Na podlagi 21., 29.
in 61. člena
zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97 70/97 in 10/98), 3. in
7. člena
zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena
zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni
list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 ter Uradni list RS, št. 5/90, 10/91,
13/93 in 66/93), 3., 4. in 7. člena
odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Zreče
(Uradni list RS, št. 38/96), 20. in 62. člena
statuta Občine Zreče
(Uradni list RS, št. 30/95, 48/95, 1/98 in 53/98) je Občinski svet
občine Zreče na seji dne 28. septembra 1998 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo
na območju Občine Zreče |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
urejajo pogoji dobave in način oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov,
gospodarjenje z napravami in objekti ter pravice, dolžnosti in
odgovornosti upravljavcev in uporabnikov z dobavo in odjemom pitne vode. |
2. člen |
Javni vodovod je
vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja
oskrbo: |
– najmanj pet
gospodinjstev ali dvajset ljudi in je v upravljanju upravljavca,
|
– javnih objektov,
|
– objektov,
namenjenih gostinski ali prehrambeni dejavnosti in |
– javnih prometnih
sredstev. |
3. člen |
Uporabnik pitne vode
je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega
vodovodnega omrežja ali koristi hidrantno omrežje – požarno vodo (v
nadaljevanju: uporabnik). |
4. člen |
Za upravljanje z
objekti in z napravami za oskrbo s pitno vodo v Občini Zreče se
pooblastijo krajevne skupnosti in sicer: |
– KS Gorenje za
upravljanje vodovoda Gorenje, ki napaja Gorenje, Padeški vrh in Koroško
vas, |
– KS Resnik za
upravljanje vodovoda Resnik, |
– KS Skomarje za
upravljanje vodovoda Skomarje, |
– KS Stranice za
upravljanje vodovodov Stranice 1 in 2, ki napajata območje celotne
krajevne skupnosti, |
– KS Zreče za
upravljanje vodovodov Zreče 1 in 2, ki napajata naselja Boharina,
Dobrovlje, Loška gora pri Zrečah, Osredek pri Zrečah, Radana vas in
Zreče ter vodovod Brinjeva gora in vodovod Zlakova. |
Krajevne skupnosti
morajo ob prevzemu objektov in naprav podati izjavo, da izpolnjujejo
pogoje pravilnika o oskrbi s pitno vodo in pravilnika o zdravstveni
ustreznosti pitne vode. |
Za upravljanje z
vodovodnim omrežjem sklene Občina Zreče s posamezno krajevno skupnostjo
pogodbo o upravljanju, s katero določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati
upravljavec ter pravice in obveznosti upravljavca. |
Krajevne skupnosti,
ki prevzamejo upravljanje vodovodov od vaških skupnosti, sklenejo z
dosedanjimi upravljavci pogodbo o prevzemu v upravljanje. |
5. člen |
Naprave in objekti,
za zajemanje in dovajanje pitne vode se glede na odgovornost vzdrževanja
delijo na naprave in objekte upravljavca ter na naprave in objekte
uporabnika. |
II. NAPRAVE
UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV |
6. člen |
Naprave za katere je
upravljavcu odgovoren uporabnik, so: |
– vodomerni jašek ter
hišna instalacija, |
– interno hidrantno
omrežje s pripadajočimi napravami, vodomerom oziroma pogodbeno določenim
mestom, |
– spojna cev od
primarnega ali sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z vodomerom. |
7. člen |
Naprave in objekti za
katere je odgovoren upravljavec so: |
a) magistralni
objekti in naprave: |
– tranzitni cevovodi
od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja; |
– vodna črpališča,
prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice, |
b) primarni objekti
in naprave: |
– naprave za čiščenje
in pripravo vode na primarnem omrežju, |
– vodnjaki,
|
– naprave za
predelavo in kondiciranje, |
– vodohrani,
|
– cevovodi od
črpališča ali zajetja do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
|
– cevovodi med
posameznimi stanovanjskimi in drugimi območji v ureditvenem območju
naselja; |
c) sekundarni objekti
in naprave: |
– omrežje in naprave
za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem
območju; |
– hidrantno omrežje,
|
– omrežje za
vzdrževanje javnih površin. |
8. člen |
Naprave in objekte za
oskrbo s pitno vodo delimo glede na rabo na: |
a) naprave in objekte
individualne rabe, |
b) naprave in objekte
skupne rabe. |
Naprave in objekti za
oskrbo prebivalstva s požarno vodo ter omrežje za vzdrževanje javnih
površin so objekti skupne rabe. Vsi ostali objekti in naprave pa so
objekti individualne rabe. |
9. člen |
Upravljavec je dolžan
voditi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego
objektov in naprav iz 7. člena tega odloka. |
Upravljavec je dolžan
voditi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest. |
III. PRIKLJUČITEV NA
VODOVODNO OMREŽJE |
10. člen |
Za priključitev na
vodovodno omrežje si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljavca.
|
Upravljavec izda
soglasje k izdaji lokacijskega dovoljenja in dokončno soglasje k
projektu. |
Uporabnik je k vlogi
za izdajo soglasja dolžan priložiti projektno dokumentacijo na vpogled
do izdaje soglasja. |
Za dokončno soglasje
pred izdajo uporabnega dovoljenja je uporabnik dolžan podati izjavo o
tehnično pravilni izvedbi interne vodovodne instalacije. |
Uporabnik, ki prosi
za izdajo soglasja za gradnjo objekta, ki ima vpliv na objekte in
naprave za pitno vodo, mora podati upravljavcu tudi podatke o
tehnoloških odpadkih oziroma nevarnih snoveh. |
11. člen |
Upravljavec je dolžan
izdati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi
predloži ustrezno tehnično dokumentacijo in če razmere na območju na
katerega se uporabnik priključuje, dovoljujejo novo potrošnjo.
|
V primeru, da razmere
ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan uporabnika
seznaniti o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev
možna. |
12. člen |
Pri izdaji soglasja
za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec določiti:
|
– minimalne odmike
objektov od vodovodnega omrežja, |
– pogoje in navodila
za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem
novogradenj, |
– pogoji glede trase,
globine in profila priključnega omrežja, |
– profil vodomera,
|
– lokacijo, obliko in
velikost vodomernega jaška, |
– posebne zaščitne
ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih
virov ali predvidenih za zajem pitne vode, |
– pogoje križanja
komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem, |
– mesto priključitve
na naprave in objekte za katere je odgovoren upravljavec in |
– pogoje zunanje
ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda. |
13. člen |
Uporabnik si mora
poleg soglasja upravljavca za priključitev objekta na vodovodno omrežje,
pridobiti tudi soglasje lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, po
katerih poteka priključna trasa. |
14. člen |
Uporabnik si mora
pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali
adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na
objekte in naprave za pitno vodo. |
15. člen |
Soglasje za
priključek na vodovodno omrežje je lahko tudi začasno. Začasni odjemalec
je lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki potrebuje vodo le začasno.
|
Ob izdaji začasnega
soglasja upravljavec določi poleg ostalih pogojev tudi rok odstranitve
začasnega priključka. |
16. člen |
Upravljavec je dolžan
izvesti priključke uporabniku na vodovodno omrežje pod pogojem, da je
uporabnik izpolnil pogoje soglasja, da je poravnal predpisano priključno
takso ter, da je predložil upravljavcu izjavo o brezhibnosti interne
vodovodne instalacije. |
17. člen |
Vodovodni priključek
je spojna cev od glavnega voda ali sekundarnega vodovodnega omrežja
vključno z vodomerom. |
Vodovodni priključek
izdela upravljavec na stroške uporabnika, po končani gradnji pa ga
uporabnik brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu. |
Stroški vzdrževanja
priključka in stroški vzdrževanja vodomera so zajeti v števnini, ki se
zaračunava ob ceni vode. |
Ob prevzemu
vodovodnega priključka v upravljanje, upravljavec namesti njegovo oznako
– črtno kodo. |
18. člen |
Vodovodni priključek
se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, pri čemer se mora
upoštevati velikost in namembnost objekta ter količina porabljene vode. |
19. člen |
Vsa dela na javnem
vodovodnem omrežju izvaja in nadzira upravljavec. |
Vsa dela na hišnih
priključkih izvaja in nadzira upravljavec. |
IV. JAVNI HIDRANTI |
20. člen |
Hidranti na javnem
vodovodnem omrežju so namenjeni predvsem požarni varnosti ter morajo
biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih in o
vseh spremembah na njih posreduje upravljavec vodovoda pristojni
gasilski enoti. |
21. člen |
Hidranti se smejo
uporabljati za gašenje požara in za druge intervencije ob naravnih in
drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. |
O uporabi hidranta
mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca, o trajanju odvzema vode
in o morebitnih pomanjkljivostih, ki jih je opazil pri odvzemu vode.
|
Upravljavec po
prejemu obvestila pregleda stanje hidranta. |
Uporabnik odgovarja
za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi. |
Hidranti se smejo
uporabljati v primeru suše le s soglasjem upravljavca. Za uporabo vode
iz hidrantov mora imeti uporabnik svoj tehnično brezhiben hidrantni
nastavek, ki je registriran pri upravljavcu. |
22. člen |
Hidrante, ki so
vgrajeni v interni inštalaciji ali v industrijskih objektih in se pretok
vode ne registrira z vodomerom, mora plombirati upravljavec vodovoda in
morajo biti dostopni ob vsakem času. |
Plombo se sme
odstraniti le, če pride do požara ali drugih primerov višje sile.
|
Če uporabnik o
odstranitvi plombe ne obvesti upravljavca vodovoda, se šteje, da je
odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do
ugotovitve takega stanja. Upravljavec vodovoda ima v tem primeru pravico
zaračunati vso porabljeno vodo. |
V. VODOMERI |
23. člen |
Vodomer je sestavni
del vodovodnega priključka, namenjen pa je za obračun porabe vode. Vsak
vodovodni priključek mora biti opremljen z vodomerom. |
Uporabnik je dolžan
zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer ter napeljavo od vhoda v
zgradbo do vodomera, če se le-ta nahaja v zgradbi, na svoje stroške v
skladu z veljavnimi sanitarno tehničnimi predpisi, navodili in pogoji
soglasja upravljavca. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, je tipski
jašek, ki ga določi upravljavec in mora biti zunaj objekta ter mora biti
dostopen pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda. |
24. člen |
Dela z nameščanjem,
premeščanjem in vzdrževanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja
samo upravljavec. |
Tip, velikost in
mesto vgraditve vodomera, katere določi upravljavec vodovoda, morajo
biti razvidni iz dokumentacije za izdajo soglasja. |
Vsak vodomer mora
biti pregledan in žigosan skladno s predpisi Urada RS za standardizacijo
in meroslovje. |
Stroški prve nabave
in namestitve vodomera bremenijo uporabnika. |
Uporabniki, ki so že
priključeni na javni vodovod in plačujejo pavšalno vodarino, so dolžni v
roku dveh let vgraditi vodomer na zahtevo upravljavca, skladno z
zahtevami iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena
in z določili drugega odstavka 23. člena. |
Uporabnik ne sme brez
soglasja upravljavca izvesti prestavitve vodomera, zamenjavo ali druga
dela na vodomeru. |
25. člen |
V hišni instalaciji
so lahko montirani tudi interni vodomeri, ki pa služijo uporabniku za
interno porazdelitev potrošnje vode oziroma kontrolo. |
26. člen |
Uporabnik je dolžan
vsako okvaro na vodovodnem priključku ali vodomeru takoj prijaviti
upravljavcu vodovoda. Če so okvare nastale po krivdi uporabnika ali če
le-ta ni takoj prijavil okvare, nosi stroške popravila oziroma zamenjave
uporabnik. Prav tako uporabnik nosi vse stroške nastale škode.
|
Uporabnik lahko od
upravljavca zahteva kontrolo točnosti vodomera. Če vodomer deluje v
mejah točnosti, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru
pa upravljavec. |
27. člen |
Stroški nastalih
okvar na vodovodnem priključku in vodomeru po krivdi uporabnika,
bremenijo uporabnika oziroma lastnika objekta. |
VI. NADZOR, TEHNIČNI
PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE |
28. člen |
Vse vodovodne
naprave, ki so še v gradnji ali rekonstrukciji nadzira lastnik ali
strokovno usposobljena organizacija, ki jo izbere upravljavec.
|
Upravljavec ima v
primeru, da sam ne vrši nadzora nad gradnjo ali rekonstrukcijo, pravico
opravljati dodatni nadzor nad izvajanjem del. |
Dodatni nadzor s
strani bodočega upravljavca obsega preverjanje izpolnjevanja pogojev
oziroma določil tega odloka in tehničnega pravilnika o javnem vodovodu.
Če pri gradnji objekta niso bili upoštevani vsi zahtevani pogoji,
upravljavec ne prevzame naprave v upravljanje, dokler niso odpravljene
vse pomanjkljivosti. |
29. člen |
Pri tehničnem
pregledu objekta se preverijo zahtevani pogoji iz prejšnjega člena s
strani pooblaščenega predstavnika upravljavca. |
Po opravljenem
tehničnem pregledu upravljavec z datumom izdaje uporabnega dovoljenja
prevzame objekt v upravljanje. |
30. člen |
Za prevzem javnih
vodovodov v en sistem in upravljanje pooblaščenemu upravljavcu po tem
odloku, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
1. Vodovod, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje,
kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev
in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, zaščito vodnega vira,
laboratorijske analize kvalitete pitne vode); |
2. Vsi vgrajeni
obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s
predpisi; |
3. Izračunani morajo
biti stroški obratovanja vodovoda in stroški v zvezi s prevzemom;
|
4. Sprejet in ocenjen
mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se
prevzema in zanj izdelan predračun; |
5. Izračunana in
sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča
nemoteno upravljanje prevzetih naprav; |
6. Postopek prevzema
mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji
(dokumentacije, evidence, knjigovodski podatki, blagajniški podatki,
listine o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih indr.);
|
7. Prevzem mora
potrditi pristojni organ upravljavca, preda pa ga organ dosedanjega
upravljavca. |
Kolikor ob prevzemu
niso izpolnjeni vsi navedeni pogoji, se to zapiše v primopredajni
zapisnik in se določijo roki, v katerih mora dosedanji upravljavec
določene pogoje izpolniti. |
VII. ODČITAVANJE IN
OBRAČUN |
31. člen |
Uporabnik pitne vode
iz omrežja javnega vodovoda plačuje količino porabljene vode v m3 po
stanju odčitanem na vodomeru vodovodnega priključka. Uporabnik poleg
dejanske porabe vode plačuje tudi prispevek na priključno moč, števnino,
republiški in občinski davek ter državno takso. Plačilo za oskrbo s
pitno vodo je prihodek upravljavca in se nakaže na njegov žiro račun.
Upravljavec je dolžan odvesti državno takso v skladu z uredbo Vlade RS o
taksi za obremenjevanje vode. |
Stanje na vodomeru
odčitava upravljavec vodovoda oziroma od upravljavca pooblaščena oseba
za vse uporabnike vsak mesec. Upravljavec lahko določi tudi drugače.
|
V objektih kjer je
poleg gospodinjstev prijavljena tudi gospodarska dejavnost in izveden
samo en priključek, uporabnik sklene z upravljavcem posebno pogodbo o
meritvi porabljene vode. Osnova za ugotovitev deleža porabe vode iz
gospodinjstva je povprečna poraba vode na osebo. Kolikor se pogodba ne
sklene, se obračunava poraba vode po gospodarski tarifi za celoten
objekt. |
Upravljavec mora
sredstva, pridobljena s plačili za porabljeno vodo, voditi namensko
ločeno. Tako pridobljena sredstva se uporabljajo namensko. |
32. člen |
V skladu z dogovorom
med upravljavcem in investitorji, se uporabniki vode iz vodovodnega
omrežja, ki so ga sami financirali, lahko oprostijo plačila vodarine za
določen čas, ki ga določita upravljavec in uporabniki, v celoti ali v
znižanem znesku. Uporabniki pa so dolžni plačati števnino in državno
takso. |
33. člen |
Ceno m3 vode,
priključno moč in števnino, določi upravljavec skladno s predpisi o
oblikovanju cen komunalnih storitev in s soglasjem občinskega sveta. |
34. člen |
V primeru, da je v
objektu več uporabnikov vode, ti določajo z medsebojnim sporazumom
osebo, ki sprejema in skrbi za poravnavo računov. |
Interna delitev in
zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka ni v
pristojnosti upravljavca vodovoda. |
35. člen |
V primeru, da
upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče
odčitati porabe vode, se obračuna za čas okvare pavšalna poraba vode. |
36. člen |
Uporabnik je dolžan
poravnati upravljavcu vodarino v 15 dneh po izstavitvi računa.
|
V primeru, da
uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, ga je
upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in
opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega
v opominu, upravljavec brez predhodnega opozorila prekine dobavo vode.
|
Uporabnik lahko zoper
račun za porabljeno vodo v roku 8 dni po prejemu računa vloži pisni
ugovor, če meni, da mu vodarina ni pravilno odmerjena. |
Ugovor ne zadrži
plačila računa. |
VIII. VARČEVANJE Z
VODO |
37. člen |
Upravljavec je
dolžan: |
– sistematično in
strokovno zmanjševati količino neregistrirane vode (redna sanacija
vodovodnega omrežja in redna zamenjava vodomerov), |
– voditi optimalno
energetsko porabo pri črpanju vode. |
38. člen |
Uporabniki so dolžni
vodo iz vodovodnega omrežja varčno trošiti. |
Upravljavec je dolžan
porabo vode nadzirati in sme omejiti čezmerno rabo, za kar izda navodilo
za racionalno uporabo vode. |
39. člen |
V primeru pomanjkanja
pitne vode v omrežju, lahko župan Občine Zreče izda sklep o varčevanju s
pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi
za uporabo vode. |
Uporabnik je dolžan
upoštevati določila tega sklepa. |
40. člen |
Upravljavec ali
pooblaščena oseba s strani upravljavca nosi vse stroške poškodbe
cevovodov in po malomarnosti izpuščene vode pri priključevanju ali
rekonstrukciji na vodovodni mreži ter vse stroške iztoka vode eno uro po
ugotovitvi ali prijavi poškodbe na cevovodu. |
41. člen |
V primeru višje sile,
kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije,
velike okvare in podobno ima upravljavec pravico brez povračila škode
prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s
sprejetimi načrti ukrepov za take primere. Upravljavec mora skrbeti
predvsem za prednostno preskrbo z vodo osnovnih življenjskih potreb
občanov in požarno varnost. |
42. člen |
Uporabniki vode, ki z
lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni
vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo
vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno
preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost. |
IX. PREKINITEV DOBAVE
VODE |
43. člen |
Upravljavec lahko na
stroške uporabnika brez odpovedi prekine z dobavo pitne vode v
naslednjih primerih: |
– če hišna
instalacija uporabnika ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena
kvaliteta pitne vode, |
– v omrežju javnega
vodovoda, |
– če je bil
priključek na vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma v
nasprotju s soglasjem upravljavca, |
– če uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo
interno instalacijo, |
– če notranje
instalacije in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim
uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti, |
– če uporabnik
onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter hišne
instalacije, |
– če uporabnik brez
soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v
upravljanju upravljavec, |
– če uporabnik krši
navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih
primerih (redukcije), |
– če uporabnik ne
dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem
vodovodu, |
– če uporabnik ne
dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera, |
– če uporabnik brez
privolitve upravljavca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali
kako drugače spremeni način izvedbe priključka, |
– če je ugotovljeno,
da je uporabnik priključen na vodni vir, ki ni v upravljanju
upravljavca, |
– če uporabnik ne
plača računa za dobavo vode. |
Če uporabnik želi, da
se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec to tudi dolžan
storiti. |
Stroške začasne
prekinitve dobave vode plača uporabnik. |
44. člen |
Upravljavec ima
pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih
vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju ali nepredvidenih okvar.
|
V primeru iz
prejšnjega odstavka je upravljavec dolžan na krajevno običajen način
(lokalni radio in lokalni časopis) obvestiti uporabnike na katere vpliva
prekinitev, v nasprotnem primeru je dolžan zagotoviti vodo na drug
ustrezen način. |
V izrednih primerih
in na podlagi strokovnega mnenja zavoda za zdravstveno varstvo je
upravljavec dolžan obveščati uporabnike o obveznosti prekuhavanja vode
kot preventivnem zdravstvenem ukrepu. |
X. OBVEZNOSTI IN
NALOGE UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
45. člen |
Upravljavec ima pri
oskrbi s pitno vodo predvsem naslednje obveznosti: |
– izdelati dolgoročni
plan zagotavljanja pitne vode, ki ga predloži v potrditev občinskemu
svetu, |
– v okviru sprejetega
programa vodooskrbe skrbeti za zadostno količino zdrave pitne vode,
|
– redno kontrolirati
in izvajati ukrepe za zagotavljanje higiensko neoporečne pitne vode z
upoštevanjem ukrepov za zavarovanje vodnih virov v skladu s predpisi,
|
– redno vzdrževati in
kontrolirati objekte in naprave za pitno vodo ter gospodarno ravnati z
objekti in napravami, |
– vzdrževati okolico
vodovodnih objektov, |
– vgrajevati hidrante
na dostopnih mestih, jih primerno označevati in redno vzdrževati,
|
– obveščati
uporabnike o prekinitvah dobave vode preko lokalnih sredstev javnega
obveščanja, |
– obveščati občinske
pristojne organe o izrednih razmerah na vodovodnih omrežjih,
|
– skrbeti za redno
odčitavanje in obračunavanje porabljene vode, |
– skrbeti za redno
vzdrževanje in zamenjavo vodomerov, |
– izdajati soglasja v
skladu z določbami tega odloka, |
– opravljati druga
dela, ki so povezana z vzdrževanjem in obnavljanjem vodovodnega sistema. |
46. člen |
Obveznosti uporabnika
so: |
– redno vzdrževati
naprave in objekte, ki so v upravljanju uporabnika, |
– omogočiti dostop do
vodovodnih objektov in naprav, |
– javljati
upravljavcu napake, poškodbe na glavnem omrežju ali vodovodnih
priključkih, |
– upoštevati navodila
o gospodarnem ravnanju z vodo ter varčevati v času izrednih razmer,
|
– vzdrževati oznako
vodomera – črtno kodo. |
– za posege na
vodovodnih objektih in napravah ter za priključitev na omrežje pridobiti
soglasje upravljavca. |
XI. KAZENSKE DOLOČBE |
47. člen |
Z denarno kaznijo
najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje upravljavec javnega vodovoda:
|
1. če ne vzdržuje
hidrantnega omrežja v skladu z določbami pogodbe, |
2. če izvede
priključek uporabniku, ki ni izpolnil pogojev soglasja ali ni plačal
priključne takse (16. člen), |
3. če ne upošteva
sprejetega sklepa o prednostnem zadovoljevanju uporabnikov vode (39.
člen), |
4. če zaradi
planiranih del na javnem vodovodu začasno prekine dobavo pitne vode, pa
o tem predhodno ne obvesti uporabnikov (drugega odstavka 44. člena).
|
Z denarno kaznijo
najmanj 8.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega
člena tudi odgovorna oseba upravljavca javnega vodovoda. |
48. člen |
Z denarno kaznijo
najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba
ali samostojni podjetnik: |
1. če odvzame vodo iz
hidranta brez soglasja upravljavca, razen v primeru požara, |
2. če se priključi na
javno omrežje brez soglasja (10. člen), |
3. če ne zgradi in ne
vzdržuje prostora za vodomer ali če ne omogoči delavcem upravljavca
kontrole vodomera in odčitavanja (drugega odstavek 23. člena),
|
4. če ne upošteva
navodil in sklepov glede varčnega trošenja pitne vode (38. in 39. člen),
|
5. če ne prijavi
okvare na priključku oziroma, če ne odpravi okvare na interni
instalaciji (tretja alinea 46. člena), |
6. če ne vzdržuje
oznake vodomera – črtno kodo (peta alinea 46. člena). |
Z denarno kaznijo
8.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
49. člen |
Z denarno kaznijo
8.000 tolarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik, ki
stori kakšno dejanje iz 47. člena. |
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
50. člen |
Upravljavec prevzame
v upravljanje premoženje, sredstva, evidence, pravice, obveznosti in
druge podatke iz 30. člena tega odloka z dnem podpisa pogodbe o
upravljanju. |
Upravljavec, ki
prevzame izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na
območju Občine Zreče na podlagi tega odloka od drugega upravljavca
(vaške skupnosti), ne prevzame odgovornosti in finančnih ali drugih
bremen za stanje na področju preskrbe s pitno vodo, nastalo do dneva
prevzema gospodarske javne službe. |
S prevzemom
gospodarske javne službe prevzame upravljavec odgovornost, da na svoje
stroške skrbi za redna, izredna in investicijska vzdrževalna dela na
objektih in napravah ter za vse investicijske naložbe. |
51. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena
oseba za izvajanje lokalnega nadzora. |
52. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 324-06-03/97/98 |
Zreče, dne 28.
septembra 1998. |
|
Predsednik
|
Občinskega sveta
|
občine Zreče
|
Gorazd Korošec, dipl.
ek. l. r. |