Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 30. seji, dne 19. 6. 2017, sprejel

ODLOK

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za

enoto urejanja prostora LV21 Ptuj – Nova vas severno

od ulice Jožefe Lackove

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 – obvezna razlaga, 1/17, 2/17 – obvezna razlaga in 4/17 – obvezna razlaga; v nadaljevanju: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora LV 21 Ptuj – Nova vas severno od ulice Jožefe Lackove (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o., Strma ulica 13, 2000 Maribor pod številko projekta 16-202, datum junij 2017.

2. člen

(sestavni del podrobnega načrta)

(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe

za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.

(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:

A) BESEDILO

1. Obrazložitev odloka

2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

3. Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu

B) KARTOGRAFSKI DEL

C) PRILOGE

Priloge OPPN so:

– izvleček iz strateškega prostorskega akta

– prikaz stanja prostora

– strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

– povzetek za javnost

– spis postopka

II. OPIS MEJE OBMOČJA

3. člen

(območje podrobnega prostorskega načrta)

(1) Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(2) V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahaja zemljišče s parcelnimi številkami:

309/1, 310/5(del), 311/1(del), 311/3, 311/4, 311/5, 311/6, 311/7, 311/8(del), 312/5, 312/6, 313/2, 313/3, 313/4(del), 313/6, 314 in 315, vse k. o. 389 – Nova vas pri Ptuju.

(3) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN je 1,47 ha.

(4) Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura.

4. člen

(namenska raba območja)

(1) Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč.

(2) Podrobnejša namenska raba: območja stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S (območja stanovanj) pa kot stanovanjske površine (SS), namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.

III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO

GRADNJE TER URBANISTIČNE OMEJITVE

5. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)

(1) S tem OPPN se načrtujejo ureditve povezane s stanovanjsko gradnjo, v enoti urejanja prostora LV 21 – novo stanovanjsko območje.

(2) Območje obdelave je razdeljeno na območje A in območje B (gradnja dvanajstih stanovanjskih stavb.

(3) Predvidene so naslednje ureditve:

1. gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe,

2. ureditev zelenih in drugih površin,

3. ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z ureditvijo dovozne ceste.

6. člen

(pogoji za izrabo območja)

V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč:

zemljišča na območju prostorskih ureditev povezanih z gradnjo stanovanjskih stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem, namenska raba se opredeli za stanovanja, zemljišča na območju dostopne ceste, namenska raba se opredeli za prometno infrastrukturo, zemljišča na območju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na katerih se po izvedenih posegih vzpostavi prejšnje stanje, upoštevajo pa se pogoji omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

7. člen

(urbanistični parametri)

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

– gradbena črta je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno);

– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

– maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov, ali objektov brez kleti;

– FZ – faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja;

– FIZ – faktor izrabe zemljišča je razmerje med bruto etažno površino objekta / velikost parcele;

– namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so lahko namenjeni stanovanjskim dejavnostim in spremljevalni mirni dejavnosti;

– velikost gradbene parcele – minimalna velikost gradbene parcele je 500 m2.

IV. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE

UREDITVE

8. člen

(vrste posegov in dopustnih dejavnosti)

(1) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 31. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 4. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč.

(2) Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo – območje stanovanj. Namembnost objektov je v osnovi stanovanjska, dopustne so spremljajoče dejavnosti, kot so določene v OPN opredeljene za namensko rabo SS. Možna je sprememba namembnosti dela stanovanjske površine v namen storitvene dejavnosti:

– Oskrba z električno energijo plinom in paro,

– Gradbeništvo,

– Informacijske in komunikacijske dejavnosti,

– Finančne in zavarovalniške dejavnosti,

– Poslovanje z nepremičninami,

– Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,

– Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,

– Zdravstvo in socialno varstvo,

– Druge dejavnosti,

– Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem in proizvodnja za lastno rabo.

V. FUNKCIONALNA IN OBLIKOVNA MERILA TER POGOJI

9. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1) Po tipologiji zazidave so v skladu z odlokom o OPN dopustne prostostoječe stavbe, razviti tlorisi, stavbe v nizu, po tipologiji namembnosti in oblikovanja pa stavbe tipa S1, S2 (le obstoječe), S3, S4, S8, N1 in N2.

(2) Lega stavb je določena z gradbeno mejo in gradbeno linijo, dimenzija in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov – tlorisni in višinski gabariti so razvidni iz grafične priloge

– list 5 – Ureditveno količbena situacija.

(3) Faktor pozidanosti zemljišča (FZ):

v območju A: FZ max.=0,3

v območju B: FZ max.=0,5

(4) Faktor izrabe zemljišča (FIZ):

v območju A: FIZ max.= 0,6

v območju B: FIZ max.=1

(5) Vsi objekti so etažnosti: max. (K) +P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž.

(6) Strehe objektov na območju se izvedejo kot ravne strehe na območju A in kot dvokapnice na območju B.

(7) Fasada objekta je toplotno izolativna z izvedenim zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi delno izvedena kot lesena ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami.

(8) Parkiranje je na lastni parceli – 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto. Pred objekti je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest - odkritih ali s pokrito nadstrešnico ali garaža. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta.

10. člen

(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno

korist)

(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.

(2) Dovoljena je postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

– majhne stavbe,

– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave,

– pomožni objekti v javni rabi,

– ograje,

– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,

– pomožni energetski objekti,

– pomožni komunalni objekti,

– oporni zidovi (dovoljena postavitev na mejo).

(3) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. V primeru, da se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena min 0,5 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od ceste 1,5 m, razen v primeru, če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(4) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

(5) Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:

– rekonstrukcije objektov in naprav,

– sprememba namembnosti, ki je skladna z osnovno dejavnostjo.

(6) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo.

VI. OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA

11. člen

(pogoji za zunanjo ureditev)

(1) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste.

(2) Ograje okoli stanovanjskih stavb so lahko polne, lesene, kovinske, žičnate, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Max višina ograje je 1,5m; ograja lahko stoji na zidcu, ki je max višine 0,5 m od nivoja raščenega terena.

(3) Parkirne površine so utrjene površine znotraj posamezne parcele v velikosti 6x6m. Parkirne površine je dovoljeno pokriti z nadstrešnico ali jih zazidati kot garažo etažnosti P z ravno streho.

VII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA

OMREŽJA

12. člen

(prometno urejanje)

(1) Na območju se uredi dostopna oz. dovozna cesta iz južne ali jugo zahodne smeri z navezavo na občinsko cesto preko cestnega priključka. Projektni elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.

(2) Cestno omrežje se ustrezno protiprašno uredi.

13. člen

(parkiranje)

(1) Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja.

(2) Potrebno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce se določi v skladu s tabelo:

VIII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

14. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno

javno dobrem)

(1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja.

(2) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo.

(3) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.

(4) Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno.

(5) Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN - list št. 6 – Situacija komunalne infrastrukture in prometne ureditve.

(6) Dopustna so odstopanja priključnih in javnih infrastrukturnih vodov od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na koncept ostalih rešitev. Rešitve infrastrukture se prilagajajo konkretnim arhitekturnim rešitvam, podanim v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za izvedbo odstopanj so potrebna pridobljena soglasja nosilcev urejanja prostora.

15. člen

(vodovod)

(1) Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.

(2) Oskrba novih objektov z vodo znotraj prostorskega načrta bo možna preko javnega vodovodnega omrežja, z izvedbo novega ustrezno dimenzioniranega vodovodnega cevovoda, ki se naveže na obstoječi vodovodni cevovod DN160 na parceli št. 279/31, k. o. Nova vas pri Ptuju.

(3) V sklopu predvidene gradnje je potrebno zgraditi sekundarni vodovodni cevovod.

(4) V sklopu predvidene gradnje se bodo na vodovodnem cevovodu izvedli hidranti za zagotovitev požarne varnosti na zazidljivem območju.

(5) V primeru močno povečane porabe vode na podlagi projektantskega izračuna, bo potrebno presek cevi za vodovodni priključek predvidenega območja obdelave ustrezno dimenzionirati.

(6) Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov.

16. člen

(fekalna kanalizacija)

(1) Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječo kanalizacijo se zagotovi ustrezna zaščita kanalizacijske cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.

(2) Izvede se ločen sistem kanalizacije za odvajanje onesnaženih fekalnih vod, ki mora biti vodotesen ob upoštevanju vseh potrebnih predpisov.

(3) Predvidena ustrezno dimenzionirana interna fekalna kanalizacija se naveže na predvideno javno fekalno kanalizacijsko omrežje.

(4) Hišni priključki se izvedejo izključno preko revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta na fekalni kanal. Revizijski jaški morajo biti vedno dostopni.

(5) Za priključitev stanovanjskih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno na osnovi višinskih izmer določiti traso, ki se bo gravitacijsko navezala na predvideno omrežje.

17. člen

(meteorna kanalizacija in odvodnjavanje)

(1) Predmetna lokacija se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po veljavni Uredbi, zato je potrebno upoštevati naslednje omejitve.

(2) Prečiščene padavinske vode s posameznih objektov se odvajajo v lokalna ponikanja preko peskolovov.

(3) Za območje je bilo izdelano preliminarno geotehnično poročilo, št. 35/2008; izdelovalca GMG Božidar Janžekovič s.p. (4) Meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). Odvodnjavanje meteornih vod je možno izvesti s ponikovalnimi polji na območju J-1, skladno s preliminarnim geotehničnim poročilom.

(5) Vse rešitve glede ponikanja in odvajanja meteornih voda morajo biti usklajene z Hidrološko hidravlično presojo za območje OPPN LV21 Ptuj – Nova vas severno od ulice Jožefe Lackove, ki jo je izdelala firma VPR Uratnik v marcu 2017, pod št. projekta 1-2017 in z Recenzijskim poročilom za OPPN LV20 Ptuj – Nova vas južno od Meniških gozdov in OPPN LV21 Ptuj – Nova vas severno od ulice Jožefe Lackove, ki ga je izdelala firma GHC projekt d.o.o. v marcu 2017 pod št. projekta RP 28/3/17.

18. člen

(elektroenergetski vodi)

(1) Za napajanje območja je potrebno:

(2) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor.

(3) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov.

(4) Električne inštalacije v novih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

(5) Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektrom Maribor.

(6) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

(7) Za izvedbo napajanja obravnavanega območja z električno energijo bo potrebno zgraditi ustrezni nizkonapetostni razvod (priključek) od obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV NOVA VAS PRI PTUJU 4 (t-680) do predvidenih objektov.

19. člen

(telekomunikacijski vodi)

(1) Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti, pred gradnji zakoličiti na osnovi projektne rešitve.

(2) Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočiti TK operaterju možnost priključka vseh objektov v zazidavi.

(3) Priključna točka je obstoječa kabelska kanalizacija pri hiši Slovenskogoriška cesta 13.

(4) Za navedeno zazidavo je potrebno po zemljišču ceste, zgraditi TK kabelsko kanalizacijo: - v glavni ulici vsaj PEHD cev premera 50 mm s pripadajočimi kabelskimi jaški 1,2x1,2x1,2 m. Do posameznih stavb PEHD cevi premera 50 mm ter prehodnim jaškom pri stavbi.

20. člen

(ogrevanje in prezračevanje)

(1) Ogrevanje bo urejeno individualno in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije ter zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Prezračevanje bo naravno in delno prisilno.

(2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote.

21. člen

(plinovodno omrežje)

(1) V bližini obravnavanega območja je že zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje na Ulici Jožefe Lackove (odsek LB-PE125), delovnega tlaka 100 mbar, ki ga je možno širiti na obravnavano enoto urejanja prostora. Pri tem je potrebno predvideti širitev plinovoda iz obravnavanega območja na Murščevo ulico. Za vse predvidene objekte je predvidena možnost priključitve na plinovodno omrežje. Predvidene objekte je možno ogrevati.

(2) Gradnjo novega plinovodnega omrežja lahko izvede le sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja.

(3) Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/12 in 3/14).

(4) Pri umeščanju plinovodnega omrežja v prostor in določitvi odmikov od ostale komunalne infrastrukture je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, posebej upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1).

(5) Načrtovane trase morajo omogočiti morebitno ločeno gradnjo  plinovodnega omrežja po zaključeni gradnji komunalne infrastrukture, zato morajo biti predvideni zadostni odmiki pri vzporednem poteku različnih komunalnih in energetskih vodov.

IX. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

22. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcelacije in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 7 – Načrt parcelacije.

Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.

(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.

X. VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE

NARAVE

23. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

Na območju ni registriranih arheoloških ostalin in evidentiranih enot kulturne dediščine.

24. člen

(ohranjanje narave)

(1) Območje OPPN se ne nahaja na ekološko pomembnem območju.

(2) Območje OPPN meji na severu na območje gozdov, zato je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:

– stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 10 m od gozdne meje, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od gozdne meje vsaj 1,0 m,

– investitor oziroma lastnik posameznega zemljišča mora po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč, v kolikor je le ta obstajal že pred izvedbo OPPN-ja.

XI. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

25. člen

(splošne zahteve)

(1) Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena.

(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti.

Projektni pospešek tal znaša 0,100 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.

(3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:

– tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,

– uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

– ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov,

– ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

26. člen

(požarno varstvo)

(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.

(2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:

– zmanjšanje možnosti nastanka požara,

– zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,

– zmanjšanje škode ob požaru.

(3) Načrtovane stanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov.

(4) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem.

(5) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4,00 m enostanovanjskih stavb od mej in 8,00 m med stavbami.

V primeru manjšega odmika, bodo dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(6) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(7) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste, cestnega priključka na cesto in površin za odstavo vozil – parkiranje pred stanovanjskimi stavbami. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu.

(8) Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 10.000 prebivalci, se v objektih določenimi s predpisi gradijo zaklonišča osnovne zaščite. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.

(9) Vse dostopne ceste ustrezajo standardu SIST DIN 14090.

(10) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte, se dokazuje v elaboratu ''Zasnova požarne varnosti'', za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu ''Študija požarne varnosti''. Elaborati so sestavni del projekta za gradbeno dovoljenje.

XII. VAROVANJE OKOLJA

27. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.

(2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.

(3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.

28. člen

(varstvo pred hrupom)

Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom.

Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija.

29. člen

(varstvo zraka)

Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.

Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,

– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,

– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

30. člen

(varovanje voda)

(1) Predmetna lokacija se nahaja izven vodovarstvenega območja.

(2) Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.

– Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.

– Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.

– Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…). Viški padavinskih vod se odvajajo v javno meteorno kanalizacijo.

– Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.

(3) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2).

31. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.

(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.

XIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

32. člen

(etapnost izvedbe podrobnega načrta)

(1) Prva faza predstavlja rekonstrukcijo uvozno - izvoznega priključka na Ulico Jožefe Lackove.

(2) Druga faza predstavlja gradnjo objektov in prometne in komunalne infrastrukture v notranjosti območja. Faze gradnje GJI in objektov niso natančno opredeljene.

(3) Vsaka faza mora biti zaključena celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami. Gradbena dovoljenja se lahko pridobivajo za vsako fazo posebej.

XIV. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

33. člen

(organizacija gradbišč)

(1) Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije.

V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč.

(2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.

(3) Med gradnjo se zagotovi:

– ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija),

– odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov.

(4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:

– zemeljski material deponirati izven območja vodotokov,

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih,

– gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.

34. člen

(razmejitev, izročitev in prevzem)

(1) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

XV. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

35. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega

načrta)

(1) Investitor je dolžan:

– pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,

– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

– promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,

– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,

– zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb,

– sprotno rekultivirati območja posegov,

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru

nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,

– preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,

– sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane, – začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.

(3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.

(4) Investitor OPPN je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč ter zgraditi dostopno protiprašno cesto. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. Zgrajena infrastruktura se brezplačno prenese v javno dobro ter upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.

(5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.

XVI. TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI

OBJEKTOV IN NAPRAV

36. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1) Odstopanja pri načrtovanju objektov:

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

– gradbena linija je črta, ki se ne sme presegati (razen z zunanjim stopniščem, nadstreškom in napuščem max. 1m) in na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad v notranjost;

– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost.

Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov, tolerance do -2 m.

(2) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice,…).

(3) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev.

(4) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.

(6) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.

(7) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.

XVII. KONČNE DOLOČBE

37. člen

(dostopnost podrobnega načrta)

Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Mestni občini Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj.

38. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

39. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Številka: 3505-9/2007

Datum: 19. 6. 2017