Na podlagi 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - UPB1, 70/08), 2. in 30. čl. Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 - UPB2, 76/08, 100/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 - UBP4, 17/08 in 21/08) 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Cerkvenjak (Ur. l. RS št. 63/00) ter 16. člena Statuta Občine Cerkvenjak (MUV, št. 16/07) je Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 14. redni seji, dne 8. aprila 2009 sprejel

O D L O K

o obvezni gospodarski javni službi oskrbe s pitno vodo

na območju Občine Cerkvenjak

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Odlok določa pogoje in način obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z vodovodi ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz vodovodov v Občini Cerkvenjak.

Izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) določi občina v skladu s predpisi o gospodarskih javnih službah.

2. člen

S storitvami javne službe oskrbe s pitno vodo se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb in gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Za storitev javne službe se šteje tudi oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

II. OBMOČJE IN NAČIN IZVAJANJA STORITVE

3. člen

Storitev javne službe se izvaja na vseh poselitvenih območjih na območju občine Cerkvenjak, razen na območjih, kjer se iz posameznega vodnega vira oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.

Oskrbovalna območja so razvidna iz občinskega Programa oskrbe s pitno vodo.

4. člen

Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe. Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega in sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.

Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in ki je namenjen lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.

Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo.

III. NAPRAVE IN OBJEKTI ZA ZAJEMANJE IN

DOVAJANJE PITNE VODE

5. člen

Vodooskrbni objekti, naprave in sistemi po tem odloku so:

a. Naprave in objekti, s katerimi upravlja upravljavec:

1. Primarno omrežje in naprave:

– Cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,

– Cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji.

2. Sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo.

3. Magistralno omrežje in naprave:

– Cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,

– Tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja.

b. Naprave in objekti – interno omrežje, ki je v upravljanju in vzdrževanju uporabnika:

– Vodovodni priključek

– obračunski vodomer

– pomožni – interni vodomer

– začasni priključek

c. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požarov ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.

IV. UPRAVLJAVCI VODOVODOV

6. člen

Upravljavec javnega vodovoda je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Upravljavec zasebnega vodovoda je oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.

Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.

Za upravljavca zasebnega vodovoda potrdi občina pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. V kolikor med solastniki zasebnega vodovoda ne pride do soglasja glede upravljavca, (določi upravljavca) občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe.

7. člen

Občina mora pristojnemu ministrstvu sporočiti upravljavce javnih vodovodov in vsako spremembo o upravljavcih.

Upravljavec je dolžan voditi kataster gospodarske javne infrastrukture javnega vodovodnega sistema v skladu s predpisi.

Dolžan je voditi tudi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest v skladu z veljavnimi predpisi.

Ažuriran register in evidence iz tega člena je upravljavec dolžan posredovati lastniku na njegovo zahtevo v računalniški obliki.

8. člen

Občina mora imeti za rabo vode iz vodnih virov za oskrbo s pitno vodo vodna dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo vode. V primeru zasebnega vodovoda morajo vodno dovoljenje pridobiti vsi lastniki stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

9. člen

Za stanje javnega vodovoda je odgovoren izvajalec javne službe, skladno s tehničnimi normativi za gradnjo, priključevanje, dobavo, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda, ki so opredeljeni v tehničnem pravilniku upravljavca.

Izvajalec javne službe izdela in da v sprejem Občinskemu svetu Občine Cerkvenjak tarifni pravilnik. Tarifni pravilnik opredeljuje merila in kriterije za oblikovanje cen.

Za stanje vodovodov, s katerimi upravljajo in gospodarijo drugi izvajalci oskrbe s pitno vodo, pa so odgovorni ti izvajalci oskrbe s pitno vodo.

V. GRADITEV VODOVODA

10. člen

Izvajalec javne službe ima javno pooblastilo za predpisovanje pogojev in izdajanje soglasij, če tako določa zakon ali drug veljavni predpis:

1. k občinskemu prostorskemu načrtu

2. k občinskim podrobnim prostorskim načrtom,

3. k projektni dokumentaciji,

4. h gradbenemu dovoljenju,

5. k uporabnemu dovoljenju,

6. k začasnemu priključku,

7. za priključitev na javno vodovodno omrežje,

8. za posege v prostor, kjer poteka javno vodovodno omrežje,

9. za posege v obstoječe in predvidene varovalne pasove vodnih virov, ki jih uporablja in

10. v drugih, z zakonom določenih primerih.

11. člen

Izvajalec mora začetek gradnje vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del.

Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega upravnega organa.

V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod predati v last občini.

Izvajalec javne službe mora zgrajeni vodovod prevzeti v uporabo pod pogojem, da je pridobljeno uporabno dovoljenje.

Ob primopredaji mora investitor izročiti izvajalcu javne službe vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvedenih del.

Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski posnetek zgrajenega objekta, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi komunalnimi napravami.

12. člen

Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora predhodno pridobiti soglasje občine za priključitev na javni vodovod, nadalje izpolniti vse pogoje iz soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja, kakor tudi plačati strošek izvedbe in prispevek po merilih in kriterijih, kot povračilo za zgrajeno primarno omrežje, predložiti potrebno dokumentacijo opredeljeno s tehničnim pravilnikom in ustrezna soglasja za posege na zemljišča preko katerih bo potekal vodovodni priključek, če to zemljišče ni v njegovi lasti. Kdor namerava povečati priključno moč obstoječega priključka, mora poravnati sorazmerni del stroškov pri izgradnji sekundarnega in primarnega voda.

Bodoči uporabnik vode mora plačati prispevek in vse ostale obveznosti pred priključitvijo svojega objekta na javni vodovod.

Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo vodovodnega omrežja s tem ne pridobi nikakršno pravico razpolaganja na javnem vodovodu.

VI. PRIKLJUČITEV NA VODOVOD

13. člen

Kjer je zgrajen vodovod, ki še ima proste zmogljivosti, je izvajalec javne službe dolžan priključiti uporabnike na vodovod ob pogojih, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik o javnem vodovodu.

14. člen

Uporabnik sme vodo iz vodovoda odvzemati le v skladu z izdanim soglasjem izvajalca javne službe oziroma pogodbo o priključitvi.

15. člen

Priključek se izvede za vsakega uporabnika posebej, tudi v večstanovanjskih objektih, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom.

Možen je tudi začasni priključek na omrežje vodovoda ob pogojih, ki jih določajo interni akti izvajalca javne službe. Začasni priključek se izvede ob predhodnem soglasju občine, ki velja največ za obdobje enega leta.

16. člen

Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev izvede priključitev na javni vodovod ter vgraditev, zamenjavo ali odstranitev vodomerne naprave, le pooblaščeni izvajalec na stroške uporabnika.

17. člen

Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec javne službe.

Za odjem vode mora imeti vsak priključek posebej, tudi v večstanovanjskih objektih, vgrajeno vodomerno napravo.

Merilno mesto in način vgradnje vodomerne naprave opredeljuje tehnični pravilnik upravljavca.

Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop.

Uporabnik je, v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav navedenih v predhodnem odstavku tega člena, dolžan takoj o tem obvestiti izvajalca javne službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna povzročitelju. Prav tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopredaje lastništva.

18. člen

Izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav, po predhodnem obvestilu uporabnika, skladno z veljavno zakonodajo.

Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno napravo, v kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.

V primeru, da je za poškodbo vodomerne naprave kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil, izvajalec javne službe pa je poškodovano vodomerno napravo dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.

VII. HIDRANTI

19. člen

Hidranti v vodovodnem sistemu so javni in interni. Javni hidranti služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.

Javne hidrante mora vzdrževati izvajalec javne službe, ki mora voditi o hidrantih in hidrantni mreži tehnične in druge pregledne podatke in jih na zahtevo posredovati občinski inšpekciji, požarni inšpekciji, poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim, ki izvajajo protipožarno varnostno funkcijo.

Stroške vsakokratnega vzdrževanja javnih hidrantov, ki izpolnjujejo pogoje za namen požarne varnosti, krije občina.

20. člen

Odvzem vode iz javnih hidrantov brez pisnega dovoljenja izvajalca javne službe ni dopusten.

Omejitev odvzema vode iz javnih hidrantov ne velja za odvzem vode za gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nesreč.

Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode iz hidranta mora uporabnik najkasneje v 3 dneh po zaključeni intervenciji iz drugega odstavka tega člena, o odvzemu obvestiti izvajalca javne službe. V poročilu je potrebno navesti datum, količino, čas, mesto in razlog odvzema.

Odvzem vode iz hidrant je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju upravljavca, tudi za naslednje namene:

1. čiščenje cest in ulic,

2. zalivanje javnih zelenic,

3. izpiranje kanalov,

4. utrjevanje cestišč,

5. javne prireditve,

6. polnjenje cistern za prevoz pitne vode,

7. usposabljanje članov prostovoljnega gasilskega društva.

Med upravljavcem in uporabnikom se sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in način plačila stroškov porabljene vode. Pri obračunu porabljene vode se uporablja vsakokrat veljavna cena vode.

Upravljavec je dolžan izdati soglasje za odvzem vode, če razmere na omrežju dopuščajo predvideni odvzem.

Uporabnik, ki uporablja vodo iz hidranta za navedene namene, mora imeti tehnično brezhiben hidrantni nastavek z obračunskim vodomerom, ki ga najame pri izvajalcu javne službe.

Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v brezhibnem stanju.

V primeru poškodovanja je dolžan povrniti vse stroške za vzpostavitev hidranta v normalno stanje.

21. člen

Interni hidranti so sestavni del interne inštalacije objekta in morajo biti priključeni na omrežje za vodomerno napravo.

Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode oziroma lastnik interne inštalacije na lastne stroške.

VIII. VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN VODNIH

VIROV

22. člen

Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z odlokom o zaščiti vodnih virov na območju občine ali drugim državnim podzakonskim aktom.

23. člen

Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe s soglasjem predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu.

Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.

24. člen

Na vodovodu se ne sme graditi ali postavljati objektov in nasipati ali odvzemati materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje.

Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.

Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške.

Lastniki zemljišč preko katerih poteka vodovod, morajo izvajalcu javne službe dovoliti neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in Interventnih ukrepov.

IX. PLAČEVANJE PORABE VODE

25. člen

Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri v kubičnih metrih (m3).

Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.

Uporabnik ima poleg rednih iz 18. člena tega odloka, pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne naprave, če meni, da meritev ni točna. če se ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec javne službe, sicer pa uporabnik.

Izvajalec javne službe je uporabnikom dolžan povrniti preveč plačana denarna sredstva.

26. člen

Z velikimi porabniki vode lahko izvajalec javne službe sklene posebno pogodbo o dobavi vode le na podlagi predhodnega pisnega soglasja občine.

27. člen

Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave ter ob spremembi cene. Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom oziroma mesečnim popisom stanja vodomera, ki ga uporabnik sporoči upravljavcu.

Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.

V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave, v roku 8 dni po prejemu obvestila.

Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.

Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov.

28. člen

Za večstanovanjske objekte, ki se gradijo na novo, je potrebno zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej.

V obstoječih objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer.

Lastniki večstanovanjskega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo.

Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.

Vodomerne naprave v interni inštalaciji služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo in jih izvajalec javne službe ne odčitava in ne vzdržuje.

29. člen

Tarife oziroma cene za porabljeno vodo določa Občinski svet občine Cerkvenjak na predlog izvajalca javne službe skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko. Cene oblikovane v skladu s predpisi morajo pokrivati odhodke poslovanja nastale pri izvajanju javne službe.

30. člen

Vode, ki je bila porabljena za požarno varstvene namene oziroma za odpravo elementarnih in drugih katastrofalnih posledic ni potrebno plačati, če je bila poraba v roku določenem s tem odlokom prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le ta označil za upravičeno.

O načinu pokrivanja nastalih stroškov se izvajalec javne službe dogovori z Občino Cerkvenjak.

X. OSKRBOVANJE Z VODO

31. člen

Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati vsem uporabnikom vodo, ki mora ustrezati določilom pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode.

Kadar voda ni ustrezna, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti uporabnike. V obvestilu mora biti naveden predviden čas in vzrok neustreznosti, možen način uporabe in način začasne oskrbe z vodo.

32. člen

Kadar zaradi izrednih okoliščin uporabnikom ni možno zagotoviti enakomerno in normalno oskrbo z vodo, mora izvajalec javne službe ukreniti vse, da se zagotovi čimprejšnjo normalno oskrbo.

33. člen

Ob omejitvah je izvajalec javne službe dolžan ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov ob izrednih razmerah. Uporabniki so v takih primerih vodo dolžni uporabljati le za osnovne življenjske potrebe ter za požarno varnost.

34. člen

Uporabniki vode iz drugih virov oskrbe so dolžni uporabljati vodni vir na krajevno uveljavljeni način in pri odvzemu oziroma porabi vode ravnati tako, da ne bo prizadeto stanje vodnega vira.

Pri nastopu izrednih razmer ali omejitvah so dolžni po potrebi dati svoje kapacitete na razpolago za koriščenje prednostne preskrbe za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.

35. člen

Izvajalec javne službe ima pravico in dolžnost prekiniti dobavo vode uporabnikom na njihove stroške v naslednji primerih:

1. če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,

2. če se uporabnik ni ravnal v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,

3. če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe te pomanjkljivosti ne odpravi,

4. če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, ali če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne službe, ali če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe tega ne odpravi,

5. če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe odčitavanje ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled priključka, ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda,

6. če pri urejanju okolice ni upošteval določil tega odloka in Tehničnega pravilnika,

7. če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera,

8. če uporabniki v večstanovanjskem objektu ne uredijo medsebojnih razmerij kot to določa 25. člen tega odloka in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,

9. če uporabnik ne poravna računa ali položnice za porabljeno vodo v 15 dneh po opozorilu, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode.

Dobava vode je prekinjena dokler ni odpravljen vzrok prekinitve.

Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve in ponovne priključitve, ki jih določi izvajalec javne službe.

XI. DOLŽNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE

36. člen

Izvajalec javne službe je dolžan:

1. upravljati z javnimi vodovodi in skrbeti za varovanje vodovodov in jih redno vzdrževati,

2. vsem uporabnikom zagotavljati zdravstveno ustrezno vodo v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode,

3. spremljati in analizirati stanje oskrbe uporabnikov in virov oskrbe z vodo, pripravljati programe, načrte, predloge in izvajati ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave vodnih virov kakor tudi oskrbe z vodo v celoti,

4. ugotavljati stanje vodnih virov, ki jih koristi ter vzpodbujati in izvajati ukrepe za zavarovanje vodnih virov pred onesnaževanjem,

5. pripraviti program ukrepov oskrbe z vodo iz vodovodov ob

izrednih razmerah in skrbeti za njihovo izvajanje,

6. pripraviti sanacijski program za sanacijo oporečnih vodnih virov,

7. voditi in dopolnjevati kataster vodovodnega omrežja,

8. skladno s predpisi obnavljati in kontrolirati vodomerne naprave.

XII. OBVEZNOSTI UPORABNIKA

37. člen

Uporabnik ima naslednje obveznosti:

1. omogočiti stalen dostop do internega omrežja in vodomerne naprave v primeru nadzora in odprave napak,

2. naprave, ki so njegova last, zaščititi pred zmrzovanjem,

3. vgraditi obračunski vodomer,

4. nadzorovati interno omrežje,

5. upravljavcu takoj sporočiti vse okvare na obračunskem vodomeru in internem omrežju,

6. spremljati porabo vode po obračunskem vodomeru zaradi pravočasnega odkritja okvare na internem omrežju,

7. upravljavcu pisno sporočiti lastninske in ostale spremembe, pomembne za pravno razmerje med upravljavcem in uporabnikom,

8. redno plačevati izstavljene račune upravljavca,

9. upoštevati varčevalne in druge ukrepe v izrednih razmerah ali ob prekinitvi dobave vode,

10. ne sme popravljati, zamenjati ali kako drugače posegati v obračunski vodomer brez vednosti in soglasja upravljavca.

XIII. NADZOR

38. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljata občinska uprava in inšpekcijska služba.

XIV. KAZENSKE DOLOČBE

39. člen

Z denarno kaznijo 1000 eurov se kaznuje izvajalec javne službe:

1. če ravna v nasprotju s 13. členom odloka,

2. če ravna v nasprotju z 18. členom odloka,

3. če ravna v nasprotju z 19. členom odloka,

4. če ravna v nasprotju s 27. členom odloka,

5. če ravna v nasprotju z 28. členom odloka,

6. če ravna v nasprotju z 31. členom odloka,

7. če ravna v nasprotju z 32. členom odloka,

8. če ravna v nasprotju s 33. členom odloka,

9. če ravna v nasprotju s 35. členom odloka in

10. če ravna v nasprotju s 36. členom odloka.

Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo 300 eurov kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.

40. člen

Z denarno kaznijo 400 eurov se za prekršek kaznuje odjemalec vode, če:

1. ravna v nasprotju z 12. člena odloka,

2. ravna v nasprotju z 14. členom odloka,

3. ravna v nasprotju z 16. členom odloka,

4. ravna v nasprotju z 20. člena odloka,

5. ravna v nasprotju z 24. členom odloka,

6. ravna v nasprotju s 27. členom odloka,

6. ravna v nasprotju s 33. členom odloka,

7. ravna v nasprotju s 34. členom odloka in

8. ravna v nasprotju s 37. členom odloka.

XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

41. člen

Upravljavec in uporabniki vodovodnega omrežja, ki je v lasti občine, se morajo zahtevam tega odloka prilagoditi najkasneje v roku enega leta po začetku veljave tega odloka.

42. člen

Za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporablja veljavna področna zakonodaja.

43. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Cerkvenjak (Ur.l.RS, št. 3/2002) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Cerkvenjak (MUV, št. 25/07).

44. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku (MUV) Štajerske in Koroške regije.

Številka: 007-04/2008

Datum: 8. april 2009

Župan

Jože Kraner, s. r.