Na podlagi 23., 171., 173., 175. in 190. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Ur.l. RS št. 110/02, 8/03-popravek), 23. člena Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/99) in Programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za ureditvena območja naselij Preddvor, Tupaliče, Potoče in Breg ob Kokri, planskih celot Jezersko, Dobrave, Krvavec ter Kranjsko in Sorško polje (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 4/05) je Občinski svet občine Preddvor na svoji 34. redni seji dne 10. oktobra 2006 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij Preddvor, Tupaliče, Potoče in Breg ob Kokri, odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Jezersko, odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Dobrave, odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za kranjsko in sorško polje ter odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Krvavec

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se, v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 11/04) sprejmejo spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij Preddvor, Tupaliče, Potoče in Breg ob Kokri (Ur. vestnik Gorenjske, št. 11/88, Ur. glasilo Občine Preddvor, št. 2/98, 6/98, 2/02, 10/02, 8/03), odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Jezersko (Ur. list RS, št. 41/92, Ur. glasilo Občine Preddvor, št. 2/02), odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Dobrave (Ur. list RS, št. 47/97, Ur. Glasilo Občine Preddvor, št. 6/98, 2/02), odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorško polje (Ur. list RS, št. 43/93, 3/94 in Ur. glasilo Občine Preddvor, št. 6/98, 2/02, 8/03) ter odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Krvavec (Ur. list RS, št. 47/94, Ur. glasilo Občine Preddvor, št. 2/02), v nadaljnjem besedilu PUP, ki jih je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod številko projekta 22/2005 v novembru 2005 (predlog) in na podlagi stališč do pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave dopolnila v avgustu 2006 (dopolnjen predlog).

S tem odlokom o PUP se členi obstoječih odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih nadomestijo s členi usklajenimi z veljavno zakonodajo in smiselno urejenimi v sintezni odlok, katerega območje urejanja obsega celotno območje urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji na območju občine Preddvor, določenega s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana Občine Preddvor.

S PUP se spremeni delitev območja urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji na območju občine Preddvor v skladu prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana Občine Preddvor.

2. člen

(vsebina PUP)

PUP vsebuje:

1. Tekstualni del:

- odlok

2. Grafični del:

- prikaz območij urejanja s PUP M 1:25000

- prikaz namenske rabe prostora ter meril in pogojev na DKN M 1:5000

(Jezersko 31, 32, 33, 34, 35, 41, 42, 43, 44, 45, Kamnik 01, 02, 03, 04, 05, 11, Kranj 09, 10, 19, Radovljica 40, 50)

- usmeritve za kompleksne zazidave

3. člen

(vsebina odloka PUP)

Besedilo odloka sestavljajo:

I. SPLOŠNE DOLOČBE

II. SKUPNE DOLOČBE

1.OBSEG OBMOČJA UREJANJA

2. NAMENSKA RABA PROSTORA

3. MERILA IN POGOJI ZA:

3.1. vrsto dopustnih dejavnosti, vrsto dopustnih gradenj in drugih del ter vrsto dopustnih objektov glede na namen

3.2. oblikovanje gradenj in drugih del,

3.3. določanje gradbenih parcel in parcelacije zemljišč,

3.4. prometno urejanje,

3.5. komunalno urejanje,

3.6. ohranjanje narave,

3.7. varstvo kulturne dediščine,

3.8. varstvo okolja,

3.9. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe obrambe.

III. POSEBNE DOLOČBE

1. ZA USMERITEV OBMOČJA KOMPLEKSNIH ZAZIDAV

1.1. Bistrica: BI-G1, BI-G2/1, BI-G2/2, BI-G2/3, BI-G2/4, BI-G2/5, BI-M1 in BI-M2,

1.2. Športni park ŠP-Z2 ter Kokra KO-Z4,

1.3. Tupaliče TP-S3,

1.4. Kokra KK-S14,

2. GLEDE VRSTE POSEGOV

2.1. Potoče PT-D1,

2.2. Tupaliče TP-S1,

2.3. Tupaliče TP-D2,

2.4. Bistrica BI-Z2,

2.5. Grad Hrib: GH-M1 in GH-M2,

2.6. Bašelj: BA-S1, BA-S9, Spodnja Bela SB-S1, Zgornja Bela ZB-S1, Mače MA-S2, Nova vas NV-S1/1,

Tupaliče TP-S1 in Kokra KK-S1

2.7. Športni park: ŠP-Z1 in ŠP-Z3

3. GLEDE VRSTE POSEGOV IN OBLIKOVANJA

3.1. Potoče: PT-S6, PT-S7,

3.2. Potoče PT-S8,

3.3. Potoče PT-S10,

3.4. Tupaliče TU-E,

3.5. Bašelj BA-S1,

3.6. Hriboviti del HD-M8

4. ZA OBLIKOVANJE OBMOČIJ

4.1. Grad Hrib: GH-M1, GH-M2, Pod gradom PG-M1,

4.2. Jedro JE-M2,

4.3. Breg ob Kokri BK-S1, Jedro JE-M1, Mače MA-S1, Tupaliče TP-S1,

4.4. Možjanca MO-S1,

5. ZA PROMETNO UREJANJE

5.1. Tupaliče TP-S3,

5.2. Kokra KK-S14

5.3. Cestna povezava med območjem lokacijskega načrta P4/3 Poslovne cone Preddvor in območjem

morfološke enote Športni park ŠP-Z

6. GLEDE OMEJITEV IN POGOJEV ŠIRITVE POSELITVENIH OBMOČIJ

7. GLEDE OMILITVENIH UKREPOV

7.1. Kokra KK-S14

7.2. Bistrica BI-Z1

7.3. Bistrica BI-Z2

8. GLEDE OBLIKOVANJA, PROMETNEGA IN KOMUNALNEGA UREJANJA

8.1. Hriboviti del HD-M6

IV, PREHODNE DOLOČBE

V. KONČNE DOLOČBE

II. SKUPNE DOLOČBE

1. OBSEG OBMOČJA UREJANJA S PUP

4. člen

(1.) Meja območja urejanja PUP poteka po meji občine Preddvor. Celotno območje urejanja s PUP je razdeljeno na štiri makrocelote in sicer:

(1.1.) urbanistično zasnovo Preddvor, ki vključuje območja za poselitev naselij Preddvor in Nova vas, ki sta medsebojno povezana z rekreativnim in kamp območjem pretežno ravninskega dela občine,

(1.2.) nižinski del, ki vključuje območja za poselitev naselij Spodnja, Srednja in Zgornja Bela, Hraše pri

Preddvoru, Breg ob Kokri in Tupaliče s pripadajočimi površinami pretežno ravninskega dela občine,

(1.3.) dolino Kokre, ki vključuje razloženo naselje Kokro ter zaselke, ki se neposredno navezujejo na prometnico Jezersko – Preddvor,

(1.4.) hriboviti del, ki vključuje območja za poselitev naselij Bašelj, Mače, Možjanca in Potoče s pripadajočimi površinami pretežno hribovitega dela občine.

Prikaz naselij oziroma makroenot, vključenih v posamezno makroceloto, in njihovih oznak:

(2.) S PUP se poleg naštetih poselitvenih območij naselij urejajo tudi gradnje izven strnjenih naselij (zaselki in razpršene gradnje), ki so v planskih aktih Občine Preddvor opredeljena kot stavbna zemljišča in območje krajine (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča).

(3.) S PUP se ne urejajo območja lokacijskih načrtov, za katere se kratkoročno načrtuje izdelava LN in sicer LN Tupaliče – jug (Zaplata), LN Jelovica – sever, LN Jelovica – jug, LN Poslovna cona – sever, LN Poslovna cona – jug in LN V logu.

2. NAMENSKA RABA PROSTORA

5. člen

Celotno območje PUP se členi na območja namenske rabe. Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana za Občine Preddvor določajo osnovno namensko rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba je določena s PUP v poglavju skupnih določb oziroma za specifične primere tudi v poglavju posebnih določb tega odloka. Namenska raba prostora je opredeljena za poselitvena območja, območja gospodarske javne infrastrukture in za območje krajine.

Preko območij namenske rabe segajo območja sekundarne rabe. To so varstveni pasovi za oskrbo s pitno vodo, območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine, varovanja in varstveni pasovi gospodarske javne infrastrukture in ogrožena območja.

6. člen

Območje PUP je opredeljeno z naslednjo osnovno (krepki tisk) in podrobnejšo namensko rabo:

(1) NAMENSKA RABA NA POSELITVENIH OBMOČJIH

S - Območja stanovanj (območja pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi stavbami splošnega družbenega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem).

SE - Območja stanovanj (območja namenjena pretežno eno ali dvostanovanjskim stavbam).

SV - Območja večstanovanjskih stavb (območja pretežno namenjena večstanovanjskim stavbam).

SP - Območja počitniških hiš (območja namenjena stavbam, ki se občasno uporabljajo za počitek ali oddih).

SK - Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (območja pretežno namenjena stanovanjskim in nestanovanjskim kmetijskim stavbam za opravljanje kmetijske dejavnosti).

SS - Stanovanjska območja za posebne namene (območje namenjeno domovom za ostarele, socialno

varstvenim zavodom in drugim skupinskim nastanitvenim stavbam).

KP - Območja kmetijske proizvodnje (območja namenjena objektom, ki neposredno služijo primarni

kmetijski proizvodnji in stanovanjskim stavbam kmetij).

D - Območja stavb splošnega družbenega pomena

DI - Območja namenjena vzgoji in izobraževanju.

DZ - Območja namenjena zdravstvu, bolnišnicam in zavodski oskrbi.

DU - Območja namenjena za potrebe javne uprave.

DK - Območja namenjena kulturi (muzeji, knjižnice, kulturni domovi itd).

DV - Območja namenjena čaščenju in opravljanju verskih obredov.

M - Mešana območja

MS - Območja urbanih središč (območja pretežno namenjena trgovskim, gostinskim, storitvenim, kulturnim in stanovanjskim stavbam).

MB - Območja pretežno namenjena trgovskim, gostinskim, storitvenim, obrtnim in poslovnim stavbam.

MD - Območja pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim, gostinskim, obrtnim, poslovnim in storitvenim stavbam.

MK - Posebna območja (območja namenjena zavetiščem in kočam z manjšimi okrepčevalnicami).

MT - Turistična območja (območja namenjena turizmu z možnostjo nastanitve in rekreacije).

MP - Območja pretežno namenjena storitvenim, proizvodnim in trgovskim dejavnostim.

Z - Območja športno-rekreacijskih in zelenih površin.

ZS - Športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim igriščem.

ZP - Območja urejenih javnih zelenih površin – parki.

ZK - Območja namenjena pokopališčem.

ZD - Območja drugih zelenih površin.

(2) OBMOČJA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

DC - Območja državnih cest.

LC - Območja občinskih lokalnih cest in javnih poti.

IP - Območja prometnih površin izven vozišča.

EN - Območja za oskrbo z nafto in naftnimi derivati.

OV - Območja za oskrbo z vodo.

(3) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU KRAJINE

VC - Vodna zemljišča celinskih voda.

KI - Najboljša kmetijska zemljišča.

KO - Druga kmetijska zemljišča.

G - Večnamenski gozdovi.

GV - Varovalni gozdovi.

GPN - Gozdovi s posebnim namenom.

GTL - Območja gozdov s posebnim namenom lokalnega pomena – turistična funkcija

GRL - Območja gozdov s posebnim namenom lokalnega pomena – rekreacijska funkcija

NN - Nerodovitna območja.

3. MERILA IN POGOJI

3.1. MERILA IN POGOJI ZA VRSTO DOPUSTNIH DEJAVNOSTI, VRSTO DOPUSTNIH

GRADENJ IN DRUGIH DEL TER VRSTO DOPUSTNIH DEJAVNOSTI GLEDE NA NAMEN

7. člen

Merila in pogoji določajo enota merila in pogoje za vsa istovrstna območja, razen če v posebnih določbah ni določeno drugače.

Merila in pogoji, določeni s tem odlokom so podlaga za izdelavo posebnega dela projekta ter gradnjo enostavnih objektov.

Gradnje in druga dela so dovoljena v poselitvenih območjih naselij. Izven strnjenih naselij, na stavbnih zemljiščih (gradbenih parcelah) so dovoljene posamezne gradnje oziroma druga dela. Na območju krajine je dovoljena gradnja objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

Vsa poselitvena območja so glede na prevladujočo namensko rabo in značilnosti pozidave razdeljena na morfološke enote.

Te so označene s šifro naselja oziroma makroenote, osnovne namenske rabe, podrobnejše namenske rabe in zaporedno številko. Za nekatere morfološke enote se določajo tudi podrobnejše tipološke oznake.

8. člen

(vrste gradenj)

V območju PUP so možne naslednje vrste gradenj in drugih del:

(1.) gradnja novih objektov:

(1.1.) gradnja novih objektov,

(1.2.) dozidave obstoječih stavb,

(1.3.) nadzidave obstoječih stavb,

(2.) rekonstukcije obstoječih objektov,

(3.) vzdrževanje obstoječih objektov,

(4.) nadomestne gradnje objektov,

(5.) odstranitev objektov,

(6.) spremembe namembnosti objektov (stavb),

(7.) spremembe rabe stavb,

(8.) gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi,

(9.) gradnja inženirskih objektov,

(10.) gradnje in postavitve enostavnih objektov:

(10.a) gradnje in postavitve pomožnih objektov kot so:

- objekti za lastne potrebe;

- ograje;

- pomožni infrastrukturni objekt;

- pomožni kmetijski objekt;

- pomožni gozdarski objekt;

(10.b) postavitve začasnih objektov,

(10.c) gradnja vadbenih objektov,

(10.d) postavitev spominskih obeležij,

(10.e) postavitev urbane opreme.

Pred pričetkom del je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo, odstranitev objekta in spremembo namembnosti objekta potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je potrebno tudi za enostavne objekte kadar ne izpolnjujejo enega ali več pogojev, ki jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.

9. člen

(pomen izrazov)

V PUP imajo navedeni posamezni izrazi naslednji pomen:

- objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;

- stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;

- gradbeni inženirski objekti so objekti transportne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektrovodi, kompleksni industrijski objekti in drugi gradbeni inženirski objekti;

- prostorska ureditev je načrtovana razmestitev dejavnosti in objektov na določenem območju;

- gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;

- rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni

namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji

izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave;

- vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna del in vzdrževalna dela v javno korist;

- nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani;

- odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;

- sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico;

- sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled stavbe ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo;

- zakonito zgrajen objekt je objekt ali stavba, ki je bil izveden na podlagi ustreznih pravnomočnih upravnih dovoljenj oziroma je bil izveden pred letom 1967;

- faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Zazidano površino določajo dimenzije navpične projekcije zunanjih delov stavbe, ki so nad zemljiščem, na horizontalno ravnino zemljišča;

- faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Bruto tlorisna površina je skupna površina vseh etaž stavbe;

- gospodarska javna infrastruktura so omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi.

- objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;

- objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist;

- pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, znotraj gradbene parcele, ki pripada stanovanjski stavbi, oz. Kmetijskemu gospodarstvu zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja in služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva;

- začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;

- vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti;

- spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za prireditev;

- urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin;

- dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost, ki je v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji;

- sanitarne sečnje so sečnje okuženega, z insekti napadanega, močno poškodovanega ali podrtega drevja;

- vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in hidrološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem;

- priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče;

- mirno območje na prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju ter območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge;

- kukrle predstavlja klasično obliko frčade s simetrično dvokapno streho in vertikalnimi stranicami;

- frčada na firtah je frčada z vertikalnimi stranicami in enokapno streho v smeri naklona osnovne strehe.

(1.) VRSTE DOPUSTNIH GRADENJ IN DRUGIH DEL, DOPUSTNIH OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN TER UKREPI IN OMEJITVE NA CELOTNEM OBMOČJU PUP

10. člen

(1.1.) Vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen na celotnem območju PUP:

- gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov gospodarske javne infrastrukture, za katere ni predvidena izdelava lokacijskega načrta;

- rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih zakonito zgrajenih stavb;

- nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov (izjema so objekti kulturne dediščine);

- odstranitve stavb (izjema so objekti kulturne dediščine);

- spremembe rabe zakonito zgrajenih stavb;

- gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov.

Prepovedano je odstranjevati posamična drevesa ali skupine dreves izven gozda in gozdnega prostora, ki tvorijo značilno podobo krajine, razen sanitarne sečnje.

(1.2.) Vrste dopustnih gradenj in drugih del, vrste dopustnih objektov glede na namen ter ukrepi in omejitve na vodnih zemljiščih celinskih voda, ogroženih ter vodovarstvenih območjih na celotnem območju PUP:

Po zakonu o vodah je za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki so potrebne za izvajanje javne službe ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode ter za hiromelioracije in rudarjenje potrebno pridobiti vodno soglasje.

(1.2.1.) Na vodnih zemljiščih celinskih voda vodnega in priobalnega zemljišča (VC) so dovoljene le:

- vodnogospodarske ureditve, ki se urejajo kompleksno (ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda);

- gradnje objektov grajenega vodnega javnega dobra;

- gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, telekomunikacijske, energetske, komunalne in okoljske ter malih hidroelektrarn);

- rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta;

- vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah;

- ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;

- oživljanje reguliranih vodotokov;

- gradnje objektov, potrebnih za rabo voda (male hidroelektrarne, ribogojnice, vodni mlini, vodne žage in drugi objekti za neposredno rabo voda), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;

- gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;

- gradnje objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;

- ureditve manjših zajemališč požarne vode;

- ureditve manjših zajetij za ureditev ribnikov;

- postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti.

Pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča naj se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija.

Priobalno zemljišče vodotoka 1. reda Kokre je 15 m od meje vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče ostalih vodotokov, potokov, hudournikov in suhih strug je 5 m od meje vodnega zemljišča.

Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh).

Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino.

(1.2.2.) Poplavna območja

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, gradnje objektov, ki so lahko občasno poplavljeni ter gradnje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, razen odlagališč in novih čistilnih naprav. Na poplavnem območju je potrebno zagotoviti poplavno varnost z upoštevanjem 0,5 m varnostne višine nad gladino stoletne visoke vode oziroma najvišje doslej opažene kote na način, ki ne bo poslabšal razmer v tem smislu na ostalih območjih oziroma ostalim uporabnikom prostora.

Na poplavnih območjih je za vsako gradnjo oziroma poseg predhodno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima, v kateri morajo biti definirani tudi ukrepi za eliminacijo vpliva gradnje na poplavnem območju.

Za območja lokacijskih načrtov na območju občine Preddvor se lahko razlivne površine zagotovijo tudi na območju urejanja s PUP.

(1.2.3.) Erozijska območja

Na erozijskih območjih je prepovedano:

- poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,

- ogoljevanje površin,

- krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,

- zasipavanje izvirov,

- nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,

- omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,

- odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,

- zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

- odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in

- vlačenje lesa.

Na območjih strogih, zahtevnejših in običajnih zaščitnih ukrepov na žariščih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, predhodno pridobiti geološko mnenje.

(1.2.4.) Vodovarstvena območja

Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov.

Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.

V vodovarstvenih pasovih so dovoljeni le posegi v skladu s prilogo Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij, oziroma posegi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega sprejemljivo in v skladu z odloki o vodovarstvenih območjih.

Za vse posege na vodovarstvenih pasovih je treba pridobiti vodno dovoljenje in soglasje upravljavca vodovoda.

Gnojenje z živinskimi gnojili ni dovoljeno v I. vodovarstvenem območju, v ostalih vodovarstvenih pasovih pa le z gnojilnimi načrti.

(2). VRSTE DOPUSTNIH DEJAVNOSTI, VRSTE GRADENJ IN DEL TER VRSTE DOPUSTNIH OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN V POSELITVENIH OBMOČJIH

11. člen

(2.1.) Poleg dopustnih vrst gradenj in drugih del, dopustnih vrst objektov glede na namen ter ukrepov in omejitev določenih v 10. členu so po posameznih površinah namenske rabe, za območja, za katera ni predvidena izdelava lokacijskih načrtov, dopustne še naslednje vrste dopustnih gradenj in del ter dopustnih objektov glede na namen:

(2.1.1.) V stanovanjskih območjih (SE, SV) so dovoljene:

- gradnje novih stanovanjskih stavb in spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, storitvenih

dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem;

- dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki so v skladu z namensko rabo območja, v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje oziroma za večstanovanjske objekte tudi v skladu z dovoljenim

faktorjem izrabe gradbene parcele (FI);

- nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;

- spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z

namensko rabo tega območja;

- ureditve trgov, zelenic, otroških igrišč in parkirišč za osebna vozila;

- gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj, postavitve

začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril za pozidanost oziroma v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe (FI), pri večstanovanjskih območjih (SV) pa mora biti takšna gradnja organizirana;

- v sklopu obstoječih kmetij se dovoljujejo še dopolnilne dejavnosti kmetije, spremembe namembnosti

objektov v skladu z določeno namensko rabo in postavitve enostavnih pomožnih kmetijskih objektov;

- v stanovanjskih stavbah se na območju namenske rabe (SE) dopušča še urejanje turističnih nastanitvanih prostorov - apartmajev pod pogojem, da prevladujoča raba stavbe ostane stanovanjska.

(2.1.2.) V območjih počitniških hiš (SP) so dovoljene:

- gradnje novih počitniških hiš;

- dozidave zakonito zgrajenih počitniških hiš v skladu z merili za oblikovanje in do izrabe površine

dovoljene za pozidanost počitniškega območja;

- gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj ter postavitve

spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko

izvajajo do izrabe dovoljene tlorisne površine za pozidanost počitniškega območja.

(2.1.3.) V stanovanjskih območjih s kmetijskimi gospodarstvi (SK) so dovoljene:

- gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb (hlevi, gospodarska poslopja, skednji, silosi, sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče, kozolci, rastlinjaki in steklenjaki, ribogojnice, ograje, obore in drugi pomožni objekti namenjeni kmetijski dejavnosti) za opravljanje kmetijske dejavnosti ter gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij, ohranjajo (rekonstrukcije, vzdrževanje, nadomestne gradnje) se lahko

obstoječi vodni mlini in vodne žage;

- dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

- nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z

višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;

- spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z

namensko rabo tega območja oziroma predstavlja dopolnilno dejavnost kmetije;

- gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj ter pomožnih

kmetijskih objektov, postavitve začasnih in vadbenih objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni kmetijski objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).

(2.1.4.) V stanovanjskih območjih za posebne namene (SS) so dovoljene:

- gradnje domov za ostarele, socialno-varstveni zavodi in druge nastanitvene stavbe;

- dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu z namensko rabo območja in v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

- sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega

območja;

- ureditve zelenic, parkov, igrišč in rekreacijskih površin;

- gradnje in postavitve ograj, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

(2.1.5.) V območjih kmetijske proizvodnje (KP) so dovoljene:

- gradnje objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji in gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij;

- gradnje stanovanjskih stavb le v primeru, da so te sestavni del kmetije;

- dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

- nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z

višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;

- gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe v okviru meril in pogojev za pozidanost

območja (gradbene parcele).

(2.1.6.) V območjih namenjenih vzgoji in izobraževanju (DI) so dovoljene:

- gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih izobraževanju in znanstveno-raziskovalnemu delu v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

- sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega

območja;

- gradnje in postavitve športnih igrišč, ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih

skladiščenju) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

(2.1.7.) V območjih namenjenih za zdravstvo (DZ) so dovoljene:

- gradnje, dozidave in nadzidave stavb za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega

območja;

- gradnje in postavitve ograj, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

(2.1.8.) V območjih namenjenih javni upravi (DU) so dovoljene:

- gradnje, dozidave, nadzidave stavb namenjenih javni upravi v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega

območja;

- postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

(2.1.9.) V območjih namenjenih za kulturo (DK) so dovoljene:

- gradnje, dozidave in nadzidave stavb za kulturo in razvedrilo, muzeje in knjižnice ter spremljajočih

objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z merili za pozidanost in oblikovanje;

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega

območja;

- gradnje in postavitve ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju),

spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

(2.1.10.) V območjih namenjenih za čaščenje in opravljanje verskih obredov (DV) so dovoljene:

- gradnje in dozidave stavb za čaščenje in opravljanje verskih obredov ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti;

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo območja;

- gradnje in postavitve ograj in spominskih obeležij.

(2.1.11.) V območjih urbanih središč (MS) so dovoljene:

- gradnje izobraževalnih, upravnih, trgovskih, gostinskih, storitvenih, kulturnih, gasilskih, stanovanjskih

stavb ter kmetij;

- dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega

območja;

- gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj ter pomožnih kmetijskih

objektov, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni kmetijski objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).

(2.1.12.) V območjih mešanih dejavnosti (MB) so dovoljene:

- gradnje, dozidave in nadzidave trgovskih, gostinskih, obrtnih, poslovnih in storitvenih stavb v skladu  z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega

območja;

- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

(2.1.13.) V območjih mešanih dejavnosti (MD) so dovoljene:

- gradnje, stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, obrtnih, poslovnih in storitvenih stavb;

- dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih za skladiščenje) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

(2.1.14.) V območjih posebnega namena (MK) so dovoljene:

- gradnje in dozidave stavb namenjenih zavetiščem ter planinskim, lovskim, ribiškim, taborniškim in drugim kočam z manjšimi okrepčevalnicami;

- gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.

(2.1.15.) V turističnih območjih (MT) so dovoljene:

- gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih turizmu z možnostjo nastanitve ter rekreacije v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega

območja;

- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih

objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

(2.1.16). V območjih mešanih dejavnosti (MP) so dovoljene:

- gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, proizvodnih, obrtnih, storitvenih in poslovnih stavb v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega

območja;

- gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj, postavitve začasnih

objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se

lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).

(2.1.17.) V športno-rekreacijskih območjih (ZS) so dovoljene:

- gradnje športnih igrišč in drugih objektov za šport in rekreacijo na prostem ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (manjše okrepčevalnice, garderobe, sanitarije in podobno);

- dozidave obstoječih spremljajočih objektov;

- spremembe namembnosti obstoječih spremljajočih objektov pod pogojem, da je nova namembnost v

skladu z namensko rabo območja;

- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih

objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.

(2.1.18.) V območjih urejenih javnih zelenih površin (ZP) so dovoljene:

- ureditev parkov s sprehajalnimi potmi, ribniki, vodnjaki, manjšimi paviljoni, otroškimi igrišči ter gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.

V območjih namenjenih pokopališčem (ZK) so dovoljene:

- gradnje in širitve pokopališč ter gradnje in dozidave pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti;

- gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.

(2.1.19.) V območjih drugih zelenih površin (ZD) so dovoljene:

- ureditve zelenih površin s sprehajalnimi potmi.

(2.2.) V stavbah na območjih namenskih rab SE in SK se dovoljujeta največ dve stanovanji, v stavbah na območjih namenske rabe SP pa eno.

(3.) VRSTE DOPUSTNIH GRADENJ IN DRUGIH DEL TER VRSTE DOPUSTNIH OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN NA OBMOČJIH GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

12. člen

Na območjih gospodarske javne infrastrukture (DC, LC, IP, EN, OV) so poleg dopustnih vrst gradenj in drugih del, dopustnih vrst objektov glede na namen ter ukrepov in omejitev določenih v 10. členu tega odloka možne še gradnje in dela

v skladu z določeno namensko rabo.

(4.) VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER UKREPOV IN OMEJITEV NA OBMOČJU KRAJINE

13. člen

Na območju krajine je poleg dopustnih vrst gradenj in drugih del, dopustnih vrst objektov glede na namen ter ukrepov in omejitev določenih v 10. členu dopustno še:

(4.1.) Območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (KI, KO)

Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljeni še naslednji posegi:

- kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in melioracije;

- sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;

- urejanje in gradnja poljskih, rekreacijskih in kolesarskih poti;

- vodnogospodarske ureditve obstoječih strug in potokov;

- gradnje objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda;

- gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov kot enostavnih objektov v skladu s predpisi o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči;

- krmišča in molzišča na območjih namenjenih pašnikom v skladu z njuno definicijo v predpisih o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči in skupnimi določbami tega odloka;

- kozolec v skladu z njegovo definicijo v predpisih o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči in skupnimi določbami tega odloka;

- gradnje in postavitve naprav in opreme za varstvo pred točo in manjša vodna zajetja za namakanje, pod pogojem ohranitve biološkega minimuma;

- oporni zidovi ob prometni infrastrukturi, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin;

- na drugih kmetijskih zemljiščih se lahko postavlja tudi čebelnjak, v skladu z njegovo definicijo v predpisih o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, pod pogojem da se predhodno pridobi mnenje pristojne čebelarske službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red, njegov investitor pa, da je v skladu s predpisi, ki urejajo uravnavanje obsega površin čebelje paše, vpisan v register o čebelarjih.

(4.2.) Območja gozdov

V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oz. urediti nadomestne.

Na območjih gozdov, ki so del območja varovanja narave ali varovanja kulturne dediščine je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.

Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.

Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.

Presoja vplivov na okolje je obvezna za oboro za vzrejo živali prosto živečih vrst s površino večjo od 5 ha.

Za vse posege v gozd in gozdni prostor je predhodno potrebno pridobiti soglasje Zavoda RS za gozdove. Enako velja tudi za izsekavanje posameznih dreves, ki morajo biti pred posekom označena.

(4.2.1.) Na območjih večnamenskih gozdov, gozdov s posebnim namenom lokalnega pomena – turistična funkcija in gozdov s posebnim namenom lokalnega pomena – rekreacijska funkcija (G, GTL, GRL) so dovoljeni še naslednji posegi:

- posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in lovsko-gojitvenimi načrti;

- sanacije degradiranega gozdnega prostora;

- sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;

- gradnje rekreacijskih in kolesarskih poti;

- urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve;

- gradnje objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda;

- gradnje pomožnih gozdarskih objektov (grajene gozdne vlake, gozdne ceste in učne poti ter stalne gozdne žičnice);

- gradnje obor;

- ograditve posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov;

- sanitarne sečnje;

- gradnje čebelnjakov v skladu njihovo definicijo v predpisih o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči;

- oporni zidovi ob prometni infrastrukturi, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin;

- v območjih GRL gradnje oziroma postavitve vadbenih objektov namenjenih športu in rekreaciji na prostem;

- v območjih GTL so dovoljeni še posegi v skladu z usmeritvami za območja kompleksnih zazidav;

- v gozdnati krajini in v gorski gozdnati krajini so dopustne krčitve gozdov za kmetijske namene do površine 1,0 ha, če ti posegi ne razvrednoti ekoloških ali socialnih funkcij gozdov; pred izvedbo krčitve je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove.

(4.2.2.) V območjih varovalnih gozdov (GV) posegi v prostor niso dovoljeni:

Izjemoma so dopustne lokalne krčitve za infrastrukturne objekte, če se s poročilom o vplivih na okolje ugotovi, da načrtovane rešitve ne povzročajo čezmernih vplivov na ekološko funkcijo gozda. Dovoljeno je izvajati raziskave in v omejenem obsegu mehkejše oblike rekreacije (sprehod, planinstvo, opazovanje, poučne dejavnosti) po urejenih poteh.

(4.2.3.) V območjih gozdov s posebnim namenom (GPN) so posegi v prostor dopustni v skladu s posameznimi akti o razglasitvi gozdov za posebne namene, s katerimi je določen poseben režim gospodarjenja in ureditve teh gozdov.

Z gozdovi, ki še niso razglašeni je potrebno gospodariti prilagojeno tako, da se skrbi za ohranjanje njihove gozdne rabe v skladu s predpisi in gozdnogospodarski načrti.

(4.3.) Nerodovitna območja (NN)

Na nerodovitnih območjih so dovoljeni še naslednji posegi:

- gradnje planinskih poti;

- urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve;

- gradnje objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda.

3.2. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE GRADENJ IN DRUGIH DEL

14. člen

(1.) MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE

(1.1.) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za stavbe:

V površino za pozidanost območja se štejejo površine vseh stavb na gradbeni parceli.

Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ):

V območju stanovanj (SE, SK, SP) se zaradi ohranjanja arhitekturne krajine, v primeru nagiba terena, ki je večji od 12? kriteriji za parcelacijo novih gradbenih parcel sorazmerno večajo tako, da je pri naklonu 25?, parcela v smeri naklona daljša za 100%.

Za stavbe splošnega družbenega pomena (DI, DZ, DV) ter stavbe za posebne namene (SS) se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti, oziroma zazidanost gradbene parcele določi odgovorni projektant.

V območjih počitniških hiš (SP) so gradnje dovoljene do 60 m2 tlorisne površine.

Za posebna območja (MK) v skladu z namembnostjo stavb zazidanost gradbene parcele določi odgovorni projektant.

Faktor izrabe gradbene parcele (FI):

Faktor izrabe gradbene parcele za večstanovanjske stavbe (SV) je največ 1,2.

V primeru, ko je obstoječa zazidanost (FZ) in izraba (FI) gradbene parcele večja kot je določena v tem členu, so na teh gradbenih parcelah dovoljene le rekonstrukcije, vzdrževanje, spremembe namembnosti in rabe stavb.

(1.2.) Po tipologiji zazidave se stanovanjske stavbe delijo na:

V območjih (SE):

- prostostoječe enostanovanjske stavbe;

- prostostoječe dvostanovanjske stavbe;

- dvostanovanjske stavbe – dvojček;

- prostostoječe atrijske stavbe;

- stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje.

V območjih (SV):

- stanovanjski bloki.

V območjih (SP):

- počitniške hiše.

V območjih (SK):

- dvostanovanjske stavbe kmetij;

- prostostoječe enostanovanjske stavbe;

- prostostoječe dvostanovanjske stavbe;

- prostostoječe atrijske stavbe.

V območjih (KP):

- stanovanjske stavbe kmetij.

(1.3.) Lega objekta na zemljišču:

- Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju.

- Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m, enostavni objekti pa najmanj 1,5 m.

Manjši odmiki so možni le ob pismenem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

- Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni in drugi pogoji.

- Ograje naj bodo praviloma postavljene na posestne meje gradbenih parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta.

- Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5,0 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljalci cest ter takrat kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest.

- Odmik od gozdnega raba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oz. rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.

- Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb lociranih na pobočjih mora biti praviloma vzporedna s plastnicami.

- Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišč, dovozov in dostopov.

(2.) MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

15. člen

(2.1.) Oblikovanje stavb na območju (SE):

(1.) Za oblikovanje stavb na območju (SE) se določa podrobnejša tipologija. Določata se dva stavbna tipa, ki sta označena z malima tiskanima črkama a in b, in sta določena za posamezno morfološko enoto v grafičnem delu PUP. Stavbni tip z oznako a predstavlja prostostoječe stavbe s podolžnim tlorisom, pritličnega ali nadstropnega gabarita, običajno s pritličjem na nivoju terena, pri nadstropnih stavbah pa z nizkim kolenčnim zidom v mansardi, ter s strmo streho. Stavbni tip običajno najdemo v vaških naseljih. Stavbni tip z oznako b predstavlja prostostoječo stavbo podobno stavbam v okolici.

(2.) Za oblikovanje stavb na območju z oznako (a) velja:

- Osnovni tlorisni gabarit vseh stavb mora imeti podolgovat tloris v razmerju stranic vsaj 1:1,4. Tloris je lahko tudi lomljen. S prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita.

- Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapne lege ne sme presegati višine 6,2 metra nad terenom. Na terenu v naklonu omejitev iz prejšnjega stavka velja za višji del terena, pri čemer mora biti višji del terena enake višine po dolžini vsaj ene stranice, hkrati pa največja razdalja med terenom in kapno lego na sme presegati višine treh etaž in pripadajočega kolenčnega zidu. Višina kolenčnega zidu mansarde pri pritličnih stavbah je dovoljena do 100 cm. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Nadzidave se lahko izvajajo ob upoštevanju določil navedenih v tej alineji.

- Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35??do 42?. Strešna kritina je lahko sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve, s strešniki pa je treba ustvariti teksturo sorodno deskam oziroma zareznikom. Strehe nad prizidki (razen terase) morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. Sončni zbiralniki morajo biti nižji kot sleme.

- Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so kukrle, frčada na firtah in frčada trikotne oblike. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. Skupna dolžina odprtin pri frčadah, ki so vidne z javnih površin ne sme presegati 1/3 dolžine fasade.

- Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja z osno oblikovanimi fasadami in poudarjenimi vrati in okenskimi odprtinami. Ograje balkonov morajo biti praviloma izvedene z vertikalno položenimi deskami oziroma mora biti členitev ograj vertikalna. Stolpiči niso dovoljeni. Večkotni izzidki niso dovoljeni na območju makrocelot Kokra in Hriboviti del, razen v Mačah. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dopustne. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase.

- Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.

(3.) Za oblikovanje stavb na območju z oznako (b) velja:

- Osnovni tlorisni gabarit vseh stavb mora imeti podolgovat tloris v razmerju stanic vsaj 1:1,3. Tloris je lahko tudi lomljen.

S prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita.

- Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapne lege ne sme presegati višine 6,9 metra nad terenom. Na terenu v naklonu omejitev iz prejšnjega stavka velja za višji del terena, pri čemer mora biti višji del terena enake višine po dolžini vsaj ene stranice, hkrati pa največja razdalja med terenom in kapno lego na sme presegati višine treh etaž in pripadajočega kolenčnega zidu. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.

Nadzidave se lahko izvajajo ob upoštevanju določil navedenih v tej alineji.

- Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopi. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35??do 42?, na območju makrocelote Urbanistične zasnove Preddvor in makroenote Tupaliče (TP) pa v razponu od 30??do 42?. Strešna kritina je lahko sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve. Strehe nad prizidki (razen terase) morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. Sončni zbiralniki morajo biti nižji od slemena.

- Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so kukrle, frčada na firtah in frčada trikotne oblike. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa.

Skupna dolžina odprtin pri frčadah, ki so vidne z javnih površin ne sme presegati 1/3 dolžine fasade

- Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja z osno oblikovanimi fasadami in poudarjenimi vrati in okenskimi odprtinami. Balkonske ograje naj imajo praviloma vertikalno položene deske. Stolpiči niso dovoljeni, historiziranje ni želeno. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dopustne. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. Stolpiči so izjemoma dovoljeni kot poudarki posebnih lokacij kot so križišča pomembnejših cest, trgi ter razpoznavne prostorske osi. Prostorske osi iz prejšnjega stavka morajo biti v projektni dokumentaciji prikazane in obrazložene. Tlorisna zasnova stolpičev je lahko pravokotna.

- Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.

(4.) Urbanistični del posebnega dela projekta (PGD) dokumentacije mora vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.

(2.2.) Za oblikovanje stavb v območju (SV) velja:

- Osnovni tlorisni gabarit bloka mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5. Tloris je lahko tudi lomljen. Z dozidavami se ne sme porušiti predpisanega tlorisnega gabarita.

- Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 1 + M. Nadzidave se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.

- Obliko, naklon, kritino in smer slemen določi odgovorni projektant. Barva streh je siva. Na obstoječih blokih je dovoljeno odpiranje strešin v obliki strešnih oken in frčad. Strešine frčad morajo imeti enake naklone in ne smejo biti višje kot je osnovna streha. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino.

- Arhitektonska zasnova blokov mora biti enotna za celotno območje morfološke enote. Rekonstrukcije fasad so dopustne pod pogojem, da se hkrati rekonstruira celotna fasada stavbe. Izvedene morajo biti tako, da se ohranja obstoječa členitev fasade in značilni rastri ter razmerja.

- Tehnične rešitve večstanovanjskih stavb morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.

(2.3.) Za oblikovanje počitniških hiš (SP) velja:

- Tlorisna površina počitniške hiše je max. 60 m2. Dozidave obstoječih počitniških hiš so dovoljene le do dopustne skupne tlorisne površine 60 m2.

- Višinski gabarit počitniške hiše je dovoljene do (K) + P + M. Kota pritličja je največ 30 cm nad terenom, višina kolenčnega zidu v mansardi pa največ 40 cm. Na nagnjenem terenu višina kapne lege nad terenom na sme presegati s to alinejo določenih vsaj po celotni dolžine daljše stranice osnovnega tlorisa, hkrati pa največja razdalja med terenom in kapno lego na sme presegati višine dveh etaž in pripadajočega kolenčnega zidu.

- Strehe počitniških hiš so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35??do 42?. Lomljene in šotoraste strehe niso dovoljene. Strešna kritna je sive do grafitno sive barve. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Strehe nad prizidki so dovoljene le kot podaljšek osnovne strehe.

- Odpiranje streh je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Za frčade veljajo enaka določila kot pri točki (2.1.) tega člena.

- Arhitektonska zasnova mora izhajati iz značilne lokalne tradicije. Napušči ne smejo tvoriti masivnih elementov. Biti morajo tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi, lahko pa so ometani in izvedeni z zaokrožitvijo med fasado in kapom. Balkonske ograje naj imajo vertikalno položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno.

- Dozidave počitniških hiš morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.

(2.4.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (SK) in (KP) velja:

(2.4.1.) Za vse stavbe, razen za stavbe iz (2.4.2.) točke tega člena, veljajo merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje iz točke 2.1. tega člena.

(2.4.2.) Za arhitektonsko oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb velja:

- Osnovni tlorisni gabarit gospodarskih poslopij in hlevov mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,8, pomožnih kmetijskih stavb pa vsaj 1:1,3. Tloris je lahko tudi lomljen.

- Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja. Pri določanju višine stavbe je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.

- Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. V primeru lomljenega tlorisa so strehe lahko sestavljene in istega naklona. Lahko so zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu do 30??do 45?. Strešna kritina je sive barve. Pritlična dozidava na čelni fasadi ima lahko tudi enokapno streho. V primeru spremembe namembnosti se dopušča odpiranje strešin v obliki strešnih oken ali frčad, za katere veljajo enaka določila kot pri točki (2.1.) tega člena.

- Arhitektonsko oblikovanje stavb in dozidave morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. Fasade morajo biti ometane v svetlih tonih, deli stavbe so lahko leseni. Napušči ne smejo tvoriti masivne elemente. Pri določitvi stavbne mase je potrebno izhajati iz stavbnih mas obstoječih stavb iste dejavnosti v okolici. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Spremembe namembnosti stavb ne smejo porušiti lokalne tradicije arhitektonskega oblikovanja. Na območju makrocelot Kokra in Hriboviti del morajo imeti gospodarska poslopja in hlevi lesene zatrepe.

- Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.

(2.5.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (SS, DI, DZ, DU, DK, DV, MB, MD in MP) velja:

- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.

- Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v okolici.

- Strehe stavb v območjih (SS, DI, DZ, DK in DV) so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave, v območjih (MB, MD, MP in DU) pa je potrebno obliko, naklon, kritino in smer slemen prilagoditi tradicionalni značilnosti območja.

- Arhitekturno oblikovanje in uporaba materialov naj bo enotno za območje morfološke enote in naj sledi funkciji stavbe.

Stavbe morajo biti arhitektonsko kvalitetno oblikovane. V primerih velikih stavbnih mas je potrebno stavbo in zunanjo ureditev načrtovati tako, da se volumen stavbe razbije. V primeru obstoječih vizualno izpostavljenih stavb na območjih (MB, MD in MP), kjer njihov volumen opazno odstopa od merila okoliških stavb, je z novimi posegi potrebno izvesti oblikovno sanacijo, s katero se z različnimi oblikovalskimi principi in ustrezno vegetacijo volumen stavbe razbije.

- Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.

(2.6.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MS) velja:

- Tlorisni gabariti stavb morajo slediti tipičnemu razmerju značilnemu za stavbno dediščino v območju. Z novimi gradnjami in drugimi deli naj se ohranja prepoznaven urbanistični vzorec, kar je potrebno prikazati na katastru v merilu 1:1000, ki mora obsegati celotno morfološko enoto.

- Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo in tradicijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v jedru.

- Obliko, naklon, kritino in smer slemen je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so kukrle in frčada na firtah. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. Skupna dolžina odprtin pri frčadah, ki so vidne z javnih površin ne sme presegati 1/3 dolžine fasade.

- Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavbe dediščine. Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah stavb je potrebno ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. V primerih spremembe namembnosti stavb niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti stavb. Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z obstoječo stavbo.

Urbanistični del posebnega dela projekta (PGD) dokumentacije mora vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.

(2.7.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MK in MT) velja:

- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.

- Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo biti vedutno izpostavljeni.

- Obliko, naklon, kritino in smer slemen je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja.

- Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavb.

- Tehnične rešitve javnih stavb morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.

(2.8.) Za stavbe na območjih (ZS) je potrebno upoštevati določila za arhitektnonsko oblikovanje stavb v območjih (MK in MT), pri čemer je maksimalni gabarit P z možnostjo izrabe podstrešja.

(2.9.) Za pokopališke stavbe s spremljajočimi objekti je potrebno upoštevati določila točke (2.5.) tega člena, pri čemer je maksimalni gabarit (K) + P.

(3.) MERILA IN POGOJI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE

16. člen

(3.1.) Oblikovanje zelenih površin

V zelene površine se ne štejejo tlorisne površine stavb, dostopi, manipulacijske površine in parkirišča. Ozelenjena

parkirišča niso del zelenih površin.

V okviru gradbene parcele je potrebno za posamezne dejavnosti zagotoviti minimalno naslednji delež zelenih površin:

Pri stavbah splošnega družbenega pomena (DI, DZ, DU, DK, DV) ter pri stavbah za posebne namene (SS) se delež zelenih površin določi s projektom zunanje ureditve gradbene parcele v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje.

(3.2.) Oblikovanje okolice objektov

(1.) V naseljih je potrebno ohraniti čim več obstoječe vegetacije, nove zasaditve pa naj upoštevajo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Robove naselij, zlasti vaških, robove gradbenih parcel vizualno izpostavljenih stavb in rastlinjakov naj se intenzivno zasadi praviloma z avtohtono vegetacijo (visokodebelni sadovnjaki).

(2.) V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.

(3.) Pri urejanju okolice objektov naj se upošteva konfiguracija terena. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin.

(4.) Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu. Zasebni dovozi naj bodo primerno utrjeni. Za tlakovanje povoznih in drugih površin za bivanje v okviru gradbene parcele naj se praviloma uporablja materiale, ki dajejo izgled členjenosti oziroma teksture, s čimer se izgled velikih enoličnih površin razbije. Po enakem principu naj se ureja tudi tlakovanje trgov in parkirišč za osebna vozila.

(5.) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(6.) Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe pomožnih objektov morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo, razen v primeru pohodne strehe (terase), ko je pomožni objekt postavljen kot prizidek k fasadi, ter v primeru steklenjakov in zimskih vrtov. Strešna kritina nad nadstreški s tlorisno površino do 30 m2 je lahko tudi brezbarvna, prosojna, oblika strehe nad nadstrešnico pa enokapna v naklonu manjšem od 20°. V primeru, da je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Vrtne ute imajo lahko tudi šotoraste strehe.

(7.) Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje, medsoseske ograje v makrocelotah doline Kokra in hribovitem delu pa so lahko tudi iz naravnega kamna. V stanovanjskih območjih višine ograj ne smejo presegati 1,20 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.

Masivne, razen protihrupne ograje in ograje določene v tej točki, niso dovoljene, razen v primeru ohranjanja kulturne dediščine. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno razen v primeru fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov.

(8.) Oporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Praviloma naj se upoštevajo kvalitetni principi gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje.

(9.) Urbana oprema in objekti oz. predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in območjih stavbne dediščine reklame niso dovoljene. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 nad pohodno površino.

(10.) Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v omočjih strnjenih naselij.

(3.3.) Oblikovanje drugih prostorskih ureditev

(1.) Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Kjer razmere dopuščajo, je potrebno ohranjati naraven potek vodotoka (meandri).

Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri.

(2.) Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti. Pri melioracijah in hidromelioracijah je potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohraniti prvotni potek vodotoka in vegetacijo ob njem ali jo ponovno zasaditi. Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda in hudournikov. Urejanje pašnikov je potrebno izvesti pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.

(3.) Oblikovanje krmišč, molzišč in kozolcev ter uporaba materialov na območju krajine mora upoštevati lokalno tradicijo oblikovanja. Tlorisna zasnova krmišča, molzišča in dvojnega kozolca mora biti podolgovata v razmerju

vsaj 1:2. Streha mora biti dvokapna, lahko ima čope. Sleme strehe mora biti v smeri daljše stranice, strešni naklon pa mora biti med 38 in 42 °. Strešna kritina mora biti sive barve s tradicionalnimi oblikami strešnikov. Objekti so lahko zgrajeni le v leseni izvedbi in na točkovnih temeljih. Deske pri opaževanju zatrepov so lahko pritrjene le vertikalno. Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, sicer pa ne sme imeti zaprtih stranic.

(4.) Rekreacijske poti, med katere se štejejo tudi planinske poti, se morajo čimbolj prilagajati terenu brez bistvenega spreminjanja reliefnih in talnih razmer. Pri trasiranju in urejanju zemljišč je treba v največji meri ohranjati obstoječo vegetacijo (gozdni rob, drevje, grmičevje in posamična drevesa).

3.3. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN PARCELACIJE ZEMLJIŠČ

17. člen

(1) GRADBENE PARCELE

Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

Pri določitvi gradbenih parcel je potrebno upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirna mesta, utrjene površine in zelene površine);

- določen faktor zazidanosti (FZ) oziroma izrabe gradbene parcele (FI), minimalne odmike od posestnih meja in predpisan delež zelenih površin;

- zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske poti.

Za kmetije in kmetijske objekte (SK, KP) se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti in usmeritve kmetije, potrebe po modernizaciji (nestanovanjske kmetijske stavbe, pomožni kmetijski objekti in stanovanjske stavbe kmetij), lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora ter ob upoštevanju vseh sanitarnih in požarnih predpisov.

Pri stavbah za posebne namene (SS), stavbah splošnega družbenega pomena (D), stavbah v mešanih (M) in proizvodnih

(P) območjih se velikost gradbenih parcel določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja..

Obstoječim stavbam se gradbena parcela določa na podlagi dejanske rabe zemljišč (zazidanih površin stavb, ustreznega deleža zelenih površin, pripadajočih manipulativnih površin ter površin za mirujoči promet) tako, da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.

(2.) PARCELACIJA ZEMLJIŠČ

Parcelacija se, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti.

Kriteriji za parcelacijo minimalnih gradbenih parcel so:

- prostostoječe enostanovanjske stavbe min 400 m2

- prostostoječe dvostanovanjske stavbe min 400 m2

- dvostanovanjske stavbe – dvojček min 500 m2

- prostostoječe atrijske stavbe min 400 m2

- enostanovanjske stavbe v nizu za vsako enoto min 200 m2

- počitniške hiše. min 250 m2

Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je možna, kadar se lahko s parcelacijo  oblikuje večgradbenih parcel primernih za gradnjo ter da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop.

Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.

3.4. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE

18. člen

(1.) CESTE IN DRUGE PROMETNE POVRŠINE

Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in rezervatih namenjenih za promet, kar pa ne velja za kolesarske in sprehajalne poti.

Oblikovanju javnih prometnih površin je potrebno nameniti večjo pozornost, zlasti z uporabo primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj naj bodo prilagojene različnim območjem ter posameznemu namenu. Za umirjanje prometa naj se poleg drugih ureditev uporabljajo tudi tlakovanja.

(1.1.) Prometne površine

- Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.

- Minimalna širina občinskih cest – ulic je 3,5 m.

- Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma pa je slepa cesta možna, v kolikor ima na zaključku ceste urejeno ustrezno obračališče.

- Hkrati z gradnjo, rekonstrukcijo ali vzdrževalnimi deli na cesti je potrebno vključiti tudi graditev oz. po potrebi naenkrat izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav.

- Ob obstoječem cestnem telesu je potrebno zagotoviti od 1,0 m do 2,0 m širok pas cestnega sveta z omejeno lastninsko pravico. Cestni svet je namenjen gradnji gospodarske javne infrastrukture.

- Ob regionalnih, lokalnih ter zbirnih mestnih in krajevnih cestah je v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo.

- Hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov in imeti ob prehodih za pešce poglobljene robnike, da ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam.

- Ob regionalnih, lokalnih ter zbirnih krajevnih cestah naj se izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč se naj kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles.

- Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča.

- Postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih cestah zunaj naselij prepovedano.

(1.2.) Dovozi in priključki

- Vsak objekt na zaključeni gradbeni parceli mora imeti zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na javno cesto.

Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupno.

- Novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov.

- Iz javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč.

- Do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za intervencijska vozila.

- Meteorne in odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.

(1.3.) Parkirne površine

(1.) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti vseh stavb je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce. Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno v bližini parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljalca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju.

(2.) Parkirne in manipulativne površine morajo biti z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično ločeni od cestnega sveta.

(3.) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejane tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

(4.) Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati, glede na namembnost oz. dejavnost, naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):

- Ob urejanju apartmajev v stanovanjskih hišah je potrebno zagotoviti 1PM na štiri ležišča.

- Pri določanju parkrinih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5 % parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički. V primeru, da je PM manj kot 20 je potrebno zagotoviti 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički.

- Pri določanju parkirnih mest večstanovanjskih objektov (SV) je potrebno zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 parkirno mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički.

- Na gradbenih parcelah je dovoljena gradnja manjkajočih parkirnih mest k obstoječim stavbam, ob upoštevanju minimalnega deleža zelenih površin.

(5.) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(1.4.) Varovalni pasovi cest

- Zaradi preprečitve škodljivih vplivov gradenj in prostorskih ureditev v prostor ob cesti, na cesto in promet na njej, je ob javnih cestah določen varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.

- Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:

-          pri hitrih cestah 35 m,

-          pri glavnih cestah 25 m,

-       pri regionalnih cestah 15 m,

-          pri državnih kolesarskih poteh 5 m.

-          Varovalni pas občinske ceste je širok:

-          pri lokalnih cestah 8m,

-          pri lokalnih krajevnih cestah 8m,

-         pri javnih poteh 6 m,

-          pri javnih poteh za kolesarje 3 m.

- Državne ceste so določene z uredbo o kategorizaciji državnih cest, občinske ceste pa z odlokom o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti.

- Za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je v varovalnem pasu ceste potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega državnega oziroma občinskega organa.

(1.5.) Rezervati prometnic

Planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste.

V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter eventuelna prečkanja omrežij energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.

Rezervati posameznih cest so:

- državne ceste (glavne in regionalne) 40 m

- lokalne ceste 30 m

- zbirne krajevne ceste 30 m

- krajevne ceste 20 m

(2.) PROMET NA NOTRANJIH VODAH

V vodnem in priobalnem zemljišču jezera Črnava so dovoljeni le posegi za potrebe urejanja jezera in varstvo voda.

Dovoljeni so tudi posegi oziroma ureditve, ki omogočajo dostop do vode (pristani, mostički, privezi, pomoli, čolnarne,...), ki trajno ne spreminjajo obale.

Za posege v območju jezera in priobalnega pasu je potrebno predhodno soglasje pristojne službe na urejanje voda in strokovno mnenje službe za varstvo narave.

(3.) ŽIČNIŠKI PROMET

V skladu s prostorskim planom občine se določa načelna načelna žičniška povezava naselja Kokra s Krvavcem.

3.5. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE

19. člen

Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljalcev posameznih infrastruktur.

Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni.

Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.

Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda. Gradnja novih objektov naj bo zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi vodi.

V novonačrtovanih območjih predvidenih za gradnjo, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna šele po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.

(1.) ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH TER PADAVINSKIH VODA

20. člen

Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in komunalne kanalizacije, za katere skrbi upravljalec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna meteorna in komunalna kanalizacija).

Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s končnimi dispozicijami.

Komunalno kanalizacijo se vodi na lokalne čistilne naprave oziroma na centralno čistilno napravo.

V naseljih z javno kanalizacijo za komunalne odpadne vode je nanjo obvezna priključitev vseh objektov, ki odvajajo odpadne vode s pogojem, da stanje javne kanalizacije omogoča priključitev ter, da iztok uporabnika izpolnjuje priključitvene pogoje.

V javno kanalizacijo se mora odvajati komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalno odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE (to je 50 m na PE oziroma prebivalca), odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.

Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi.

Padavinske vode s cest se spelje preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj, kadar so ti potrebni v skladu z veljavnimi predpisi, v ponikovalnico ali vodotok po najbližji možni poti. Padavinske vode s streh objektov se spelje preko peskolovov, padavinske vode z utrjenih površin (parkirišč, dvorišč,...) pa preko lovilcev olj, kadar so ti potrebni v skladu z veljavnimi predpisi, in peskolovov v ponikovalnice ali vodotoke. Do ureditve odvajanja meteornih voda z obstoječih javnih cest in poti je investitor, ob gradnji novih objektov, dolžan poskrbeti tudi za odvod meteornih voda, ki bi morebiti pritekle na investitorjevo gradbeno parcelo s cestnih površin obstoječih javnih cest in poti, ki še nimajo ustrezno urejenega odvajanja meteornih voda.

Na območjih, kjer sistem javne komunalne kanalizacije še ni zgrajen, se komunalne in tehnološke vode iz objektov in naprav vodijo v vodotesne večprekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka, ki jih mora redno čistiti pooblaščeni upravljalec, ali čistilne naprave. Za gradnjo ustrezne greznice oziroma čistilne naprave si je povzročitelj obremenitve, oziroma investitor dolžan pridobiti ustrezno upravno dovoljenje. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se objekti obvezno priključijo na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezinficirati.

Odpadne vode iz greznic je prepovedano spuščati na javne ali zasebne površine, potoke ali druge površinske vode ali v podzemlje.

Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja.

Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic.

V varstvenih pasovih vodnih virov je način odvajanja odpadnih in padavinskih voda določen s posameznimi odloki o varovanju vodnih virov oziroma v skladu s pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij.

(2.) OSKRBA S PITNO VODO

21. člen

Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca. Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno, je pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno zgraditi javno vodovodno omrežje. Na območjih, kjer obstoječe omrežje ne ustreza tehničnim pogojem za priključitev (npr. tlačne razmere, pretočnost, količina vode) se mora to omrežje obnoviti, da se zagotovijo pogoji za priključitev.

Nova vodovodna omrežja je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.

V rezervatih obstoječih in predvidenih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, razen ob soglasju upravljalca. Varovalni pas magistralnega in primarnega vodovoda je 3,0 m od osi vodovoda na vsako stran cevi, sekundarnega voda pa 2,0 m od osi na vsako stran cevi.

Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme.

Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ. Poslovni objekti, za katere je potrebna dodatna požarna varnost, si morajo zagotoviti interno hidrantno omrežje, priključeno preko kombiniranega merilnega mesta vode.

Za gradnje in druga dela na območju varstvenih pasov vodnih virov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.

V območjih varstvenih pasov vodnih zajetij se morajo gradnje in prostorske ureditve izvajati v skladu z določili (1.2.4.) točke iz 10. člena tega odloka.

(3.) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

22. člen

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Objekte je potrebno priključiti na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.

Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati elektroenergetske koridorje, ki znašajo:

- za napetostni nivo kablovoda 20 kV: 8 m (2×4 m od osi kablovoda),

- za napetostni nivo daljnovoda 10, 20 kV: 20 m ( 2×10 m od osi daljnovoda (DV)),

- za napetostni nivo daljnovoda 35 kV: 30 m (2×15 m od osi DV),

Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.

Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oz. občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elekromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

Nizko in srednje napetostno omrežje je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi.

Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti

ojačitve obstoječega omrežja oz. zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode. Nove transformatorske postaje naj bodo oblikovane in postavljene tako, da čim manj vplivajo na vidne kvalitete prostora.

Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno naselje oziroma del naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi kandelabri tipske oblike.

Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oz. izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za določeno okolje. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu.

Če pa kvalitetne rešitve za določeno območje ne ostajajo, je potrebno v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno rešitev.

Svetilnost in usmerjenost svetil mora biti skladna s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja.

(4.) OSKRBA S PLINOM IN TOPLIFIKACIJA

23. člen

Oskrba s plinom

Na območju PUP se dolgoročno predvideva možnost oskrbe s plinom v bolj strnjenih delih poselitve občine.

Za srednjetlačne plinovode je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Ur.l. RS, št. 26/2002 in 54/2002).

Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja. Varstveni pas za plinovode za delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran osi plinovoda, za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov je 2 m na vsako stran osi plinovoda. V 2 × 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega upravljalca.

Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje bo možna pod pogoji, ki jih bo določil pooblaščeni upravljalec plinovoda.

Toplifikacija

Na območju občine je toplificirano naselje Preddvor s Hribom ter bližnjim domom starejših občanov in hotelom Bor.

(5.) TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN SISTEM ZVEZ

24. člen

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega (v nadaljnjem besedilu TK) omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).

Pri določanju lege stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljalca.

Priključitev na TK omrežje se izvede na osnovi projektno tehnične dokumentacije, ki mora upoštevati obstoječo infrastrukturo ter določiti ustrezne odmike od nje.

Izgradnja omrežja mobilne telefonije mora biti usklajena s koncesijsko pogodbo posameznega operaterja in z veljavnimi mednarodnimi standardi s področja mobilne telefonije.

Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:

- bazne postaje mobilne telefonije se lahko v bivalno okolje locirajo le na osnovi strokovnega mnenja, s katerim sodoločene minimalne oddaljenosti baznih postaj od stanovanjskih hiš in drugih objektov občutljivih za

elektromagnetno sevanje;

- prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;

- objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;

- na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;

- v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);

- če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;

- na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja), na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;

- v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;

- posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten).

Kabelsko razdelilni sistem

Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je dopustno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje (v nadaljevanju CaTV) in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.

- Trasa omrežja CaTV mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka telefonsko omrežje.

- Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh.

- Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CaTV od ostalih komunalnih vodov.

(6.) RAVNANJE IN ODLAGANJE ODPADKOV

25. člen

Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.

Dovoljeno je zbiranje organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.

Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira ekološke otoke.

Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.

Zbiranje nenevarnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.

Za gradbene odpadke se prvenstveno predvideva predelava za ponovno uporabo ali pa predelava kot vnos v tla na območjih gramoznic in ostalih objektov za pridobivanje mineralnih surovin. Odlaganje odpadnega  gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala v 15 m obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.

3.6. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

26. člen

(1.) Za gradnjo objektov oziroma izvajanje del, ki bi lahko ogrozila biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto, zavarovano območje, območje pričakovanih naravnih vrednot, ekološko pomembno območje in posebna varstvena območja Natura je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega ministrstva za okolje in prostor, v posameznih primerih pa je treba zagotoviti tudi naravovarstveni nadzor v času izvajanja gradbenih del.

(2.) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev občine Preddvor« (ZRSVN, OE Kranj, september 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Preddvor.

(3.) Zavarovana območja in območja predlagana za zavarovanje:

(3.1.) Zavarovana območja na območju PUP:

(3.2.) Območja predlagana za zavarovanje na območju PUP:

(4.) Naravne vrednote:

(4.1.) Naravne vrednote na območju PUP:

(4.2.) Območja pričakovanih naravnih vrednot na območju PUP:

(5.) Ekološko pomembna območja:

Ekološko pomembna območja na območju PUP:

(6.) Posebna varstvena območja

Posebna varstvena območja (območja natura 2000) na območju PUP:

(7.) Ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tisti elementi krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju občine Preddvor se kot taki pomembni elementi pojavljajo:

- travniški sadovnjaki,

- mejice in gozdnati pasovi,

- gorske zaplate,

- gorske posesti in pašniki.

(8.) Konkretne varstvene usmeritve: