New Page 1
 

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 10. redni seji dne 29. 10. 2015 sprejel

 

 

 

S T A T U T 

 

Občine Slovenske Konjice 

 

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE 

 

 

 

1. člen 

 

(območje, ime in sedež občine) 

 

(1) Občina Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:Bezina, Blato, Brdo, Breg pri Konjicah, Brezje pri Ločah, Dobrava pri Konjicah, Dobrnež, Draža vas, Gabrovlje, Gabrovnik, Kamna Gora, Klokočovnik, Koble, Kolačno, Konjiška vas, Kraberk, Ličenca, Lipoglav, Loče, Mali Breg, Mlače, Nova vas pri Konjicah, Novo Tepanje, Ostrožno pri Ločah, Penoje, Perovec, Petelinjek pri Ločah, Podob, Podpeč ob Dravinji, Polene, Preloge pri Konjicah, Prežigal, Selski Vrh, Slovenske Konjice, Sojek, Spodnja Pristava, Spodnje Grušovje, Spodnje Laže, Spodnje Preloge, Spodnji Jernej, Stare Slemene, Strtenik, Suhadol, Sveti Jernej, Škalce, Škedenj, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Štajerska vas, Tepanje, Tepanjski Vrh, Tolsti vrh, Vešenik, Zbelovo, Zbelovska Gora, Zeče, Zgornja Pristava, Zgornje Laže in Žiče.

 

(2) Sedež občine je v Slovenskih Konjicah, Stari trg 29.

 

(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

 

(4) Občino predstavlja in zastopa župan.

 

(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.

 

(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

 

 

 

2. člen 

 

(ožji deli občine) 

 

(1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Slovenske Konjice so določeni s tem statutom in odlokom občine.

(2) Imena in območja ožjih delov občine so:

 

Krajevna skupnost Bezina obsega naselja Bezina, Gabrovnik in Strtenik,

 

Krajevna skupnost Dobrava - Gabrovlje obsega naselji Dobrava pri Konjicah in Gabrovlje,

 

Krajevna skupnost Draža vas obsega naselje Draža vas,

 

Krajevna skupnost Jernej obsega naselja Brezje pri Ločah, Kolačno, Ličenca, Petelinjek pri Ločah, Selski vrh, Sveti Jernej in Zgornje Laže,

 

Krajevna skupnost Konjiška vas obsega naselja Breg pri Konjicah, Konjiška vas, Nova vas, Prežigal in Spodnja Pristava,

 

Krajevna skupnost Loče obsega naselja Spodnji Jernej, Klokočovnik, Koble, Lipoglav, Loče, Mali Breg, Mlače, Ostrožno pri Ločah, Penoje, Podob, Suhadol in Štajerska vas,

 

Krajevna skupnost Polene obsega naselje Polene,

 

Krajevna skupnost Slovenske Konjice obsega naselja Blato, Slovenske Konjice, Škalce in Zgornja Pristava,

 

Krajevna skupnost Sojek - Kamna gora obsega naselji Sojek in Kamna gora,

 

Krajevna skupnost Spodnje Grušovje obsega naselje Spodnje Grušovje,

 

Krajevna skupnost Špitalič obsega naselja Kraberk, Stare Slemene, Škedenj, Špitalič pri Slovenskih Konjicah in Tolsti vrh,

 

Krajevna skupnost Tepanje obsega naselja Dobrnež, Novo Tepanje, Perovec, Tepanje in Tepanjski vrh,

 

Krajevna skupnost Vešenik - Brdo obsega naselji Brdo in Vešenik,

 

Krajevna skupnost Zbelovo obsega naselja Podpeč ob Dravinji, Spodnje Laže, Zbelovo in Zbelovska gora,

 

Krajevna skupnost Zeče obsega naselja Preloge, Spodnje Preloge in Zeče,

 

Krajevna skupnost Žiče obsega naselje Žiče.

 (2) Imena in območja ožjih delov občine so:

Krajevna skupnost Bezina obsega naselja Bezina, Gabrovnik in Strtenik,

Krajevna skupnost Dobrava - Gabrovlje obsega naselji Dobrava pri Konjicah in Gabrovlje,

Krajevna skupnost Draža vas obsega naselje Draža vas,

Krajevna skupnost Jernej obsega naselja Brezje pri Ločah, Kolačno, Ličenca, Petelinjek pri Ločah, Selski vrh, Spodnji Jernej, Sveti Jernej in Zgornje Laže,

Krajevna skupnost Konjiška vas obsega naselja Breg pri Konjicah, Konjiška vas, Nova vas, Prežigal in Spodnja Pristava,

Krajevna skupnost Loče obsega naselja Klokočovnik, Koble, Lipoglav, Loče, Mali Breg, Mlače, Ostrožno pri Ločah, Penoje, Podob, Suhadol in Štajerska vas,

Krajevna skupnost Polene obsega naselje Polene,

Krajevna skupnost Slovenske Konjice obsega naselja Blato, Slovenske Konjice, Škalce in Zgornja Pristava,

Krajevna skupnost Sojek - Kamna gora obsega naselji Sojek in Kamna gora,

Krajevna skupnost Spodnje Grušovje obsega naselje Spodnje Grušovje,

Krajevna skupnost Špitalič obsega naselja Kraberk, Stare Slemene, Škedenj, Špitalič pri Slovenskih Konjicah in Tolsti vrh,

Krajevna skupnost Tepanje obsega naselja Dobrnež, Novo Tepanje, Perovec, Tepanje in Tepanjski vrh,

Krajevna skupnost Vešenik - Brdo obsega naselji Brdo in Vešenik,

Krajevna skupnost Zbelovo obsega naselja Podpeč ob Dravinji, Spodnje Laže, Zbelovo in Zbelovska gora,

Krajevna skupnost Zeče obsega naselja Preloge, Spodnje Preloge in Zeče,

Krajevna skupnost Žiče obsega naselje Žiče.

 

 

 

3. člen 

 

(naloge občine) 

 

(1) Občina Slovenske Konjice v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine.

 

(2) Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini zagotoviti potrebna sredstva.

 

 

 

4. člen 

 

(uresničevanje lokalne samouprave) 

 

(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.

 

(2) Občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

 

(3) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot trideset dni.

 

(4) Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

 

 

 

5. člen 

 

(sodelovanje) 

 

(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

 

(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja.

 

(3) Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja.

 

 

 

6. člen 

 

(grb, zastava in praznik občine) 

 

(1) Občina Slovenske Konjice ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.

 

(2) Grb Občine Slovenske Konjice ima obliko ščita s poljem rdeče barve z zlato obrobo. Na rdečem polju je v levo vzpenjajoč neosedlan konj bele barve.

 

(3) Zastava občine je belo-rumena. Vsaka barva zavzema po dolžini polovico prostora zastave. Barvi zastave sta razporejeni po vrstnem redu od leve proti desni: bela, rumena. Sredi zastave je grb občine. Razmerje med dolžino in širino zastave je ena proti dve.

 

(4) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zgornji polovici napis: Občina in v spodnji polovici ime občine: Slovenske Konjice. V sredini žiga je grb občine, kot je določen z odlokom.

 

(5) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.

 

 

 

7. člen 

 

(praznik občine) 

 

Praznik občine je 30. junij in je določen z odlokom.

 

 

 

II. NALOGE OBČINE

 

 

 

8. člen 

 

(naloge občine) 

 

(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:

 

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

 

– sprejema statut in druge predpise občine,

 

– sprejema proračun in zaključni račun občine,

 

– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

 

– sprejema programe razvoja občine.

 

2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:

 

– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

 

– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

 

– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

 

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

 

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

 

– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

 

– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

 

– pospešuje gospodarski razvoj,

 

– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,

 

– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.

 

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:

 

– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

 

– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

 

– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

 

– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

 

– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,

 

– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj.

 

5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:

 

– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,

 

– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

 

– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.

 

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:

 

– ustanovi vzgojno izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,

 

– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

 

– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,

 

– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

 

– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.

 

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:

 

– spremlja stanje na tem področju,

 

– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,

 

– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,

 

– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.

 

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

 

– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

 

– določa občinski program športa,

 

– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,

 

– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

 

– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.

 

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:

 

– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

 

– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

 

– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

 

– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

 

– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

 

10. Upravlja, gradi in vzdržuje:

 

– občinske ceste, ulice in javne poti,

 

– površine za pešce in kolesarje,

 

– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

 

– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter

 

– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.

 

11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:

 

– organizira reševalno pomoč v požarih,

 

– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

 

– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,

 

– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

 

– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

 

– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.

 

12. Ureja javni red v občini tako, da:

 

– sprejema programe varnosti,

 

– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

 

– organizira občinsko redarstvo,

 

– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

 

– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

 

(2) Občina opravlja naloge, določene s tem statutom in podrobneje z odlokom, in sicer:

 

– ustvarja pogoje za glasbeno izobraževanje ter izobraževanje odraslih,

 

– pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele,

 

– podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov,

 

– pospešuje društveno dejavnost na področju kulture, športa, turizma.

 

 

 

9. člen 

 

(druge pristojnosti) 

 

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

 

– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,

 

– določanje namembnosti prostora,

 

– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

 

– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

 

– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,

 

– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,

 

– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

 

 

 

10. člen 

 

(zbiranje in obdelava podatkov) 

 

(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.

 

(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.

 

 

 

III. ORGANI OBČINE 

 

 

 

1. Skupne določbe

 

 

 

11. člen 

 

(organi občine) 

 

(1) Organi občine so:

 

– občinski svet,

 

– župan in

 

– nadzorni odbor občine.

 

(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

 

(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

 

(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.

 

(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

 

(6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.

 

 

 

12. člen 

 

(občinska uprava) 

 

(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.

 

(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva.

 

(3) Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija.

 

(4) Občinska upava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe (in organe ožjih delov občine).

 

(5) Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske enote.

 

(6) Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

 

(7) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.

 

 

 

13. člen 

 

(javnost dela) 

 

(1) Delo organov občine je javno.

 

(2) Javnost dela občinskih organov občine se zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Splošni akti občine in drugi akti, ki so pomembni za občane, se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije in uradni spletni strani občine. Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik.

 

(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora.

 

 

 

2. OBČINSKI SVET 

 

 

 

14. člen 

 

(občinski svet) 

 

(1) Občinski svet Občine Slovenske Konjice šteje 23 članov.

 

(2) Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve po proporcionalnem volilnem sistemu. Območja volilnih enot za volitve članov občinskega sveta določa odlok.

 

(3) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine.

 

(4) Pristojnosti občinskega sveta določata zakon in ta statut.

 

 

 

15. člen 

 

(konstituiranje občinskega sveta) 

 

(1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta.

 

(2) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta.

 

(3) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.

 

 

 

16. člen 

 

(pristojnosti občinskega sveta) 

 

(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.

 

(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

 

– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

 

– sprejema proračun občine, spremembe proračuna, rebalans in zaključni račun,

 

– sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana,

 

– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

 

– odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,

 

– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,

 

– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

 

– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,

 

– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,

 

– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,

 

– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, sprejme načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine skladno s področno zakonodajo,

 

– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,

 

– razpisuje referendum,

 

– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih,

 

– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,

 

– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,

 

– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,

 

– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,

 

– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,

 

– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,

 

– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,

 

– lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,

 

– v okviru kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas v kabinetu župana,

 

– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

 

 

 

17. člen 

 

(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta) 

 

(1) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon.

 

(2) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

 

 

 

18. člen 

 

(seje občinskega sveta) 

 

(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.

 

(2) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom.

 

(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu.

 

(4) Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen.

 

(5) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja.

 

(6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.

 

(7) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju sej zagotavlja občinska uprava.

 

(8) Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta.

 

 

 

19. člen 

 

(pravice člana občinskega sveta) 

 

(1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.

 

(2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

 

(3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

 

(4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.

 

 

 

20. člen 

 

(odločanje občinskega sveta) 

 

(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.

 

(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

 

(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.

 

 

 

21. člen 

 

(izvrševanje odločitev občinskega sveta) 

 

(1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan.

 

(2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta.

 

(3) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave.

 

(4) Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji.

 

 

 

2.1 Delovna telesa občinskega sveta

 

 

 

22. člen 

 

(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve) 

 

(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve Občinskega sveta Občine Slovenske Konjice ima predsednika in štiri člane, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji.

 

(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je v delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je občina ustanovila.

 

(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta, članov nadzornega odbora in članov svetov krajevnih skupnosti in jih izvršuje.

 

(4) Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

(5) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve opravlja zlasti naslednje naloge:

 

– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,

 

– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,

 

– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet,

 

– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev.

 

 

 

23. člen 

 

(delovna telesa občinskega sveta) 

 

(1) Delovna telesa štejejo 5 do 9 članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi z občinskim odlokom.

 

(2) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve.

 

(3) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.

 

(4) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

 

(5) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

 

(6) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

 

(7) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

 

(8) Komisije in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, so dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

 

(9) Podrobneje določa način dela komisij in odborov občinskega sveta poslovnik občinskega sveta.

 

 

 

24. člen 

 

(stalna delovna telesa občinskega sveta) 

 

Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

 

– Statutarno-pravna komisija,

 

– Odbor za finance in premoženje,

 

– Odbor za gospodarstvo, turizem in podjetništvo,

 

– Odbor za družbene dejavnosti,

 

– Odbor za komunalno infrastrukturo, okolje in prostor,

 

– Odbor za podeželje,

 

– Odbor za požarno varnost,

 

– Odbor za mladino,

 

– Svet za varnost cestnega prometa in

 

– Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin.

 

 

 

25. člen 

 

(ustanovitev občasnih delovnih teles) 

 

Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.

 

26. člen 

 

(razrešitev) 

 

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog razrešitve mora biti obrazložen oziroma utemeljen. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve do prve naslednje seje občinskega sveta.

 

 

 

3. ŽUPAN 

 

 

 

27. člen 

 

(župan) 

 

(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

 

(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.

 

(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

 

(4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi obvesti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve.

 

 

 

28. člen 

 

(pristojnosti župana) 

 

(1) Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

 

(2) Poleg tega župan predvsem:

 

– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

 

– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,

 

– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,

 

– odloča o pridobitvi in odsvojitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine (predlaga sprejem načrta ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem, odloča o pravnem poslu in sklenitvi pravnega posla, razen, če za to pooblasti osebo ali organ),

 

– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

 

– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije,

 

– določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,

 

– odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge,

 

– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in vodjo organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,

 

– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

 

– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

 

 

 

29. člen 

 

(objave splošnih aktov) 

 

(1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom.

 

(2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajst dni po sprejemu.

 

(3) Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v 8 dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji.

 

(4) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti.

 

 

 

30. člen 

 

(opravljanje predpisanih nalog) 

 

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

 

– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

 

– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

 

– sprejme načrt zaščite in reševanja,

 

– vodi zaščito, reševanje in pomoč,

 

– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

 

– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

 

– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

 

– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

 

– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

 

 

 

31. člen 

 

(začasni in nujni ukrepi) 

 

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

 

 

 

32. člen 

 

(podžupan) 

 

(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.

 

(2) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga.

 

(3) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana.

 

(4) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

 

 

 

33. člen 

 

(komisije in drugi strokovni organi občine) 

 

(1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu.

 

(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

 

 

 

4. NADZORNI ODBOR 

 

 

 

34. člen 

 

(nadzorni odbor občine) 

 

(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom.

 

(2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.

 

 

 

35. člen 

 

(imenovanje članov nadzornega odbora) 

 

(1) Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe, ekonomske, pravne ali tehnične smeri. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve.

 

(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, direktor občinske uprave, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

 

(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.

 

(4) Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

 

 

 

36. člen 

 

(konstituiranje nadzornega odbora) 

 

(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Slovenskih Konjicah. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine.

 

(2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

 

(3) Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.

 

 

 

37. člen 

 

(program dela nadzornega odbora) 

 

(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu in občinskemu svetu.

 

(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad zaključnim računom proračuna občine, v okviru programa dela pa predvsem izvaja nadzor:

 

– finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine,

 

– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih).

 

(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.

 

(4) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.

 

(5) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.

 

 

 

38. člen 

 

(javnost dela nadzornega odbora) 

 

(1) Delo nadzornega odbora je javno.

 

(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

 

(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.

 

(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.

 

(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

 

 

 

39. člen 

 

(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) 

 

(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

 

(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.

 

(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

 

 

 

40. člen 

 

(sredstva za delo nadzornega odbora) 

 

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.

 

 

 

41. člen 

 

(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) 

 

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta, ki določa plačilo za delo nadzornega odbora in občinskih funkcionarjev.

 

42. člen 

 

(poslovnik nadzornega odbora) 

 

Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.

 

 

 

6. DRUGI ORGANI OBČINE 

 

 

 

43. člen 

 

(drugi organi občine) 

 

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

 

 

 

44. člen 

 

(poveljnik in štab civilne zaščite) 

 

(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.

 

(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

 

 

 

IV. OŽJI DELI OBČINE 

 

 

 

45. člen 

 

(ožji deli občine) 

 

(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij ali več naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.

 

(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.

 

(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 5 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.

 

(4) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki ga za določeno območje razpiše občinski svet.

 

 

 

46. člen 

 

(sodelovanje pri opravljanju nalog občine) 

 

Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:

 

– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,

 

– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb,

 

– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,

 

– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo,

 

– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.),

 

– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,

 

– dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov,

 

– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,

 

– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,

 

– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,

 

– dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog.

 

 

 

47. člen 

 

(opravljanje nalog iz pristojnosti občine) 

 

(1) Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti Občine Slovenske Konjice praviloma samostojno:

 

– skrbijo za pluženje in odvoz snega,

 

– skrbijo za vzdrževanje javnih poti ter zagotavljajo urejanje javnih površin na svojem območju,

 

– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,

 

– dajejo predloge in mnenja o predlogih prostorskih aktov občine, proračuna in razvojnih načrtih ter drugih splošnih aktov občine, ki se nanašajo na njihovo območje,

 

– sodelujejo z občinskim štabom za civilno zaščito pri nalogah s področja zaščite in reševanja ter pri oblikovanju politike občine na tem področju,

 

– izvajajo posamezne naloge na področju zaščite in reševanja, ki jih določi občinski štab, na podlagi zakona in tega statuta,

 

– sodelujejo s prostovoljnimi gasilskimi društvi kot nosilci sistema zaščite in reševanja v krajevni skupnosti,

 

– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,

 

– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina,

 

– opravljajo druge naloge v smislu izboljšanja kvalitete življenja.

 

(2) Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom.

 

 

 

48. člen 

 

(status krajevnih skupnosti) 

 

(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.

 

(2) Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja župana so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.

 

(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

 

(4) Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti.

 

 

 

49. člen 

 

(svet krajevne skupnosti) 

 

(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo občani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

 

(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.

 

(3) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.

 

(4) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.

 

(5) Funkcija člana sveta je častna.

 

 

 

50. člen 

 

(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti) 

 

(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti, sejo vodi najstarejši novoizvoljeni član sveta.

 

(2) Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.

 

(3) Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.

 

 

 

51. člen 

 

(seje sveta krajevne skupnosti) 

 

(1) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.

 

(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.

 

(3) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov občinskega sveta ali najmanj tretjina članov sveta krajevne skupnosti.

 

(4) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.

 

 

 

52. člen 

 

(predsednik in podpredsednik krajevne skupnosti) 

 

(1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

 

(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.

 

(3) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.

 

 

 

53. člen 

 

(naloge sveta krajevne skupnosti) 

 

(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:

 

– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,

 

– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,

 

– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.

 

(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.

 

(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

 

(4) Odločitve sveta skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.

 

(5) Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava.

 

(6) Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.

 

 

 

54. člen 

 

(sredstva za delovanje krajevne skupnosti) 

 

(1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.

 

(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.

 

(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi tudi upravlja občina.

 

(4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.

 

 

 

55. člen 

 

(financiranje krajevne skupnosti) 

 

(1) Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.

 

(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.

 

(3) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.

 

(4) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.

 

(5) Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana občinski svet.

 

(6) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.

 

(7) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem transakcijskem računu skupnosti izda župan.

 

(8) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.

 

(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.

 

 

 

56. člen 

 

(premoženje krajevne skupnosti) 

 

(1) Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.

 

(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.

 

(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.

 

 

 

57. člen 

 

(razpustitev sveta krajevne skupnosti) 

 

(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:

 

– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,

 

– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,

 

– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.

 

(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

 

 

 

V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI 

 

 

 

58. člen 

 

(oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju) 

 

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

 

 

 

1. Zbor občanov

 

 

 

59. člen 

 

(zbor občanov) 

 

(1) Občani na zboru občanov:

 

– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

 

– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

 

– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,

 

– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

 

– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

 

– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

 

– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,

 

– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

 

(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

 

 

 

60. člen 

 

(sklic zbora občanov) 

 

(1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.

 

(2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

 

(3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine.

 

 

 

61. člen 

 

(zahteva občanov za sklic zbora) 

 

(1) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela.

 

(2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih (30) dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

 

 

 

62. člen 

 

(vodenje zbora občanov) 

 

(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Zbor občanov v krajevni skupnosti vodi župan ali predsednik sveta krajevne skupnosti. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

 

(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcevz območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

 

(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov sklicatelj seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

 

 

 

2. Referendum o splošnem aktu občine

 

 

 

63. člen 

 

(referendum o splošnem aktu občine) 

 

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

 

(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.

 

(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

 

(4) Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon.

 

 

 

3. Svetovalni referendum

 

 

 

64. člen 

 

(svetovalni referendum) 

 

(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

 

(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

 

(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo.

 

 

 

4. Drugi referendumi 

 

 

 

65. člen 

 

(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) 

 

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

 

(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

 

 

 

5. Ljudska iniciativa 

 

 

 

66. člen 

 

(ljudska iniciativa) 

 

(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

 

(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

 

(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

 

(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

 

 

 

67. člen 

 

(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) 

 

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

 

 

 

VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 

 

 

 

68. člen 

 

(občinske javne službe) 

 

(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina.

 

(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

 

(3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom.

 

 

 

69. člen 

 

(izvajalci javnih služb) 

 

(1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.

 

(2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo.

 

 

 

VII. SODELOVANJE Z DRUGIMI OBČINAMI 

 

 

 

70. člen 

 

Občina sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

 

 

 

71. člen 

 

(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) 

 

(1) V aktu o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila skupaj z drugo/mi občino/ami se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

 

(2) Župan mora občinskemu svetu poročati o delu skupnega organa iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno.

 

 

 

VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 

 

 

 

72. člen 

 

(premoženje občine) 

 

(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

 

(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

 

(3) Odločitev o odsvojitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odsvojitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan v skladu z odlokom o proračunu občine.

 

(4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

 

(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.

 

 

 

73. člen 

 

(upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine) 

 

(1) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.

 

(2) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.

 

 

 

74. člen 

 

(prihodki občine) 

 

(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

 

(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.

 

 

 

75. člen 

 

(proračun občine) 

 

(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.

 

(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.

 

(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.

 

(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

 

 

 

76. člen 

 

(izvrševanje proračuna občine) 

 

(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.

 

(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom občine.

 

(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

 

(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.

 

(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.

 

 

 

77. člen 

 

(odlok o proračunu občine) 

 

(1) Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom o spremembah in dopolnitvah proračuna.

 

(2) Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.

 

(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.

 

(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine.

 

 

 

78. člen 

 

(začasno financiranje) 

 

(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste namene kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.

 

(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.

 

 

 

79. člen 

 

(uporaba sredstev proračuna) 

 

Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.

 

 

 

80. člen 

 

(prerazporejanje proračunskih sredstev) 

 

(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.

 

(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.

 

 

 

81. člen 

 

(zaključni račun proračuna) 

 

(1) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.

 

(2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.

 

 

 

82. člen 

 

(zadolževanje občine) 

 

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.

 

 

 

83. člen 

 

(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) 

 

(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.

 

(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.

 

(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.

 

 

 

84. člen 

 

(finančno poslovanje občine) 

 

(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.

 

(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.

 

 

 

85. člen 

 

(javno naročanje) 

 

Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

 

 

 

IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 

 

 

 

1. Splošni akti občine

 

 

 

86. člen 

 

(splošni akti občine) 

 

(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki, navodila in sklepi.

 

(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

 

(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

 

(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

 

 

 

87. člen 

 

(statut občine) 

 

(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

 

(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

 

 

 

88. člen 

 

(poslovnik občinskega sveta) 

 

(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta.

 

(2) Poslovnik občinskega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu sveti krajevnih skupnosti.

 

 

 

89. člen 

 

(odlok občine) 

 

(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.

 

(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

 

 

 

90. člen 

 

(pravilnik) 

 

S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka.

 

 

 

91. člen 

 

(navodilo) 

 

Z navodilom se podrobneje predpiše način dela organizacije občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

 

 

 

92. člen 

 

(sklep) 

 

Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep.

 

 

 

93. člen 

 

(objave splošnih aktov) 

 

(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

 

(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

 

 

 

2. Posamični akti občine

 

 

 

94. člen 

 

(posamični akti občine) 

 

(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

 

(2) S posamičnimi akti, sklepom ali odločbo, odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

 

 

 

95. člen 

 

(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) 

 

(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

 

(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.

 

(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

 

 

 

96. člen 

 

(pooblastila v upravnih zadevah) 

 

Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi izdanimi na podlagi zakona.

 

 

 

97. člen 

 

(izločitev uradne osebe) 

 

(1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine (direktor občinske uprave), ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

 

(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

 

 

 

98. člen 

 

(obveščenost o upravnih postopkih) 

 

(1) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.

 

(2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

 

 

 

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

 

 

 

99. člen 

 

(veljavnost aktov in nadaljevanje dela) 

 

(1) Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine Slovenske Konjice, če niso v nasprotju z zakonom.

 

(2) Dosedanji člani nadzornega odbora ne glede na določbe 35. člena tega statuta nadaljujejo z delom do izteka mandata.

 

 

 

100. člen 

 

(spreminjanje in dopolnjevanje statuta) 

 

Za postopek spreminjanja in dopolnjevanja tega statuta se uporabljajo enake določbe kot za njegov sprejem.

 

 

 

101. člen 

 

(prenehanje veljavnosti) 

 

Z dnevom uveljavitve tega statuta preneha veljati:

 

– Statut Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99, z dne 30. 4. 1999),

 

– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 19/01, z dne 16. 3. 2001),

 

– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 100/02, z dne 22. 11. 2002),

 

– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 91/07, z dne 8. 10. 2007),

 

– Statut Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 118/07 – uradno prečiščeno besedilo in 18/10),

 

– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 18/10) in statuti krajevnih skupnosti.

 

 

 

102. člen 

 

(objava in začetek veljavnosti) 

 

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

Št. 00700-0007/2015(126)

 

Slovenske Konjice, dne 29. oktobra 2015

   
 

Župan 

Občine Slovenske Konjice 

Miran Gorinšek l.r.

   

Popravek Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list Republike Slovenije, št. 12/2016)