrazložitvijo lahko vloži župan ali član občinskega sveta tudi na sami
seji. |
99. člen |
Pred začetkom
razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga
proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave
dodatno obrazloži predlog proračuna občine. |
V uvodni obrazložitvi
predloga proračuna župan poda mnenje o amandmajih in pojasni, katere
pripombe v fazi osnutka proračuna je upošteval in jih vključil v predlog
proračuna in katere ni upošteval, ter utemeljitve, zakaj jih ni
upošteval. Nadalje župan pojasni, katere amandmaje, ki so bili podani v
roku, je sprejel, in katere je možno upoštevati. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb je sestavni del gradiva predloga proračuna.
|
Po obrazložitvi
župana lahko predlagatelj umakne svoj predlog amandmaja ali dopolni svoj
amandma. Če predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede razprava o
amandmajih. |
Župan ugotovi, kateri
amandmaji so vloženi in se izjavi o tem ali bo vložil amandma, na
katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi,
da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben
za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
100. člen |
Občinski svet najprej
glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih
amandmajih. |
Občinski svet glasuje
tudi najprej o amandmaju župana na amandma, če pa ta ni sprejet, pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
Glasovanje se izvede
praviloma o vsakem amandmaju posebej, lahko pa tudi v paketu, če
občinski svet tako odloči z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
Po glasovanju o
amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti in bodo vključeni
v proračun občine, ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih in
glede prihodkov, odhodkov ter je z njim zagotovljeno financiranje nalog
občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. |
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o njem kot celoti. Občinski proračun z
vsemi sestavnimi deli je sprejet, če zanj glasuje večina opredeljenih
navzočih članov občinskega sveta. S sklepom, s katerim sprejme občinski
svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
101. člen |
Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in določi rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. |
Če župan ugotovi, da
sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti po
sklenjenih pogodbah ali sodnih in drugih odločbah ali da bi sprejeti
amandmaji imeli škodljive posledice za izvajanje določenih dejavnosti,
lahko prekine sejo in zahteva, da strokovna služba občine prouči nastalo
situacijo in določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
|
Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
Občinski svet glasuje
o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o
proračunu v celoti in o sprejemu odloka o proračunu občine. |
102. člen |
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
osnutek proračuna. Nov osnutek proračuna občine občinski svet obravnava
in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri
postopek za sprejem odloka. |
Kadar na predlagani
proračun ni podanih bistvenih pripomb in amandmajev, lahko občinski svet
sprejme proračun na isti seji, tako da sprejme osnutek proračuna z
morebitnimi pripombami, ga prekvalificira v predlog, na katerega se
podajo morebitni amandmaji ter na koncu glasuje o amandmajih in
proračunu kot celoti. |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. |
Če tudi v tem roku ni
sprejet proračun občine se začasno financiranje lahko podaljša na
predlog župana s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem financiranju
obravnava občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri
postopek. |
103. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
Predlagani rebalans
proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni
javne razprave. Občinski svet lahko z večino opredeljenih glasov
navzočih članov sklene, da se opravi tudi javna razprava. |
Rebalans proračuna
občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k
rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in
mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prihodki in izdatki. |
104. člen |
Zaključni račun za
preteklo leto se predloži občinskemu svetu v sprejem najkasneje do 1.
oktobra tekočega leta. Občinski svet ga sprejme z večino opredeljenih
glasov navzočih članov v eni obravnavi. |
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
105. člen |
Postopek za sprejem
prostorskih aktov se začne s sklepom priprave prostorskega akta, ki ga
izda župan. |
Župan sprejme sklep o
javni razgrnitvi in javni obravnavi in ga objavi v uradnem glasilu.
|
Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme občinski svet v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami
tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo odloka oziroma predlog
odloka. |
Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
|
Postopek sprejemanja
prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je
vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
106. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago ter predlog besedila obvezne razlage.
|
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava Statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu
svetu v postopek. |
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
107. člen |
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega
prečiščenega besedila. |
Uradno prečiščeno
besedilo iz prejšnjega odstavka sprejme občinski svet po skrajšanem
postopku za sprejem odloka. |
Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi po vsaki spremembi in dopolnitvi statuta
oziroma poslovnika. |
Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako odloči občinski svet.
|
O uradnem prečiščenem
besedilu odloča občinski svet brez vsebinske obravnave akta.
|
Uradno prečiščeno
besedilo se objavi v Uradnem listu RS, lahko pa tudi v uradnem glasilu
slovenskih občin ali uradnem glasilu občine. |
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
108. člen |
Volitve in
imenovanja, za katera je po zakonu ali statutu občine pristojen občinski
svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če je svet sklepčen in je zanj glasovala večina
opredeljenih navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
109. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član sveta lahko glasuje
največ za enega kandidata. Če se tajno glasuje o več kandidatih za več
istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov,
kolikor je kandidatnih mest. |
Če se javno glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje,
pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata oziroma
kandidatov, za katerega oziroma katere glasuje. |
110. člen |
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje »ZA«
ali »PROTI« listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži beseda »ZA« ali PROTI«. |
Če se tajno glasuje
ob več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ
toliko kandidatov, kot je funkcij. |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali.
Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
111. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
112. člen |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat
ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje članov
delovnih teles občinskega sveta |
113. člen |
Člane, predsednika in
podpredsednika delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za člane, ki jo določi Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
2. Postopek za
razrešitev |
114. člen |
Oseba, ki jo voli ali
imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z
drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj 1 članov sveta. Predlog
se vloži pri Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
kolikor le-ta ni predlagatelj. |
Predlog za razrešitev
mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev.
|
Če je župan pristojen
za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi
njihovo razrešitev. |
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo
imenovanje. |
3. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
115. člen |
Člani občinskega
sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim
funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. |
Pravico odstopiti
imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o
odstopu mora biti dana v pisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Član občinskega
sveta, ki želi odstopiti, poda pisno odstopno izjavo županu. Župan o
odstopu obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo, katera
izpelje postopek imenovanja novega člana občinskega sveta. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev
prenehanja članstva v nadzornem odboru občine ali delovnem telesu
občinskega sveta dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
116. člen |
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
117. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske
uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
sveta. |
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. Občinski svet mora o predlogu novega sklepa odločati na prvi
redni seji sveta. |
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
IX. JAVNOST DELA |
118. člen |
Delo občinskega sveta
in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in direktor
občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske
uprave. |
Občinski svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina izdaja svoje
glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter
povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
119. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
X. DELO OBČINSKEGA
SVETA V IZREDNEM STANJU |
120. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
XI.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
121. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odlokov. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
122. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži Statutarno-pravni komisiji, da
do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika Statutarno pravna komisija. |
Vsak član občinskega
sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
Statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
XI.
KONČNE DOLOČBE |
123. člen |
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine
Grosuplje, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 44/99 in 36/02. |
124. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 13-11/95 |
Grosuplje, dne 23.
decembra 2009 |
|
Župan |
Občine Grosuplje
|
Janez Lesjak l.r. |