Na podlagi 57. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09 – UPB, 87/12) je Občinski svet Občine Bled na 3. redni seji dne 23. 12. 2014 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA SEVERNO RAZBREMENILNO CESTO NA BLEDU

I.         Uvodne določbe

1. člen

(podlaga za OPPN)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/14, 40/14) (v nadaljevanju OPN Občine Bled) in v skladu s Sklepom o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za severno razbremenilno cesto na Bledu (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/13) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za severno razbremenilno cesto na Bledu (v nadaljevanju OPPN).

(2) OPPN je pod številko projekta P 122341 izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o.. Strokovno podlago za izdelavo OPPN predstavlja idejni projekt: Severna razbremenilna cesta na Bledu, ki ga je pod številko projekta 12-1483 izdelalo podjetje PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o., Ljubljana.

2. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge.

(2) Odlok določa načrtovane prostorske ureditve, obseg ureditvenega območja, rešitve načrtovanih objektov in površin s pogoji in usmeritvami za projektiranje in gradnjo, pogoje glede gradnje, križanj, prilagoditev in prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, merila in pogoje za parcelacijo, druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN, dopustna odstopanja, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

(3) Sestavine OPPN so podrobneje obrazložene in grafično prikazane v podrobnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Bled.

II.       Opis prostorske ureditve

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve, povezane z izgradnjo severne razbremenilne ceste na Bledu, in sicer:

·      rekonstrukcija in novogradnja severne razbremenilne ceste od krožišča z Ljubljansko cesto do naselja Rečica, kjer se trasa razbremenilne ceste priključi v potek obstoječe ceste skozi naselje;

·      rekonstrukcija glavne vpadnice proti jezeru - regionalne ceste R1-209/1088 Lesce-Bled (Ljubljanska cesta) v delu med priključkom južne razbremenilne ceste in križiščem s Prešernovo cesto;

·      ureditev vzhodnega vstopa na Bled z vzpostavitvijo mestnega uličnega prostora ob Ljubljanski cesti, s poudarkom na površinah za pešce in mestnih zelenih površinah.

(2) Poleg navedenih ureditev je z OPPN predvidena tudi gradnja spremljajočih objektov in prostorskih ureditev kot so npr.: površine za pešce in kolesarje, avtobusna postajališča, bencinski servis, površine za mirujoči promet, objekti za odvajanje voda, podporni objekti, protihrupni ukrepi, varnostne in varovalne ograje, objekti, vodi in naprave komunalnih, energetskih in komunikacijskih infrastrukturnih ureditev in krajinsko arhitekturne ureditve.

(3) Vse predvidene prostorske ureditve, ki tangirajo državne prometnice oz. posegajo v njihove varovalne pasove, morajo biti v nadaljnjih fazah projektiranja (PGD in PZI) usklajene z upravljavcem državnih cest.

4. člen

(obseg ureditvenega območja)

(1) Ureditveno območje OPPN je določeno z OPN Občine Bled in obsega naslednje enote urejanja prostora: BL-23, BL-24, BL-25 in BL-26.

(2) Ureditveno območje OPPN obsega zemljišča, na katerih se nahajajo obstoječe in predvidene prostorske ureditve vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno izvedbo in rabo.

(3) V ureditvenem območju OPPN so zajeta zemljišča oz. deli zemljišč z naslednjimi parc. št. (stanje GURS, december 2014):

·      katastrska občina Želeče (2191):

33/2, 34/2, 36, 37/1, 37/2, 37/3, 38/1, 39/1, 39/2, 40/1, 40/2, 40/3, 40/4, 41/5, 41/7, 41/11, 42/1, 42/3, 42/4, 42/5, 42/6, 42/7, 42/8, 42/9, 42/10, 42/11, 42/12, 42/13, 42/14, 42/15, 42/16, 43/1, 44/1,44/2,  44/3, 44/6, 45, 89/1, 89/2, 89/4, 89/5, 89/6, 89/7, 89/8, 89/9, 89/10, 90/3, 92/4, 92/7, 93/3, 94/1,  94/2,  103, 104, 105/3, 105/5, 106/1, 106/3, 106/4, 106/5, 106/6, 106/7, 106/8, 106/9, 106/11, 106/12, 106/13, 106/18, 106/19, 106/20, 106/21, 106/22, 106/23, 106/24, 106/25, 109/1, 110/1, 110/2, 110/4, 110/5, 111/7, 111/9, 111/10, 112/1, 112/3, 112/4, 113/1, 113/2, 133/4, 113/5, 114/2, 114/4, 114/5, 114/6, 114/7, 114/8, 114/9, 114/10, 114/11, 114/12, 114/13, 114/14, 114/15, 114/16, 123/9, 124/1, 125, 127/2, 127/7, 129/1, 296/10, 296/29, 296/99, 297/23, 297/27, 297/39, 297/40, 297/41, 297/42, 297/57,  297/146, 297/147, 297/151, 297/152, 297/176, 298/1, 298/2, 298/15, 298/64, 298/66, 312/4, 312/7, 312/12, 312/13, 312/14, 312/15, 312/16, 312/18, 312/19, 312/20, 312/21, 312/23, 313, 314, 315/3, 315/5, 316/1, 316/3, 317/1, 317/2, 319/18, 319/28, 319/29, 320/2, 320/8, 320/9, 320/10, 320/11, 320/12, 320/13, 326/2, 327/2, 328/1, 328/4, 329/1, 329/5, 329/6, 1151/1, 1153, 1154/1, 1154/8, 1155/1, 1155/6, 1155/11, 1155/13, 1155/14, 1155/24, 1157, 1160/1, 1160/6, 1162/4, 1162/12, 1168/1, 1168/3, 1208/1, 1208/8, 1208/9, 1214/1, 1214/2, 1217/1 in 1217/2;

·      katastrska občina Bled (2190):

141/6, 141/7, 141/8, 142/3, 143, 144, 145, 146/1, 146/2, 147, 148, 153/1, 153/2, 154, 155, 156, 157, 158/1, 158/2, 159/1, 159/2, 160, 161, 166/1, 166/2, 167/1, 167/2, 168, 170, 171, 173/1, 173/2, 173/6, 173/13, 173/14, 173/15, 240, 241, 243, 244, 245, 246/1, 246/2, 249, 250, 251, 253, 254, 255, 256/2, 260, 263/1, 263/2, 275/2, 277/1, 277/2, 277/3,  278/1, 279/3, 279/4, 279/5, 279/6, 280/1, 283/7, 283/9, 433/2, 433/3, 434/1, 434/2, 434/3, 434/6, 435/1, 435/5, 435/13, 435/20, 435/25, 435/26, 435/27, 439/1, 442/4, 442/5, 442/8, 444/1, 444/2, 445/6, 445/7, 445/8, 445/9, 445/10, 445/11, 445/12, 450/1, 450/2, 450/4, 862/1, 862/2, 826/3 , 868/1, 872, 873/1, 875, 876/1, 878/1, 902/2, 903 in 904;

·      katastrska občina Rečica (2189):

18/6, 20/7, 20/8, 20/13, 20/15, 208/1, 209, 211, 212, 213, 233, 234, 235, 238/2, 239/3, 239/2, 243/1, 243/7, 245/1, 245/2, 246/1, 246/2, 248/1, 248/4, 248/5, 257, 258, 260, 467/1, 467/4, 484/1, 485, 486, 487/1,  487/5.

1)     Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, na katera segajo posegi v zvezi s prestavitvami, novogradnjami in rekonstrukcijami objektov, vodov in naprav komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture:

·      vodovodno omrežje: 112/6, 111/8, 115/5, 118/9 (k.o. Želeče), 16/1 (k.o. Rečica);

·      meteorna kanalizacija: 111/8, 112/6, 115/5, 118/9, 297/150, 1155/22 (k.o. Želeče);

·      elektroenergetsko omrežje: 297/150, 297/177, 298/14, 298/65, 1155/22 (k.o. Želeče), 173/8, 173/9, 173/10, 173/11, 173/12 (k.o. Bled), 247/5, 249/2, (k.o. Rečica);

·      komunikacijsko omrežje: 297/148, 297/150 (k.o. Želeče), 14, 207/2 (k.o. Rečica);

·      cestna razsvetljava: 297/177, 1155/22 (k.o. Želeče).

(4) Površina območja OPPN znaša približno 16,5 ha.

(5) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega dela tega OPPN.

5. člen

(delitev ureditvenega območja)

(1) Ureditveno območje OPPN je razdeljeno na dve območji, ki tvorita zaključeni celoti in se urejajta enotno:

·      Območje prometnih površin predstavlja površine za motorni, kolesarski in peš promet, vključno z vsemi objekti in ureditvami, ki so potrebne za njihovo nemoteno funkcioniranje in se deli na tri ureditvene enote z oznakami UE/SRC, UE/RC in UE/LC.

·      Območje obcestne pozidave predstavlja območje obstoječe pozidave ob Ljubljanski in Seliški cesti in je glede na namembnost, funkcionalno zasnovo in lastništvo zemljišč razdeljeno na deset ureditvenih enot z oznakami od UE/1 do UE/10.

(2) Delitev ureditvenega območja na posamezne ureditvene enote je razvidna iz grafičnega dela tega OPPN.

III.     Rešitve načrtovanih objektov in površin s pogoji in usmeritvami za projektiranje in gradnjo

6. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) Obstoječa državna cestna povezava med Lescami in Gorjami R1-209/1088 (Lesce-Bled) in R3-634/1094 (Gorje-Bled) poteka po Ljubljanski cesti, preko križišč s Seliško in Ribensko cesto do križišča s Prešernovo cesto ter v nadaljevanju skozi gosto poseljeno stanovanjsko in turistično območje Bleda v smeri proti naselju Rečica. Na omenjenem odseku zaradi gostote prometa ter obstoječih cestnih ožin pogosto prihaja do zastojev, poleg tega pa obstoječe stanje tudi ne omogoča ustrezne ureditve površin za peš in kolesarski promet.

(2) Severna razbremenilna cesta bo predvsem za tranzitni promet nadomestila sedanjo cestno povezavo (Prešernovo cesto) med Ljubljansko cesto in Rečico oz. Gorjami ter v nadaljevanju proti Pokljuki in s tem vzpostavila možnost celovite prenove vzhodnega vstopa na Bled ter omogočila ureditev površin za pešce, kolesarje ter ostale turistično-rekreacijske rabe znotraj naselja.

(3) Poleg preureditve prometnega režima je z OPPN predvidena tudi urbanistična in vsebinska prenova urbaniziranega dela ob Ljubljanski in Seliški cesti, ki v sedanjem stanju ni reprezentativno in prepoznavno kot vstop v turistično središče. OPPN poleg pogojev za gradnjo in rekonstrukcijo prometnih površin vključno z infrastrukturo podaja tudi usmeritve in pogoje za ustvarjanje mestne podobe obcestnega prostora Ljubljanske ceste s poudarkom na ozelenitvi in krajinsko arhitekturnem urejanju obcestnega pasu in peščevih površin, med tem ko nove pozidave (razen na območju UE/5 in nadomestitve obstoječih objektov) niso predvidene.

(4) Z ureditvijo severne razbremenilne ceste se v prostoru vzpostavijo nova vozlišča z obstoječimi poljskimi potmi, lokalnimi cestami ter rekreacijskimi potmi (sprehajalne poti, tek na smučeh ipd.), vzpostavijo pa se tudi nove povezave, ki izboljšajo prehodnost prostora.

(5) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani v grafičnem delu OPPN.

1.        Območje prometnih površin

7. člen

(delitev območja prometnih površin)

Območje prometnih površin se deli na tri ureditvene enote:

·      UE/SRC: obsega območje, namenjeno za gradnjo severne razbremenilne ceste, vključno z vsemi obcestnimi ureditvami, med Ljubljansko cesto in vstopom v naselje Rečica.

·      UE/RC: obsega območje, namenjeno za rekonstrukcijo Ljubljanske ceste, vključno z vsemi obcestnimi ureditvami, med priključkom južne razbremenilne ceste in krožiščem s severno razbremenilno cesto.

·      UE/LC: obsega območje, namenjeno za rekonstrukcijo Ljubljanske ceste, vključno z vsemi obcestnimi ureditvami, med krožiščem s severno razbremenilno cesto in križiščem s Prešernovo cesto. Dokončna preureditev in rekonstrukcija tega dela ceste je dopustna šele po prekategorizaciji v občinsko cesto, do takrat pa so na tem delu dopustni posamezni posegi pod pogojem, da je pridobljeno soglasje Občine Bled in upravljavca državnih cest. 

1.1.    UE/SRC (severna razbremenilna cesta - SRC)

8. člen

(situativni in niveletni potek)

(1) Trasa severne razbremenilne ceste poteka od odcepa s krožnega križišča z Ljubljansko cesto po koridorju obstoječe Seliške ceste in se pri križišču, kjer obstoječa cesta zavija v ostrem loku proti šoli, preusmeri po trasi obstoječe makadamske poti proti potoku Rečica. Po prečkanju potoka trasa ceste sledi strugi potoka po levem bregu v smeri proti križišču s Partizansko cesto. Po prečkanju s Partizansko cesto se trasa usmeri proti naselju Rečica, kjer se na zadnjem odseku od križišča s Kolodvorsko cesto priključi v potek obstoječe ceste skozi naselje.

(2) Severna razbremenilna cesta je dvopasovnica z nivojskimi križišči, dolžina obravnavanega odseka je približno 2,5 km.

(3) Koridor severne razbremenilne ceste poteka v celoti po ravninskem terenu z blagimi nagibi nivelete v nizkih nasipih oziroma na nivoju obstoječih cestišč in tako pretežno na višini obstoječih utrjenih površin.

(4) Vertikalni in horizontalni elementi severne razbremenilne ceste so projektirani z upoštevanjem projektne hitrosti 70 km/h oz. 50 km/h skozi naselje.

9. člen

(tipski prečni profil)

(1) Odsek Ljubljanska cesta – Cesta na Dobe:

 

vozni pas	2 x 3,00 =	6,00 m
robni pas	2 x 0,25 =	0,50 m
varnostni pas	2 x 0,75 =	1,50 m
kolesarska steza	2 x 1,00 =	2,00 m
pločnik	2 x 1,60 =	3,20 m
berma	2 x 0,50 =	1,00 m
Skupaj TPP (tipski prečni profil)		14,20 m

(2) Odsek Cesta na Dobe – prečkanje potoka Rečica:

Od Ceste na Dobe do konca parkirišč pri vrtcu je med mešano površino za pešce in kolesarje in cesto, namesto zelenice, predviden varnostni pas v širini 0,75 m.

(3) Odsek od prečkanja potoka Rečica in Partizanske ceste ter v nadaljevanju do navezave v koridor Rečiške ceste na Rečici:

Kolesarska in peš povezava na tem odseku poteka po nasprotnem (desnem) bregu potoka Rečica, v utrjeni peščeni površini širine 3,00 m in z obojestranskima bermama širine po 0,50 m, oz. vzdolž trase z odmikom min 2,00 m od cestišča, z asfaltno površino širine 2,5 m.

10.  člen

(križišča in priključki)

(1) Na trasi severne razbremenilne ceste so načrtovana naslednja križišča:

·      K3   štirikrako krožišče z Ljubljansko cesto s premerom 33 m, širino pasu 6,50 m, notranjim otokom premera 20 m in 1 m širokim povoznim delom znotraj omenjenega prometnega otoka; zaradi izrazito poševnega priključevanja Koritenske ceste je omogočena še navezava petega kraka oziroma lokalnega dovoza do obstoječih stanovanjskih objektov na južni strani Ljubljanske ceste;

       gradnja krožišča K3 je možna šele po ukinitvi sedanjih cestnih priključkov z državne ceste na območji obstoječih bencinskih servisov na obeh straneh Ljubljanske ceste (predvidena je selitev obstoječih bencinskih servisov na drugi lokaciji);

·      K5   trikrako križišče s Cesto na Dobe s pasom za levo zavijanje na SRC;

·      K6   trikrako križišče s Seliško cesto s pasom za levo zavijanje na SRC;

·      K7   štirikrako križišče s Partizansko cesto s pasovoma za levo zavijanje na SRC;

·      K8   trikrako križišče s Cesto v Vintgar s pasom za levo zavijanje na SRC;

·      K9   trikrako križišče z Rečiško cesto s pasom za levo zavijanje na SRC;

·      K10 trikrako križišče s Kolodvorsko cesto s pasom za levo zavijanje na SRC.

(2) Predvidena je tudi ureditev naslednjih priključkov prometno manj obremenjenih poti, cest in dovozov:

·      P6   obojestranski priključek – namenjen za novo predvideno ureditev na UE/2 in objektu Ljubljanska cesta 17 in 19  (GG Bled);

·      P7   obojestranski priključek – policijska postaja in objekt Ljubljanska cesta 17 in 19 (GG Bled);

·      P8   obojestranski priključek – Črtomirova ulica in predviden bencinski servis (uvoz);

·      P9   enostranski priključek – parkirišča pred vrtcem;

·      P10  obojestranski priključek – Mladinska cesta;

·      P11  obojestranski priključek – objekt Seliška cesta 4a in poljska pot;

·      P12  obojestranski priključek – objekti Seliška cesta;

·      P13  enostranski priključek – poljska pot;

·      P14  enostranski priključek – objekti Rečiška cesta;

·      P15  enostranski priključek – objekt Rečiška cesta 31;

·      P16  enostranski priključek – poljska pot;

·      P17  enostranski priključek – Cesta v Vintgar;

·      P18  enostranski priključek – objekt Cesta v Vintgar 22;

·      P19  enostranski priključek – objekt Cesta v Vintgar 24;

·      P20  enostranski priključek – objekti Rečiške ceste;

·      P21  enostranski priključek – objekt Rečiške ceste 3.

(3) Dopustna je tudi ureditev drugih dostopov do objektov in zemljišč, ki v OPPN niso posebej opredeljeni, a bodo utemeljeno zahtevani v nadaljnjih fazah priprave projektne dokumentacije za predvidene prostorske ureditve.

11. člen

(deviacije)

(1) Zaradi gradnje severne razbremenilne ceste se v asfaltni izvedbi predvidi naslednji deviaciji cest:

·      Cesta v Vintgar, dolžine približno 195 m, NPP 7,5 m;

·      Rečiška cesta, dolžine približno 120 m, NPP 8,0 m.

(2) Predvideni deviaciji sta prikazani v grafičnem delu OPPN.

12. člen

(cestni objekti)

(1) Na trasi severne razbremenilne ceste so predvideni naslednji objekti:

·      mostovi, ki so namenjeni prečkanju potoka Rečica: novi mostovi 5-2, 5-4 in 5-5 ter odstranitev in novogradnja mostu 5-3;

·      prepusti, ki služijo premoščanju ceste preko regulacije potoka Rečice: prepust 3-1 in prepust 3-2;

·      podporni in oporni zidovi.

(2) Varovalne ograje ob cesti in na mostovih morajo biti izvedene z naravnimi materiali (kamen in les ter brez barvnih premazov), razen, kadar to zaradi varnostnih zahtev ni mogoče.

(3) Predvideni cestni objekti so prikazani v grafičnem delu OPPN.

13. člen

(peš in kolesarski promet)

(1) Ob trasi severne razbremenilne ceste so predvidene naslednje površine za peš in kolesarski promet:

·      na odseku od krožišča na Ljubljanski cesti do križišča s Cesto na Dobe so kolesarji in pešci vodeni dvostransko enosmerno, širina kolesarske poti je 2 x 1 m, širina hodnika za pešce je  2 x 1,6 m;

·      na odseku od križišča s Cesto na Dobe do priključka Mladinske ceste so kolesarji in pešci vodeni po enostranski mešani površini širine 2,5 m v asfaltni utrditvi;

·      od priključka Mladinske ceste naprej so kolesarji in pešci vodeni po enostranski mešani površini širine 3 m v peščeni utrditvi. Tako urejena površina je načrtovana po levi strani cestišča mimo križišča s Seliško cesto (kjer se nanjo naveže že obstoječa mešana površina v podobni utrditvi, ki poteka ob Seliški cesti) do mostu čez Rečico (profil P19), potem ob desnem bregu potoka do križišča z Rečiško cesto, kjer ponovno preide v asfaltno utrditev širine 2,5 m;

·      na odseku od križišča s Kolodvorsko cesto proti Gorjam se kolesarska pot zaključi in so kolesarji vodeni po cestišču,  pešci pa po enostranskem hodniku za pešce širine 1,6 m;

·      med profiloma P24 in P25 je predviden odcep mešane površine za pešce in kolesarje v peščeni izvedbi širine 3 m s trase mešane površine za pešce in kolesarje, ki poteka vzporedno s traso severne razbremenilne ceste, proti pokopališču, do koridorja načrtovane poti od pokopališča do kapelice (IDZ, št. projekta 01-11/12, Adkrajine d.o.o., Ljubljana, november 2012).

14. člen

(postajališča javnega prometa)

(1) Na severni razbremenilni cesti nova postajališča javnega potniškega prometa niso predvidena, načrtovana je le nadomestitev današnjih začasnih postajališč na območju odcepa Kolodvorske ceste. Postajališči sta predvideni na izvoznih straneh križišča glavne trase z urejenimi peroni in prehodom za pešce na območju križišča. Objekti za zavetje na postajališčih morajo biti usklajeni z usmeritvami iz občinskega kataloga urbane opreme (Predlog uličnega pohištva in cestne opreme v Občini Bled, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, september 2013).

(2) Na območju obstoječega bencinskega servisa in policijske postaje ob Ljubljanski in Seliški cesti je po selitvi obstoječih programov na drugo lokacijo dopustna umestitev centralne avtobusne postaje. Umestitev in dimenzije predvidenih objektov ter ostalih ureditev se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s potrjeno variantno rešitvijo s strani Občine Bled in v skladu s tehnološkimi potrebami, konceptom tovrstnih objektov ter ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov za tovrstne objekte.

(3) Možnost umestitve centralne avtobusne postaje mora biti v nadaljnjih fazah projektiranja preverjena in usklajena tudi z upravljavcem državnih cest.  

15. člen

(bencinski servis)

(1) Ob trasi severne razbremenilne ceste je na zemljiščih parc. št. 111/9-del, 111/10, 112/1-del in 112/4-del, k.o. Želeče, predvidena umestitev bencinskega servisa z vsemi pripadajočimi objekti in površinami. V sklopu bencinskega servisa je dopustna ureditev sledečih programov: poslovni objekt bencinskega servisa (vključno z objekti za polnjenje vozil na električni in plinski pogon), prodajalna bencinskega servisa, restavracija oz. bar z zunanjo teraso, podzemni rezervoarji, utrjene in zelene površine, plato za odpadke, avtopralnica.

(2) Dopustna je gradnja novega objekta, odstranitev, vzdrževalna dela in rekonstrukcija objekta, dozidave objekta do opredeljenih gabaritov in dopustne izrabe oz. do dopustnih odstopanj po tem odloku, funkcionalne spremembe objektov za potrebe sodobnejše tehnologije, gradnja, rekonstrukcija in odstranitve objektov in naprav za potrebe komunalne, energetske, komunikacijske in prometne infrastrukture.

(3) Na obravnavanem območju je dopustna gradnja naslednjih objektov:

     CC-SI 12303 Bencinski servisi

     CC-SI 12520 Rezervoarji in cisterne za tekočine in pline

Objekti ali njihovi deli se lahko namenijo tudi za potrebe dopolnitve programov oziroma za potrebe spremljajočih dejavnosti, kot npr:

     CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice

     CC-SI 12301 Trgovske stavbe

Dopustna je tudi gradnja naslednjih infrastrukturnih objektov:

     CC-SI 211 Ceste – z vsemi razredi in podrazredi

     CC-SI 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – z vsemi razredi in podrazredi

Dopustna je tudi gradnja objektov in naprav za namen rabe obnovljivih virov energije, ki se umeščajo kot spremljajoča dejavnost za potrebe območja.

(4) V grafičnih prilogah je z gradbeno mejo določen minimalni odmik objektov od Seliške ceste. Prikazana je tudi idejna zasnova umestitve objekta, končna umestitev in dimenzije objektov ter ostalih ureditev se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s tehnološkimi potrebami, konceptom tovrstnih objektov ter ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov za tovrstne objekte.

(5) V primeru, da je bencinski servis, vključno s potrebnimi zunanjimi ureditvami možno umestiti brez posegov na zemljišče parc. št. 111/10 ter del zemljišča parc. št. 112/4, obe k.o. Želeče, se ta del lahko nameni ureditvi parkirnih površin za potrebe objektov na sosednjem območju BL-27. Območje na katero se lahko umešča parkirišča za potrebe območja BL-27, je prikazano v grafičnem delu OPPN.

(6) Urbanistični pogoji, arhitekturne in oblikovalske rešitve:

·      objekti naj bodo oblikovani kakovostno in sodobno z enostavno členitvijo fasad, za fasadne obloge objektov naj se v okviru omejitev s področja požarne varnosti v čim večji meri predvidi uporaba lesa;

·      arhitekturna in krajinsko-arhitekturna zasnova območja morata upoštevati značilnosti kulturne krajine;

·      vsi objekti morajo biti obravnavani kot celota in morajo biti med seboj oblikovno in barvno usklajeni;

·      objekti ne smejo presegati etažnosti visokega pritličja (največ 6,0 m nad terenom);

·      dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele je največ 50 %, faktor zelenih površin mora biti najmanj 15 %.

(7) Na območju bencinskega servisa je dopustna postavitev naslednjih pomožnih objektov: urbana oprema, varovalna ograja, podporni zid, rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, totem za oglaševanje za lastne potrebe, pomožni komunalni objekt, otroško igrišče, nadstrešek in odprt sezonski gostinski vrt.

(8) Za gradnjo pomožnih objektov se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja pomožnih objektov, ki jih določa OPN Občine Bled. 

(9) Ob zahodnem robu območja, med območjem bencinskega servisa in Seliško cesto ter Cesto na Dobe je predvidena zasaditev drevoreda, za kar je potrebno zagotoviti zeleni pas v širini minimalno 3 m.

(10) Izvoz iz območja bencinskega servisa se uredi preko zemljišča parc. št. 111/7, k.o. Želeče, na Cesto na Dobe. Preko omenjenega priključka se lahko uredi tudi izvoz iz območja obstoječega proizvodnega objekta, ki se nahaja na sosednjem območju BL-27, na zemljišču parc. št. 115/7, k.o. Želeče.

(11) Najkasneje do pričetka gradnje bencinskega servisa je potrebno zagotoviti nadomestni dostop do zemljišča parc. št. 115/7, k.o. Želeče, ki sedaj poteka preko zemljišča na katerem je predvidena gradnja bencinskega servisa. Nadomestni dostop se uredi preko predvidenega trikrakega križišča K5 (križišče Severne razbremenilne ceste in Ceste na Dobe).

16. člen

(površine za mirujoči promet)

Ob trasi severne razbremenilne ceste je na območju vrtca (med profiloma P7 in P9) predvidena ureditev parkirišča.

17. člen

(pogoji za krajinsko-arhitekturne ureditve)

(1) Celotna poteza severne razbremenilne ceste se načrtuje s poudarkom na krajinskem urejanju umestitve v odprto krajino. Ureditev obcestnega prostora se prilagaja kulturnim kakovostim okolja, tako, da jih skuša v čim večji možni meri ohranjati, dopolnjevati in hkrati izkoristiti za oblikovanje bogate doživljajske poti za vse udeležence v prometu. Krajinsko arhitekturne ureditve upoštevajo obstoječe vzorce na obravnavanem območju in posnemajo odprto strukturo prostora s prepletom njiv, travnikov in sadovnjakov (zatravitev, linijske poteze vegetacije, posamezno drevje, gruče dreves in grmovja ipd.).

(2) Predvidene krajinske ureditve upoštevajo poglede na grad, dolge poglede na kulturno krajino in kuliso hribov v ozadju.

(3) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo severne razbremenilne ceste mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, v katerem morajo biti poleg oblikovalske rešitve za urejanje in ozelenitev obcestnega prostora in cestnih objektov podani tudi ukrepi za oblikovanje reliefa – vkopnih/izkopnih brežin in protihrupnih nasipov, smernice za oblikovanje protihrupnih ograj ipd. Investitor mora zagotoviti nadzor odgovornega projektanta načrta krajinske arhitekture nad izvedbo del.

(4) Na območju severne razbremenilne ceste se vsa vitalna drevesna in grmovna vegetacija ohranja v največji možni meri, razen kadar je odstranitev nujno potrebna zaradi gradnje objektov in varnosti prometa.

(5) Načrt krajinske arhitekture mora izhajati iz obstoječih rastiščnih razmer in predvideti novo zasaditev z uporabo avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Pri tem mora upoštevati tudi funkcionalne zahteve nove prometnice. Ureditev obcestnega prostora mora izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja varnost prometa in zahteve inženirsko-biološkega urejanja. Izbor vrst vegetacije naj se čim bolj približa okoliškim rastlinskim združbam. Na obravnavanem območju je kot prevladujoča gozdna združba evidentirana Qerco-carpietum var. Hacquetia (QC H) (Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu GGE Bled 2011-2020, Ur. list RS, št. 5/12). Za načrtovane zasaditve so kot najprimernejše predlagane naslednje vrste: hrast (graden), plemeniti listavci (lipa, lipovec, gorski brest, gorski javor, veliki jesen), bukev, beli gaber, kot popestritev v krajini pa tudi jerebika in češnja. Od grmovnih vrst so predlagani dren, glog, češmin, trdoleska, kalina, brogovita, bezeg in tisa.

(6) Protihrupne nasipe je treba na zunanji in notranji strani ozeleniti in obsaditi z drevesno in grmovno vegetacijo. Z ozelenitvijo naj se zagotavlja čim manjša vidna izpostavljenost nasipov v odprti krajini.

(7) Pri oblikovanju protihrupnih ograj naj se upošteva krajinska podoba prostora in funkcionalni vidik. Ograje morajo biti na celotnem območju trase ceste oblikovane enotno ter na zunanji in notranji strani ozelenjene in obsajene z drevesno in grmovno vegetacijo. Kjer je razpoložljivega prostora manj, se predvidi zasaditev plezalk.

(8) Na mestih odpiranja kvalitetnih pogledov na okoliški prostor naj se predvidi postavitev transparentnih ograj, kar je potrebno upoštevati tudi pri obsaditvi, ki naj ne ovira pogledov.

(9) Mešana površina za peš in kolesarski promet naj se uredi v smislu tematske poti in mestoma opremi z mikro urbano opremo (obveščevalne table, koši za odpadke ipd.). Obveščanje uporabnikov naj se predvidi na enotno oblikovanih obveščevalnih tablah, ki se jih smiselno umesti ob poti, glede na značilnosti prostora in namene obveščanja.

(10) Ob mešani površini je predvidena ureditev najmanj enega počivališča, ki se ga izvede kot razširitev utrjene mešane površine in opremi z mikro urbano opremo.

(11) Na celotnem območju trase mora biti urbana oprema med seboj poenotena in usklajena z usmeritvami iz občinskega kataloga urbane opreme (Predlog uličnega pohištva in cestne opreme v Občini Bled, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, september 2013).

(12) Na lokacijah prečkanja vodotoka se predvidi le minimalna nova zasaditev grmovne in drevesne vegetacije, ki bo delno zakrila nasipe ter ne bo zapirala kvalitetnih pogledov na bližnjo in daljno okolico.

(13) Na območju zahodnega vstopa na Bled je ob deviaciji Rečiške ceste predvidena zasaditev drevoreda z namenom informiranja in usmerjanja uporabnikov ceste glede na namen njihove poti proti centru Bleda ali na severno razbremenilno cesto.

(14) Drevoredna zasaditev je predvidena tudi na območju novo predvidenega bencinskega servisa, ob Seliški cesti.

(15) Vse zasaditve se predvidi izven pregledne berme, preglednostnih trikotnikov ter izven prostora za postavitev prometne signalizacije in opreme (npr. odmik debel dreves od roba pločnika mora biti vsaj 2 m).

18.  člen

(odstranitve objektov)

V območju načrtovane ureditve severne razbremenilne ceste je predvidena odstranitev pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na zemljiščih s parcelnimi številkami: 141/7, 240, 241, 249, 251, 173/15 in 153/2, k.o. Bled.

19. člen

(regulacija vodotoka Rečica)

(1) Zaradi izgradnje severne razbremenilne ceste se mestoma regulira obstoječo strugo potoka Rečica:

·      na območju križišča s Partizansko cesto je predvidena prestavitev odprte struge potoka v smeri proti jugu v dolžini približno 205 m. Predvidena širina dna struge potoka je 4 m, naklon brežin 1:2;

·      na območju med športnim parkom in naseljem Rečica se odprto strugo potoka uredi oz. prestavi v smeri proti severu v dolžini približno 720 m. Predvidena širina dna struge potoka je 1,5 m, naklon brežin 1:2. Na tem odseku je načrtovano tudi križanje potoka s traso severne razbremenilne ceste s prepustom (prepust 3-2) v km 2,1+9,98 in križanje potoka z Rečiško cesto s prepustom (prepust 3-1) v km 0,0+21,65.

(2) Vodno gospodarska ureditev je načrtovana sonaravno. Tlorisni potek struge je rahlo vijugast, dno se ohranja naravno, brežine se uredijo s sonaravnimi biotehničnimi ukrepi ter se na celotnem območju zvezno priključujejo na obstoječ teren in zatravijo. Pete brežin na območju reguliranih odsekov potoka se predvidoma zavaruje s kamnometom, v strugi potoka se izdelajo tudi talni pragovi za stabilizacijo struge in večjo ozračenost vode, v konkavah se predvidi zaščita brežin s posameznimi lesenimi piloti in oblicami.

(3) S predvideno ureditvijo se poplavna varnost izboljšuje, pretočni profili so dimenzionirani tako, da ne poslabšujejo odtočnih razmer ampak stanje izboljšujejo.

(4) Za zaledne vode, ki se stekajo v Rečico, se uredijo jarki oz. prepusti.

(5) Območje opuščene struge potoka se zasuje in poravna ter vzpostavi raba v skladu z okoliškim prostorom. Rekultivirano zemljišče se v najkrajšem možnem času sanira in zatravi.

(6) Obstoječa avtohtona vegetacija ob obstoječi strugi potoka se ohranja, ustrezno očisti in pomladi, invazivne tujerodne rastline pa se odstranijo na predpisan način. Načrt krajinske arhitekure mora analizirati rastje vzdolž celotne struge potoka, investitor pa na ogroženih lokacijah zagotoviti izvajanje ukrepov za odstranjevanje ali nadzor invazivnih tujerodnih vrst.

(7) Zatravitev odkrite zemljine na brežinah regulirane struge potoka in zasipanja ob premostitvenih objektih se izvede s senenim nastiljem lokalnih travnikov. Prav tako se na brežinah predvidi zasaditev obvodne avtohtone drevesne in grmovne vegetacije.

(8) Pri izvajanju zemeljskih del in organizaciji gradbišča se zagotovijo ukrepi za zaščito obstoječe vegetacije, ki se jo po potrebi presadi, in ukrepi za preprečitev širjenja neavtohotnih in invazivnih vrst vegetacije. 

(9) Za predvidene prestavitve oz. regulacije struge potoka Rečica je potrebno zagotoviti nadomestna vodna zemljišča.

1.2.    UE/RC (rekonstrukcija Ljubljanske ceste – RC)

20. člen

(situativni in niveletni potek)

(1) Obravnavani del trase Ljubljanske ceste RC poteka od navezave na južno razbremenilno cesto (projekt PZI, št. projekta 12-1223, PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Ljubljana) in se v levem radiju nadaljuje do predvidenega krožišča s severno razbremenilno cesto.

(2) Obravnavani del trase Ljubljanske ceste je kategoriziran kot dvopasovna državna regionalna cesta prvega reda, dolžina obravnavanega odseka je približno 325 m.

(3) Predvidena rekonstrukcija ceste ohranja severni rob obstoječega mostu čez Rečico (most 5-1) in niveleto obstoječega vozišča, širitve zaradi ureditve površin za kolesarski promet so predvidene na obeh robovih obstoječe ceste.

(4) Vertikalni in horizontalni elementi odseka Ljubljanske ceste RC so projektirani z upoštevanjem projektne hitrosti 50 km/h skozi naselje.

21. člen

(tipski prečni profil)

22. člen

(križišča in priključki)

(1) Na Ljubljanski cesti RC so načrtovana naslednja križišča:

·      K1 trikrako križišče z Gregorčičevo ulico s pasom za levo zavijanje na Ljubljanski cesti;

·      K2 trikrako križišče s Kajuhovo cesto s pasom za levo zavijanje na Ljubljanski cesti;

·      K3 štirikrako krožišče z Ljubljansko cesto (podrobneje opisano v 10. členu tega odloka)

(2) Predvidena je tudi ureditev naslednjih priključkov prometno manj obremenjenih poti, cest in dovozov:

·      P1 enostranski priključek - objekt Ljubljanska cesta 32;

·      dovoz do objekta Gregorčičeva ulica 15;

·      navezava pešpoti do objektov v obcestnem pasu.

(3) Dopustna je tudi ureditev drugih dostopov do objektov in zemljišč, ki v OPPN niso posebej opredeljeni, a bodo utemeljeno zahtevani v nadaljnjih fazah priprave projektne dokumentacije za predvidene prostorske ureditve.

23. člen

(deviacije)

Predvidena je deviacija Gregorčičeve ulice. Obstoječa priključka Gregorčičeve ulice se združita in se na Ljubljansko cesto priključita v skupnem križišču.

24. člen

(cestni objekti)

(1) Ob južni strani Ljubljanske ceste (UE/RC), na območju obstoječega mostu (most 5-1) je predvidena gradnja podpornega zidu (PZ-01) v dolžini približno 88 m, višine od 3,2 m do 4,5 m. Zid bo na nivoju ceste razširjen s konzolo širine 1,5 m, na kateri bo potekala pešpot.

(2) Izvedba podpornih in opornih zidov je predvidena tudi ob deviaciji Gregorčičeve ulice ter ob objektu Ljubljanska cesta 32.

(3) Predvideni cestni objekti so prikazani v grafičnem delu OPPN.

25. člen

(peš in kolesarski promet)

Ob trasi Ljubljanske ceste RC so predvidene naslednje površine za peš in kolesarski promet:

·      na odseku od navezave na južno razbremenilno cesto do križišča s Kajuhovo cesto so kolesarji vodeni ob južnem robu cestišča enostransko dvosmerno, pešci pa dvostransko enosmerno,  širina kolesarske poti je 2 m, širina hodnika za pešce je 2 x 1,6 m;

·      na odseku od križišča s Kajuhovo cesto do krožišča s Seliško cesto so kolesarji in pešci vodeni dvostransko enosmerno, širina kolesarske poti je 2 x 1 m, širina hodnika za pešce je  2 x 1,6 m.

26. člen

(pogoji za krajinsko-arhitekturne rešitve)

(1) Celotna poteza Ljubljanske ceste RC se načrtuje s poudarkom na krajinskem urejanju umestitve v primestni prostor, ki naj ustvarja novo vstopno potezo kot rekonstruiranje nekdanjega vhoda na Bled. S krajinsko arhitekturnimi ukrepi naj se poleg poudarka vstopnega območja oblikuje tudi kakovosten obcestni prostor s poudarkom na površinah za pešce in kolesarje (optično vodenje in prijetnost obcestnega ambienta, preglednost cestnega koridorja).

(2) Cilj in namen krajinsko arhitekturnega urejanja je povezati prostor ob cesti ter ga narediti prepoznavnega kot vstop v turistično središče. V območju vzhodnega vstopa na Bled naj se s kontinuiranimi zasaditvami zagotovi izgled celostne urejenosti. Obstoječo pozidavo ob cesti naj se s krajinsko arhitekturno ureditvijo med seboj poveže v prepoznaven zeleni sistem in, v kolikor je mogoče, vključi v sooblikovanje uličnega programa (npr. tematski park pred informacijskim središčem, pred stavbo Gozdnega gospodarstva Bled ipd.).

(3) Za predvidene obcestne krajinsko arhitekturne ureditve mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture. Investitor mora zagotoviti tudi nadzor odgovornega projektanta načrta krajinske arhitekture nad izvedbo del.

(4) Načrt krajinske arhitekture mora izhajati iz podatkov o obstoječi drevesni in grmovni vegetaciji. Kvalitetno obstoječo vegetacijo je treba upoštevati v okviru krajinsko arhitekturne ureditve in jo kot element smiselno vključiti v zeleni sistem, nevitalna ali poškodovana drevesa pa se odstrani.

(5) Izbrane rastlinske vrste se morajo v največji možni meri približevati okoliškim avtohtonim rastlinskim združbam. Uporaba tujerodnih vrst lahko izhaja iz kulturno-krajinsko ureditvenih zahtev, npr. pri oblikovanju krajinskih poudarkov v sklopu parternih ureditev posameznih objektov.

(6) Ureditev obcestnega prostora mora izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja varnost prometa in ne sme ovirati preglednosti na cesti. 

(7) Obcestna drevoredna zasaditev se predvidi skladno s prikazom v grafičnem delu OPPN na južnem robu cestišča med objektom Ljubljanska cesta 32 in krožiščem K3.

(8) Ozelenitev ob cesti, ki je javnega značaja, mora biti izvedena hkrati z rekonstrukcijo ceste.

(9) Ker so na območju vzhodnega vstopa na Bled poleg rekonstrukcije Ljubljanske ceste predvidene tudi nekatere dolgoročne spremembe (umik bencinskega servisa na Ljubljanski cesti 30 na drugo lokacijo), naj se predvidi fazna krajinsko arhitekturna preureditev tega območja. V prvi fazi naj se brez večjih posegov v vitalne dele območja bencinskega servisa, s krajinsko arhitekturno ureditvijo v čim večji možni meri sanira obstoječe stanje, tako, da se bo lahko smiselno vključilo v ureditev obcestnega prostora po odstranitvi objekta. Po umiku bencinskega servisa se za urejanje obcestnih krajinsko arhitekturnih rešitev nameni pas zemljišč v širini najmanj 2,5 m.

(10) Na območju objekta Ljubljanska cesta 27 (informacijsko središče) se s pločnika predvidi peš navezave na parterno ureditev objekta, v sklopu katere je predvidena parkovna ureditev z gostinsko teraso in otroškim igriščem, del površin ob objektu se nameni za ureditev občasne odprte tržnice. Z ozelenitvijo obcestnega prostora naj se zagotavlja, da bo zaradi predvidene vsebine (informacijsko središče) objekt dobro opazen.

(11) Na območju objektov Koritenska cesta 3 in 7 se ob pločniku predvidi ozelenitev obcestnega prostora, s katero se obstoječo pozidavo s pripadajočo zunanjo ureditvijo zakrije in vizualno loči od cestnega ambienta.

(12) Ob celotni potezi predvidene rekonstrukcije ceste se, kjer obstoječa pozidava to omogoča, predvidi pas v širini najmanj 2,5 m oz. v širini, ki je potrebna za predvidene krajinsko arhitekturne rešitve za potrebe ureditve javnih zelenih površin.

(13) Na območju ob objektu Ljubljanska cesta 17-19 se predvidi zasaditev novih parkovnih vrst dreves. V obcestnem pasu se ob pločniku predvidi razširitev peš površin v smislu žepnega parka, ki se ga uredi kot tlakovana površina in opremi s klopmi.

(14) Na severni strani objekta Ljubljanska cesta 32 se zaradi urejanja površin za pešce in kolesarje zmanjša površina parkirnega prostora. Nivo zunanje ureditve ob severni strani objekta se uskladi in prilagodi niveleti hodnika za pešce.

(15) Na celotnem območju trase mora biti urbana oprema med seboj poenotena in prilagojena urbani opremi, predstavljeni v občinskem katalogu urbane opreme (Predlog uličnega pohištva in cestne opreme v Občini Bled, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, september 2013).

(16) Obstoječi oglaševalni objekti, ki se pojavljajo v obcestnem prostoru na obravnavanem odseku Ljubljanske ceste, niso dopustni in jih je treba odstraniti. Oglaševanje dejavnosti je dopustno samo na parcelah objektov v skladu z občinskim odlokom o oglaševanju ter katalogom ulične opreme ter ob soglasju Občine Bled in upravljavca državnih cest. Na območju objekta Ljubljanska cesta 27 (informacijsko središče) je dopustna postavitev totema.

(17) V obcestnem prostoru je dopustna postavitev znakov za usmerjanje obiskovalcev (npr. proti centralnemu parkirišču, informacijskemu središču,…) ob soglasju Občine Bled in upravljavca državnih cest.

(18) Vse zasaditve se predvidi izven pregledne berme, preglednostnih trikotnikov ter izven prostora za postavitev prometne signalizacije in opreme (npr. odmik debel dreves od roba pločnika mora biti vsaj 2 m).

27. člen

(odstranitve objektov)

V območju načrtovane ureditve Ljubljanske ceste RC se odstranijo naslednji objekti:

·      zmanjšanje površin za parkirišča pred objektom Ljubljanska cesta 32;

·      ukinitev stopnic v sklopu pešpoti do objekta Ljubljanska cesta 21;

·      ukinitev stopnic v sklopu pešpoti do objekta Gregorčičeva ulica 13.

1.3.    UE/LC (rekonstrukcija Ljubljanske ceste – LC)

28. člen

(situativni in niveletni potek)

(1) Obravnavani del trase Ljubljanske ceste LC poteka od predvidenega krožišča s severno razbremenilno cesto in se nadaljuje proti zahodu do navezave na obstoječe stanje za križiščem z Ribensko cesto.

(2) Obravnavani del trase Ljubljanske ceste LC je kategoriziran kot dvopasovna lokalna zbirna cesta, dolžina obravnavanega odseka je približno 150 m.

(3) Predvidena rekonstrukcija ceste v največji možni meri ohranja južni rob in niveleto obstoječega vozišča, širitev zaradi ureditve zelenega pasu ob pločniku je na posameznih delih predvidena na obeh robovih ceste.

(4) Vertikalni in horizontalni elementi odseka Ljubljanske ceste LC so projektirani z upoštevanjem projektne hitrosti 50 km/h skozi naselje.

29. člen

(tipski prečni profil)

Ljubljanska cesta – LC:

vozni pas                                 2 x 3,00 =        6,00 m

pločnik na južnem robu             1 x 2,00 =        2,00 m

vmesna zelenica na severnem

robu                                        1 x 2,50 =        2,50 m

pločnik na severnem robu          1 x 2,50 =        2,50 m

berma                                      2 x 0,50 =       1,00 m

Skupaj TPP (tipski prečni profil)                      14,00 m

30. člen

(križišča in priključki)

(1) Na Ljubljanski cesti LC je predvidena rekonstrukcija križišča K4, ki predstavlja štirikrako križišče Ljubljanske ceste z Ribensko cesto in cesto na Grič.

(2) Predvidena je tudi ureditev naslednjih priključkov prometno manj obremenjenih poti, cest in dovozov:

·      P2 enostranski priključek - namenjen za novo predvideno ureditev na UE/2;

·      P3             enostranski priključek - objekt Ljubljanska cesta 15;

·      P3a           enostranski priključek - objekt Ljubljanska cesta 26 (uvoz na cesto dovoljen le desno);

·      P4             enostranski priključek – objekt Ljubljanska cesta 13a;

·      P5             enostranski priključek  - Zagoriška cesta (desno/desno);

·      dovoz do objekta Grič 7.

(2) Dopustna je tudi ureditev drugih dostopov do objektov in zemljišč, ki v OPPN niso posebej opredeljeni, a bodo utemeljeno zahtevani v nadaljnjih fazah priprave projektne dokumentacije za predvidene prostorske ureditve.

31. člen

(cestni objekti)

(1) Na Ljubljanski cesti LC je predvidena izvedba naslednjih opornih zidov:

·      oporni zid ob parkirišču objekta Ljubljanska cesta 9 in 11;

·      oporni zid ob vzhodnem in zahodnem kraku uvoza na parcelo objekta Grič 7.

(2) Predvideni cestni objekti so prikazani v grafičnem delu OPPN.

32. člen

(peš in kolesarski promet)

Ob trasi Ljubljanske ceste LC so predvidene naslednje površine za peš in kolesarski promet:

·      na odseku od krožišča s Seliško cesto proti centru Bleda so kolesarji vodeni po vozišču;

·      na odseku od krožišča s Seliško cesto proti centru Bleda je na južni strani ceste predvidena rekonstrukcija obstoječega hodnika za pešce v tlakovani izvedbi ter navezava na obstoječe stanje, na severni strani ceste pa je predvidena ureditev hodnika za pešce širine 2,5 m, v tlakovani izvedbi, ki bo od vozišča ločen z zelenim pasom širine 2,5 m.

33. člen

(postajališča javnega prometa)

(1) Na obravnavanem odseku Ljubljanske ceste LC se pred hotelom Union nahajata dve obstoječi avtobusni postajališči na obeh straneh ceste, ki se ohranjata.

(2) V primeru spremembe koncepta javnega prometnega omrežja in posledični opustitvi obstoječih postajališč, se proste površine lahko nameni za ureditev obcestnega pasu (npr. razširitev površin za peš promet v manjši trg).

34. člen

(pogoji za krajinsko-arhitekturne rešitve)

(1) Celotna poteza Ljubljanske ceste LC se načrtuje s poudarkom na krajinsko arhitekturnem urejanju umestitve v mestni prostor, s katerim se v območju vzpostavi prepoznavnost in ustvari njegovo identiteto kot ambient Bleda. S krajinsko arhitekturnimi ukrepi naj se oblikuje tudi kakovosten obcestni prostor s poudarkom na površinah za pešce in kolesarje (optično vodenje in prijetnost obcestnega ambienta, preglednost cestnega koridorja).

(2) V območju se s kontinuiranimi krajinsko arhitekturnimi ukrepi (zasaditve, oblikovanje utrjenih površin ipd.) zagotovi izgled celostne urejenosti. Pozidavo ob cesti naj se s krajinsko arhitekturno ureditvijo med seboj poveže v prepoznaven zeleni sistem in, v kolikor je mogoče, vključi v sooblikovanje uličnega programa (npr. ureditev trgov pred objektoma Ljubljanska cesta 13a in Ljubljanska cesta  9 in 11).

(3) Krajinsko arhitekturne rešitve naj se navezujejo na obstoječe kvalitetne ureditve območij, na katera se priključujejo in jih nadaljujejo (npr. tlakovanje pločnikov na način, kot je značilno za Ljubljansko cesto v nadaljevanju od križišča s Prešernovo cesto proti jezeru).

(4) Za predvidene obcestne krajinsko arhitekturne ureditve mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture. Investitor mora zagotoviti tudi nadzor odgovornega projektanta načrta krajinske arhitekture nad izvedbo del.

(5) Ureditev obcestnega prostora mora izhajati iz obstoječih rastiščnih razmer in mora predvideti novo zasaditev z uporabo avtohtonih vrst vegetacije. Kvalitetno obstoječo vegetacijo je treba upoštevati v okviru krajinsko arhitekturne ureditve in jo kot element smiselno vključiti v zeleni sistem, nevitalna ali poškodovana drevesa pa se odstrani.

(6) Pri oblikovanju krajinskih poudarkov v sklopu parternih ureditev posameznih objektov ob Ljubljanski cesti se lahko uporabijo tudi neavtohtone okrasne vrste, ki so ustrezne za specifične rastne razmere, ki vladajo v obcestnem prostoru in so ob tem enostavne za vzdrževanje. 

(7) Ureditev obcestnega prostora mora izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja varnost prometa in ne sme ovirati preglednosti.

(8) Ozelenitev ob cesti, ki je javnega značaja, mora biti izvedena hkrati z rekonstrukcijo ceste.

(9) Obcestna drevoredna zasaditev se predvidi skladno s prikazom v grafičnem delu OPPN na območju med krožiščem K3 in križiščem K4.

(10) Ker so na območju vzhodnega vstopa na Bled poleg rekonstrukcije Ljubljanske ceste predvidene tudi nekatere dolgoročne spremembe (umik bencinskega servisa na Ljubljanski cesti 15a in policijske postaje na Seliški cesti 1 na drugo lokacijo), naj se predvidi fazna krajinsko arhitekturna preureditev tega območja. V prvi fazi naj se brez večjih posegov v vitalne dele območja bencinskega servisa in policijske postaje, s krajinsko arhitekturno ureditvijo v čim večji možni meri sanira obstoječe stanje, tako, da se bo lahko smiselno vključilo v ureditev obcestnega prostora po odstranitvi objektov. Po umiku bencinskega servisa se za urejanje obcestnih krajinsko arhitekturnih rešitev nameni pas zemljišč v širini najmanj 2,5 m.

(11) Na območju objektov Ljubljanska cesta 13a in Ljubljanska cesta 9 in 11 naj se s pločnika predvidi navezavo na parterne ureditve objektov. Prostor pred objekti naj se tlakuje in uredi kot manjši trg. Dvoriščni prostor pred stavbama Ljubljanska cesta 9 in 11 mora ostati ločen od uličnega sistema.

(12) Na območju objekta Ljubljanska cesta 15 je potrebno v sklopu zunanje ureditve ponovno vzpostaviti vrt, kakršen je bil v preteklosti značilen za vile.

(13) Obstoječi drevored pred objektom Ljubljanska cesta 26 ob pločniku se ohrani, pri čemer se nevitalna oz. poškodovana drevesa odstrani in nadomesti z novimi.

(14) Območje za obstoječo avtobusno postajo na južni strani Ljubljanske ceste naj se uredi kot žepni park. V primeru dolgoročne ukinitve obstoječih avtobusnih postaj, na obeh straneh ceste, naj se pripadajoči prostor uredi kot razširitev ob pločniku v smislu tlakovane površine, opremljene z urbano opremo, ki naj se smiselno poveže z območjem zelenih površin.

(15) Na celotnem območju mora biti urbana oprema med seboj poenotena in prilagojena urbani opremi, predstavljeni v občinskem katalogu urbane opreme (Predlog uličnega pohištva in cestne opreme v Občini Bled, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, september 2013).

(16) Obstoječi oglaševalni objekti, ki se pojavljajo v obcestnem prostoru na obravnavanem odseku Ljubljanske ceste, niso dopustni in jih je treba odstraniti. Oglaševanje dejavnosti je dopustno samo na parcelah objektov v skladu z občinskim katalogom ulične opreme in ob soglasju Občine Bled.

(17) V obcestnem prostoru je dopustna postavitev znakov za usmerjanje obiskovalcev (npr. proti centralnemu parkirišču, informacijskemu središču,…) ob soglasju Občine Bled, do prekategorizacije v občinsko cesto tudi ob soglasju upravljavca državnih cest.

35. člen

(gradnja pomožnih objektov na območju prometnih površin)

(1) Za gradnjo pomožnih objektov na območju prometnih površin se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja pomožnih objektov, ki jih določa OPN Občine Bled ter tabele v Prilogi 1 k OPN Občine Bled, ki določajo vrste pomožnih objektov, ki jih je dopustno graditi v območjih prometnih površin.

(2) Dopustna so tudi redna in investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist v skladu z Zakonom o cestah ter rekonstrukcije.

2.        Območje obcestne pozidave

36. člen

(delitev območja obcestne pozidave)

Območje obcestne pozidave se deli na deset ureditvenih enot:

·      UE/1: obsega območje hotelskega kompleksa Union s podzemno garažo (objekta LJ 9 in LJ 11);

·      UE/2: obsega območje naslednjih obstoječih objektov: trgovski objekt (objekt LJ 13a), dom upokojencev (objekt LJ 15), bencinski servis (objekt LJ 15a), policijska postaja (objekt SE 1) ter zunanje, zelene površine obstoječih stanovanjskih objektov iz sosednje enote urejanja prostora z oznako BL-14;

·      UE/3: obsega območje obstoječega stanovanjsko–poslovnega objekta z garažo (objekt LJ 20);

·      UE/4: obsega območje zelenih površin med Ljubljansko cesto in stanovanjskim območjem z oznako ZG-1;

·     UE/5: obsega območje naslednjih obstoječih objektov: parkirišče v javni rabi (JP), stanovanjsko-gostinski objekt (objekt LJ 26), vila (objekt LJ 28) ter nepozidani stavbni zemljišči s parc. št. 329/5 in 329/6, obe k.o. Želeče;

·      UE/6: obsega območje obstoječega poslovnega objekta s stanovanjsko enoto (objekt LJ 17-19);

·      UE/7: obsega območje obstoječih stanovanjskih objektov (objekt LJ 21, objekt LJ 23-25);

·      UE/8: obsega širše območje obstoječega informacijskega središča z zunanjo ureditvijo (objekt LJ 27);

·      UE/9: obsega območje obstoječega bencinskega servisa z avtopralnico (objekt LJ 30);

·      UE/10: obsega območje obstoječega poslovnega objekta z apartmaji (objekt LJ 32).

37. člen

(splošni pogoji za urejanje obcestnega prostora)

(1) Območje obcestne pozidave ob Ljubljanski in Seliški cesti je v OPPN vključeno z namenom, da se sočasno z ureditvijo severne razbremenilne ceste omogoči tudi vsebinska prenova obcestnega prostora s poudarkom na krajinsko arhitekturni zasnovi.

(2) Namen predvidenih ureditev je sanacija degradiranega vstopnega območja v turistično središče z namenom doseganja prepoznavnosti prostora. Posebna pozornost je namenjena vodenju in usmerjanju  pešca kot enakovrednega soudeleženca v prometu in poenotenju zelenih potez ter krajinsko arhitekturnemu urejanju javnih in poljavnih površin v obcestnem pasu.

(3) Obravnavano območje v večjem delu obsega zemljišča obstoječih objektov z zunanjimi ureditvami, na območju praktično ni prostih površin za novo pozidavo. Večja prosta površina se nahaja le na območju UE/5, ob objektu LJ 28, vendar v večjem delu predstavlja zunanji prostor (vrt) stavbne dediščine, zato je na tem delu umeščanje novih ureditev oz. objektov dopustno le pod pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na preostalih območjih so novogradnje dopustne le kot nadomestitve obstoječih, poprej odstranjenih objektov.

(4) Vsi posegi na obstoječih objektih in morebitni novi objekti morajo biti oblikovno usklajeni in zasnovani skladno z urbanim pomenom lokacije, ki predstavlja vzhodni vstop v mesto. Cilj prenove obcestne pozidave je vzpostavitev kvalitetne ulične fasade ob vstopnem delu Ljubljanske ceste, ki naj se v čim večji možni meri odpira proti površinam za pešce.

(5) Površine med glavnimi (uličnimi) fasadami objektov in javnimi površinami naj bodo v čim večji meri namenjene pešcem, parkiranje ter ostale servisne površine pa naj se umeščajo v ozadju ureditvenih enot. Postavitev novih ograj v obcestnem pasu ni dopustna, saditev živih mej in ostale vegetacije pa samo v skladu s celostno krajinsko arhitekturno prenovo obcestnega pasu.

(6) Ozelenitve zunanjih površin morajo biti usklajene s krajinsko arhitekturno zasnovo širšega območja obcestnega pasu, prav tako mora biti usklajeno tlakovanje zunanjih površin ter izbor ostale urbane opreme.

(7) V grafičnem delu OPPN je za območja, na katerih novogradnje v primeru odstranitve obstoječih objektov lahko odstopajo od lege in velikosti obstoječih objektov, določena gradbena meja. Gradbena meja (GM) je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele, namenjene gradnji.

(8) Priključevanje objektov na omrežja prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture se izvede v skladu s potrebami posameznih objektov ter s pogoji upravljavcev infrastrukture.

38. člen

(namenska raba)

Podrobnejšo namensko rabo posameznih ureditvenih enot določa OPN Občine Bled in je sledeča:

·      UE/1: BT – površine za turizem

Ureditvena enota je namenjena hotelom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.

·      UE/2, UE/6, UE/8 in UE/9: CDd – druga območja centralnih dejavnosti brez stanovanj

Ureditvene enote so namenjene družbeni, oskrbni in storitveni dejavnosti brez bivanja.

·      UE/3, UE/5, UE/7 in UE/10: CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

Ureditvene enote so namenjene trgovski, oskrbni, storitveni, upravni, socialni, zdravstveni, kulturni in podobnim dejavnostim ter bivanju. Pritličje stavb mora biti v javni rabi.

·      UE/4: ZP – parki

Ureditvena enota je namenjena ureditvi parkovnih oz. drugih odprtih površin za preživljanje prostega časa in za izboljšanje kakovosti bivanja.

39. člen

(dopustni posegi)

(1) Za posege na obstoječih objektih in gradnjo novih objektov se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji ter podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji (npr. glede dopustne izrabe prostora na gradbeni parceli, glede vrst dopustnih objektov in dejavnosti, glede minimalnega števila parkirnih mest, glede oblikovanja objektov,…), ki jih za posamezno namensko rabo določa OPN Občine Bled, če ni s tem odlokom določeno drugače.

(2) Na vseh zakonito zgrajenih objektih so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija brez povečanja prostornine objekta in sprememba namembnosti v skladu z namensko rabo prostorske enote, če ni s tem odlokom določeno drugače.

(3) Novogradnje v enakih ali manjših gabaritih ter z enakimi oz. večjimi odmiki od parcelnih mej so dopustne samo kot nadomestitve obstoječih, poprej odstranjenih objektov, če ni s tem odlokom določeno drugače.

(4) Gradnja kletnih etaž je dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih.

(5) Odstranitve objektov so dopustne na celotnem območju obcestne pozidave, razen za objekte kulturne dediščine, ki jih je dopustno odstraniti le pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Za gradnjo pomožnih objektov se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja pomožnih objektov, ki jih določa OPN Občine Bled ter tabela v Prilogi 1 k OPN Občine Bled, ki določa vrste pomožnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih podrobne namenske rabe. Umestitev pomožnih objektov ob ulične fasade ni dopustna.

40. člen

(posebni pogoji za posege v posameznih ureditvenih enotah)

(1) UE/1:

Objekt LJ 9,11:

·      dopustna so vzdrževalna dela, rekonstrukcija brez povečanja prostornine objekta in sprememba namembnosti v skladu z namensko rabo prostorske enote.

(2) UE/2:

Objekt LJ 13a:

·      dolgoročno je predvidena selitev obstoječe dejavnosti (trgovski center Mercator) na drugo lokacijo, prostor pa se namenja novemu mestotvornemu programu;

·      do odstranitve so dopustna le vzdrževalna dela in rekonstrukcija brez povečanja prostornine objekta;

·      pokrit gostinski vrt na jugovzhodnem delu objekta se odstrani;

·      površine med ulično fasado stavbe in javnim prostorom je potrebno oblikovati izrazito urbano in usklajeno s predvidenimi obcestnimi ureditvami ob Ljubljanski cesti;

·      urejanje parkirišč na ulični strani objekta ni dopustno;

·      v primeru odstranitve objekta in novogradnje, je obvezno upoštevanje gradbene meje;

·      višinski gabarit novega objekta je lahko do P+1;

·      na območju so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

CC-SI 12201 Stavbe javne uprave,

CC-SI 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,

CC-SI 12203 Druge poslovne stavbe,

CC-SI 12301 Trgovske stavbe,

CC-SI 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,

CC-SI 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: razen igralnice in cirkusi,

CC-SI 12620 Muzeji in knjižnice,

CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni vrtovi, parki in trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine,

CC-SI 12420 Garažne stavbe: samo kot spremljajoča dejavnost za potrebe območja.

Objekt LJ 15:

·      objekt je evidentiran kot enota kulturne dediščine (EŠD – 13362: Bled – Vila Ljubljanska 15) in se ohranja;

·      vsi posegi na objektu in njegovi zunanji ureditvi morajo biti izvedeni v skladu s pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine;

·      ob objektu je potrebno vzpostaviti mestni vrt, v katerega je potrebno vključiti obstoječo kvalitetno vegetacijo;

·      za ureditev zunanjih površin je obvezna izdelava načrta krajinske arhitekture.

Objekta LJ 15a in SE 1:

·      dolgoročno je predvidena selitev obstoječih dejavnosti (bencinski servis in policijska postaja) na drugo lokacijo, prostor pa se namenja novemu mestotvornemu programu;

·      do odstranitve so dopustna le vzdrževalna dela in rekonstrukcija brez povečanja prostornine objekta;

·      pri umestitvi novega objekta je obvezno upoštevanje gradbene meje;

·      višinski gabarit novega objekta je lahko do P+1;

·      dopustna je gradnja enega ali dveh ločenih objektov, glede na število in program objektov je ob predhodni uskladitvi z upravljavcem ceste dopustno prilagajanje pozicije in števila priključkov na severno razbremenilno cesto;

·      za predvideno novo gradnjo je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebno izdelati vsaj dve idejni variantni rešitvi pozidave; v postopku priprave projektne naloge in variantnih rešitev mora sodelovati predstavnik Občine Bled; najustreznejšo variantno rešitev potrdita pristojni organ Občine Bled in pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine;

·      na območju so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

CC-SI 12201 Stavbe javne uprave,

CC-SI 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,

CC-SI 12203 Druge poslovne stavbe,

CC-SI 12301 Trgovske stavbe,

CC-SI 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,

CC-SI 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: razen igralnice in cirkusi,

CC-SI 12620 Muzeji in knjižnice,

CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni vrtovi, parki in trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine,

CC-SI 12420 Garažne stavbe: samo kot spremljajoča dejavnost za potrebe območja;

CC-SI 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe in terminali na avtobusnih postajah in z njimi povezane stavbe.

(3) UE/3:

Objekt LJ 20:

·      dopustna so vzdrževalna dela, rekonstrukcija brez povečanja prostornine objekta in sprememba namembnosti v skladu z namensko rabo prostorske enote.

(4) UE/4:

·          na območju so dopustni naslednji objekti:

24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine;

·      dopustno je vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi ter pomožnih infrastrukturnih objektov;

·      nove ureditve in gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture je dopustna izjemoma, za priključke objektov in naprav na primarno omrežje ter izjemoma na krajših odsekih za primarno omrežje, če kakršnakoli druga možnost gradnje in poteka ni mogoča.

(5) UE/5:

Parkirišče:

·      se ohranja, dopustne so prilagoditve predvidenim obcestnim ureditvam.

Objekt LJ 26:

·      objekt je evidentiran kot enota kulturne dediščine (EŠD – 13318: Bled - Hiša Ljubljanska 26) in se ohranja;

·      vsi posegi na objektu in njegovi zunanji ureditvi morajo biti izvedeni v skladu s pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Objekt LJ 28:

·      objekt je evidentiran kot enota kulturne dediščine (EŠD – 13363: Bled - Vila Ljubljanska 28) in se ohranja;

·      vsi posegi na objektu in njegovi zunanji ureditvi morajo biti izvedeni v skladu s pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine;

·      v primeru, da se za celotno območje ureditvene enote izdela strokovna rešitev za celovito prenovo območja, ki se jo predhodno uskladi s pristojnim zavodom za varstvo kulturne dediščine in Občino Bled, se na območju dopusti tudi dopolnilna gradnja znotraj določene gradbene meje;

·      na območju zemljišč parc. št. 329/5 in 329/6, obe k.o. Želeče, je potrebno predvideti obračališče za potrebe manjšega komunalnega vozila. Predvideno obračališče se lahko uredi v min. oddaljenosti od krožišča K3 (kot je prikazano v grafičnem delu OPPN) oz. se lahko pomakne v notranjost tangiranih parcel.

(6) UE/6:

Objekt LJ 17, 19:

·      objekt je evidentiran kot enota kulturne dediščine (EŠD – 17377: Bled – Gozdno gospodarstvo Bled) in kot krajevno značilen objekt ter se ohranja;

·      dozidava objekta za potrebe kotlovnice je dopustna le na stranskih fasadah oz. se kotlovnica lahko predvidi kot samostojni objekt;

·      na severni strani objekta je dopustna ureditev parkirišč za potrebe obstoječega objekta, parkirišča morajo biti urejena tako, da se v čim večji možni meri ohranja obstoječa vitalna drevesa;

·      vsi posegi na objektu in njegovi zunanji ureditvi morajo biti izvedeni v skladu s pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(7) UE/7:

Objekt LJ 21:

·      objekt je evidentiran kot krajevno značilen objekt in se ohranja;

·      vsi posegi na objektu in njegovi zunanji ureditvi morajo biti izvedeni v skladu s pogoji, ki jih za krajevno značilne objekte določa OPN Občine Bled.

Objekt LJ 23, 25:

·      dopustna so vzdrževalna dela, rekonstrukcija in sprememba namembnosti v skladu z namensko rabo prostorske enote;

·      v primeru odstranitve objekta in novogradnje, je obvezno upoštevanje gradbene meje;

·      višinski gabarit novega objekta je lahko do P+1;

·      dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele je 30%.

(8) UE/8:

Objekt LJ 27:

·      zunanja ureditev objekta mora omogočati prehodnost z okoliških javnih površin in mora biti usklajena s predvideno krajinsko arhitekturno prenovo obcestnih površin;

·      ob objektu je dopustna ureditev nepokrite tržnice ter postavitev mlekomata;

·      dopustna je postavitev označevalnega totema za informacijsko središče;

·      parkirišče na severni strani objekta se ohranja;

·      v sklopu zunanje ureditve objekta ter urejanja Ljubljanske ceste je predvidena tudi ureditev obvodnih površin potoka Rečica znotraj območja ureditvene enote, za dostop do vzhodnega brega potoka je na območju dopustna umestitev brvi za pešce.

(9) UE/9:

Objekt LJ 30:

·      dolgoročno je predvidena selitev obstoječe dejavnosti (bencinski servis) na drugo lokacijo, prostor pa se namenja novemu mestotvornemu programu;

·      do odstranitve so dopustna le vzdrževalna dela in rekonstrukcija brez povečanja prostornine objekta;

·      med novo predvidenim objektom ter Ljubljansko cesto je potrebno izvesti krajinsko ureditev, skladno s celostno prenovo obcestnih površin;

·      pri umestitvi novega objekta je obvezno upoštevanje gradbene meje;

·      višinski gabarit novega objekta je lahko do P+1;

·      dostop do novega objekta je potrebno urediti s Koritenske ceste;

·      za predvideno novo gradnjo je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebno izdelati vsaj dve idejni variantni rešitvi pozidave; v postopku priprave projektne naloge in variantnih rešitev mora sodelovati predstavnik Občine Bled; najustreznejšo variantno rešitev potrdi pristojni organ Občine Bled;

·      na območju so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

CC-SI 12201 Stavbe javne uprave,

CC-SI 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,

CC-SI 12203 Druge poslovne stavbe,

CC-SI 12301 Trgovske stavbe,

CC-SI 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,

CC-SI 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: razen igralnice in cirkusi,

CC-SI 12620 Muzeji in knjižnice,

CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni vrtovi, parki in trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine,

CC-SI 12420 Garažne stavbe: samo kot spremljajoča dejavnost za potrebe območja;

CC-SI 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe in terminali na avtobusnih postajah in z njimi povezane stavbe.

(10) UE/10:

Objekt LJ 32:

·      dopustna so vzdrževalna dela, rekonstrukcija brez povečanja prostornine in sprememba namembnosti v skladu z namensko rabo prostorske enote;

·      ob južni in vzhodni strani objekta je dopustna ureditev parkirišč za potrebe objekta;

·      za potrebe dostopa do parkirišč na južni strani objekta se predvidi enosmerni dovoz, ki delno sega izven območja OPPN, na zemljišče parc. št. 320/13, k.o. Želeče;

·      površine med ulično fasado stavbe in javnim prostorom je potrebno oblikovati izrazito urbano in usklajeno s predvidenimi obcestnimi ureditvami ob Ljubljanski cesti;

·      razen parkirišč, prikazanih v ureditveni situaciji, parkirišča na ulični strani objekta niso dopustna.

IV.      Pogoji glede gradnje, križanj, prilagoditev in prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra

41. člen

(skupne določbe)

(1) Pri izgradnji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je treba upoštevati načrtovane rešitve, ki jih določa idejni projekt: Severna razbremenilna cesta na Bledu, ki ga je pod številko projekta 12-1483 izdelalo podjetje PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o., Ljubljana in je sestavni del prilog tega OPPN.

(2) Zaradi gradnje severne razbremenilne ceste in pripadajočih ureditev so predvidene odstranitve, zaščite, prestavitve, obnove, dograditve ter povečevanje zmogljivosti obstoječih ter izgradnja novih komunalnih, energetskih in komunikacijskih omrežij. Novo predvidene trase se morajo prilagoditi s tem OPPN predvidenim prostorskim ureditvam.

(3) Projektiranje in gradnja infrastrukturnih objektov, vodov in naprav mora potekati v skladu s smernicami posameznih nosilcev urejanja prostora ter v skladu z veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

(4) Vse obstoječe komunalne, energetske in komunikacijske naprave in objekte je potrebno pred začetkom del, ob nadzoru upravljavca, zakoličiti in označiti na terenu ter po potrebi ustrezno zaščititi.

(5) Pri gradnji komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture je treba upoštevati minimalne razdalje približevanj in križanj komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih.

(6) Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.

(7) Med gradnjo je potrebno zagotoviti nemoteno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo okoliških objektov po obstoječih ali začasnih infrastrukturnih vodih in napravah.

42. člen

(odvajanje padavinskih vod)

(1) Ob izvajanju z OPPN predvidenih prometnih ureditev je potrebno urediti odvodnjo načrtovane severne razbremenilne ceste, zaščititi oz. prestaviti obstoječe kanale za padavinsko vodo na trasi načrtovane severne razbremenilne ceste in uskladiti oz. združiti načrtovane in obstoječe sisteme odvodnje na območju.

(2) V nepozidanem območju je predvideno disperzno odvajanje z zadrževanjem in osnovnim čiščenjem vode pred izpustom v okolje.

(3) V urbanem območju je predvideno odvodnjavanje s kanalizacijo in osnovnim čiščenjem vode pred izpustom v okolje.

(4) Kot odvodnik (recipient) je predviden potok Rečica.

(5) Umazano padavinsko vodo z območij parkirišč in bencinskih servisov se pred priključitvijo na padavinsko kanalizacijo prehodno očisti v ustreznem lovilcu olj.

(6) Odvajanje in čiščenje odpadnih padavinskih voda se uredi v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ter emisije snovi pri odvajanju padavinske odpadne vode z javnih cest.

(7) Na območju OPPN se odvodnja severne razbremenilne ceste in rekonstruiranega odseka Ljubljanske ceste uredi po sledečem sistemu:

·      Ljubljanska cesta:

o  M-1: odvodnja s kanalizacijo in priključkom na dolvodni odsek, ki je načrtovan v okviru JRC (tam čiščenje preko LO);

o  M-2, M-2a in M-2b: odvodnja s kanalizacijo in LO.

·      Po Kajuhovi, od SRC do Rečice:

o  M-3: odvodnja s kanalizacijo po Kajuhovi do izliva v odvodnik (Rečica) (tam čiščenje preko LO).

·      Od krožišča na Ljubljanski cesti do Seliške ceste:

o  M-4, M-4a, M-4b in M-4c: odvodnja s kanalizacijo in odtokom proti Kajuhovi. 

·      Od Seliške ceste do mostu čez Rečico: odvodnja z jarkom in LO.

·      Od mostu čez Rečico do levega pritoka Rečice:

o  M-5: disperzna odvodnja s ponikanjem, delno odvodnja z jarkom;

o  M-6: disperzna odvodnja preko travne mulde in zaščitne berme, stranske ceste se odvodnjavajo preko kanala M-5 in M-6 v odvodnik.

·      Od levega pritoka Rečice do prepusta čez Rečico (prepust 3-2):

o  M-7: disperzna odvodnja preko travne mulde in zaščitne berme, odvodnja z jarkom in LO, zaščita obstoječega kanala M-7 pod kolesarsko stezo.

·      Od prepusta čez Rečico (prepust 3-2) do avtobusne postaje v Rečici: disperzna odvodnja preko travne mulde in zaščitne berme.

·      Od avtobusne postaje v Rečici do konca odseka:

o  M-8 in M-9: odvodnja s kanalom M-9, podaljšanje obstoječega kanala M-8 do odvodnika.

43. člen

(vodovod)

(1) Na območju OPPN se v skladu s smernicami upravljavca izvedejo prestavitve, zamenjave in zaščite obstoječega vodovodnega omrežja.

(2) Predvidene so naslednje ureditve:

·      Ljubljanska cesta:

o  V-1: zaščita, prestavitve in varovanje obstoječih vodov med gradnjo vzdolž Ljubljanske ceste ter lokalna prestavitev in poglobitev hišnih priključkov.

·      Severna razbremenilna cesta:      

o  V-2 in V-2a: novogradnja;

o  V-3, V-3a, V-4, V-5, V-5a in V6: prestavitve v primernejše trase.

44.  člen

(odvajanje odpadnih vod)

(1) Na območju OPPN se v skladu s smernicami upravljavca izvedejo prestavitve, zamenjave in zaščite obstoječega kanalizacijskega omrežja.

(2) Predvidene so naslednje ureditve:

·      Ljubljanska cesta:

o  F-1: zaščite obstoječih vodov med gradnjo vzdolž Ljubljanske ceste.

·      Severna razbremenilna cesta:      

o  F-2 in F-3: zaščita med gradnjo, prilagoditev pokrovov jaškov;

o  F-4, F-6 in F-8: prestavitev v primernejšo traso;

o  F-5: zaščita – polno obbetoniranje obstoječega kanala, prilagoditev pokrovov jaškov;

o  F-7, F-7a, F-7b in F-7c: prestavitev v primernejšo traso, prilagoditev razbremenilnega objekta, izdelava novega razbremenilnika na levem bregu Rečice.

45. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Na območju OPPN se v skladu s smernicami upravljavca izvedejo prestavitve, zamenjave in zaščite obstoječega plinovodnega omrežja.

(2) Predvidene so naslednje ureditve:

·      Ljubljanska cesta:

o  P-1: prestavitev in zaščita PL vodov;

o  P-2: nov plinovod.

·          Severna razbremenilna cesta:      

o  P-3: prestavitev in zaščita PL vodov;

o  P-4: zaščita PL vodov.

46. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na območju OPPN je razvejano obstoječe SN (srednje napetostno) in NN (nizko napetostno) električno omrežje v upravljanju Elektro Gorenjske d.d., ki je v večjem delu izvedeno v zračni obliki, manjši del kablov pa je položen v zemljo.

(2) Upravljavec distribucijskega omrežja ima zaradi povečanja potreb po električni energiji namen iz RTP Bled širiti elektroenergetsko omrežje, zato se na območju obravnave za ta namen zgradi novo elektrokabelsko kanalizacijo (EKK). Trasa EKK je predvidena vzdolž Ljubljanske ceste ter od krožišča severne razbremenilne ceste do navezave na Rečiško cesto. Iz glavne trase EKK se predvidi krajše odcepe cevi za potrebe manjših povezav do obstoječega električnega omrežja.

(3) Na območju OPPN se v skladu s smernicami upravljavca izvedejo tudi prestavitve, zamenjave in zaščite obstoječega elektroenergetskega omrežja.

(4) Na obstoječem SN EE omrežju so predvidene naslednje ureditve:

·      Severna razbremenilna cesta:

o  SN1 zaščita EE SN vodov;

o  SN2 in SN3: prestavitev EE SN vodov.

·      Rečiška cesta:

o  SN4: prestavitev EE SN vodov.

(5) Na obstoječem NN EE omrežju so predvidene naslednje ureditve:

·      krožišče Ljubljanske ceste in Seliške ceste:

o  NN1: prestavitev EE NN vodov.

·      Severna razbremenilna cesta:

o  NN2: zaščita EE NN vodov.

o  NN3, NN5 in NN6: prestavitev EE NN vodov.

·      Partizanska cesta:

o  NN4: prestavitev EE NN vodov.

·      Kolodvorska cesta:

o  NN7: prestavitev EE NN vodov.

47.  člen

(cestna razsvetljava)

(1) Na območju OPPN se razsvetljava predvidi vzdolž severne razbremenilne ceste in vzdolž Ljubljanske ceste, na območju poteka v naselju ter na vseh konfliktnih točkah kot so npr.: križišča, krožišča, področja zožitev ali razširitev cestnega telesa, prehodi za pešce, avtobusna postajališča, parkirišča.

(2) Napajanje cestne razsvetljave se predvidi iz najmanj dveh prižigališč, ki bosta napajani iz transformatorske postaje. 

(3) Obstoječa cestna razsvetljava na obravnavanem odseku Ljubljanske ceste in Rečiške se v celoti zamenja z novo oz. se implementira v smiselno celoto nove postavitve cestne razsvetljave.

(4) Cestno razsvetljavo se uredi z okolju prijaznimi svetili v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

48. člen

(komunikacijsko omrežje)

(1) Na območju OPPN se v skladu s smernicami upravljavca izvedejo prestavitve, zamenjave in zaščite obstoječega komunikacijskega omrežja.

(2) Na TK omrežju Telekoma Slovenije so predvidene naslednje ureditve:

·      Ljubljanska cesta:

o  TK-TS-1: prestavitev TK vodov;

o  TK-TS-1A, TK-TS-2 , TK-TS-4, TK-TS-5 in TK-TS-6: zaščita TK vodov.

·      krožišče Ljubljanske ceste in Seliške ceste:

o  TK-TS-3: prestavitev TK vodov.

·      Severna razbremenilna cesta:

o  TK-TS-7, TK-TS-8 in TK-TS-10: prestavitev TK vodov;

o  TK-TS-7a in TK-TS-11: zaščita TK vodov.

·      križišče Partizanske ceste in severne razbremenilne ceste:          

o  TK-TS-9: prestavitev TK vodov.

·      Kolodvorska cesta:           

o  TK-TS-12: zaščita TK vodov.

(3) Na TK omrežju Telemach so predvidene naslednje ureditve:

·      Ljubljanska cesta:

o  TK-TM-1: prestavitev TK vodov.

·      Severna razbremenilna cesta:

o  TK-TM-2: prestavitev TK vodov.

V.   REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

49. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Na območju OPPN se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:

·      EŠD 13140, Bled – Marijina kapelica na Rečiški cesti (stavbna dediščina);

·      EŠD 13232, Bled - Ambient Bleda (kulturna krajina);

·      EŠD 13265, Bled - Vaško jedro Rečica (naselbinska dediščina);

·      EŠD 13269, Bled - Jedro vasi Zagorice (naselbinska dediščina);

·      EŠD 13318, Bled - Hiša Ljubljanska 26 (stavbna dediščina);

·      EŠD 13362, Bled - Vila Ljubljanska 15 (stavbna dediščina);

·      EŠD 13363, Bled -Vila Ljubljanska 28 (stavbna dediščina);

·      EŠD 17377, Bled - Gozdno gospodarstvo Bled (stavbna dediščina);

·      EŠD 14640, Bled - Mrakova domačija (vplivno območje);

·      EŠD 30004, Bled - Arheološko najdišče Gmajna (registrirano arheološko najdišče).

Za enote dediščine velja naslednji pravni režim varstva:

·      stavbna dediščina: ohranjanje varovanih vrednot, kot so:

o  tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

o  gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

o  oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),

o  funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,

o  sestavine in pritikline,

o  stavbno pohištvo in notranja oprema,

o  komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),

o  pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),

o  celovitost dediščine v prostoru in

o  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

·      naselbinska dediščina: ohranjanje varovanih vrednot, kot so:

o  naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),

o  odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

o  prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),

o  prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),

o  naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,

o  podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

o  odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

o  stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),

o  oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in

o  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

·      kulturna krajina: ohranjanje varovanih vrednot, kot so:

o  krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),

o  značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),

o  tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),

o  tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),

o  odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,

o  avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,

o  preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

o  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

·      za registrirana arheološka najdišča velja, da se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

o  odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

o  poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,

o  ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

o  gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

o  postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč:

·      če ni možno najti drugih rešitev ali

·      če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.

Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo. Podrobnejši ukrepi za varstvo arheološkega najdišča EŠD 30004, Bled - Arheološko najdišče Gmajna so opredeljeni v sedmem odstavku tega člena.

(2) Območja enot kulturne dediščine so razvidna v grafičnem delu OPPN, v prikazu stanja prostora in drugih uradnih evidencah.

(3) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem.

(4) Prostorske ureditve morajo biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine tudi v vplivnem območju kulturnega spomenika ali dediščine, ki pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine.

(5) Vse ureditve v okolici območij in objektov kulturne dediščine morajo po zaključku predvidenih posegov ohraniti obstoječe vizualne značilnosti obravnavanega območja.

(6) Za vse posege v enote kulturne dediščine je potrebno pridobiti soglasje pristojne strokovne javne službe skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(7) Na območju registriranega arheološkega najdišča EŠD 30004, Bled - Arheološko najdišče Gmajna je treba pred pripravo PGD dokumentacije izvesti predhodne arheološke raziskave po metodah 8, 9 in 11 in sicer:

·      intenzivni pregled odprtih površin (površinski pregled v zbiralnih enotah 10 x 10 m s poterensko  obdelavo gradiva);

·      intenzivni pregled zaprtih površin (podpovršinski pregled v zbiralnih enotah 10 x 10m s kopanjem jamic 0,4 x 0,4x 0,4 m s poterensko obdelavo gradiva);

·      ročni izkop sond 1 x 1 x 1 m s poterensko obdelavo gradiva (lokacije sond bodo določene glede na rezultate metod 8 in 9).

Vlogi za soglasje k PGD dokumentaciji mora biti priloženo poročilo o navedenih predhodnih arheoloških raziskavah.

(8) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

(9) V PGD dokumentaciji je treba za območja, kjer se rešitve dotikajo ali križajo z območjem dediščine oz. bi lahko rešitve imele vpliv na dediščino, rešitve prikazati  na posebnem načrtu v podrobnejšem merilu. V teh načrtih naj bodo rešitve novih posegov prikazane v tlorisih in prerezih. Prikazane naj bodo tudi krajinske ureditve.  V teh načrtih je treba posebno pozornost posvetiti stiku obstoječega terena z novimi ureditvami. Stiki morajo biti urejeni z zveznimi prehodi.

VI.      Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

50. člen

(splošno)

Trasa severne razbremenilne ceste je bila s stališča okoljskih sestavin obravnavana v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje, ki je bil izveden v okviru priprave OPN Občine Bled.

51.  člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju OPPN se nahaja drevesna naravna vrednota lokalnega pomena ev. št. 5241 Bled – hrasti ob Cesti v Vintgar. Obstoječ hrastov drevored se v celotni ohranja, posegi v cestišče na območju drevoreda niso predvideni.

(2) V neposredni bližini območja OPPN se nahajata geomorfološki in geološki naravni vrednoti lokalnega pomena ev. št. 5107 Bled – morena 1 in ev. št. 5412 Bled – morena 2. Posegi zaradi predvidenih prostorskih ureditev na območje moren niso predvideni, prav tako na območju naravnih vrednot ni dopustno odlaganje gradbenega ter odkopnega materiala.

(3) V vodotoku Rečica se nahajata zavarovani evropski pomembni vrsti: školjka potočni škržek in rak koščak, zato je pri posegih v vodotok potrebno upoštevati naslednje pogoje:

·      ohranja se peščeno in gramozno dno, ureditve betonske struge niso dopustne;

·      lastnosti potoka ni dopustno spreminjati (širina in globina struge, hitrost pretoka);

·      pri regulacijah in prestavitvah je potrebno strugo in brežine urejati sonaravno, v čim večji meri naj se ohranja obstoječa obrežna vegetacija oz. predvidi zasaditev nove avtohtone vegetacije, ki bo zagotavljala zasenčenost struge;

·      takoj po zaključku zemeljskih del je potrebno brežine zasaditi z avtohtonimi lesnimi vrstami, za naravno utrjevanje brežin naj se uporabijo vrbovi popleti ali podobne sonaravne tehnike;

·      v času posega naj se zagotovijo vsi tehnični in drugi ukrepi za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja vode in brežin;

·      prepreči naj se odtekanje odpadnih voda in organizmom škodljivih snovi (goriv gradbene mehanizacije, betonskih odplak,...) v vodotok in okolico;

·      dela naj se izvajajo med novembrom in marcem, izven obdobja razmnoževanja in aktivnosti zavarovanih vrst;

·      med posegom struga ne sme ostati suha, ali se v njej voda dalj časa zadrževati;

·      vzpostavitev nove struge naj se izvede etapno;

·      v vzhodni del vodotoka (vzhodno od križišča SRC s Partizansko cesto) se, razen regulacije ob mostu s Partizansko cesto ter ureditev pod novim mostom (most  5-2), ne posega.

(4) Investitor predvidenih ureditev v območju vodotoka Rečica, mora vsaj 10 dni pred začetkom del obvestiti pristojni Zavod za varstvo narave.

52. člen

(varstvo voda)

(1) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese, omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranja naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov (5. člen ZV-1).

(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevali prost prehod ob vodnem dobru.

(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja in odvajanja odpadnih vod.

(4) Odvajanje utrjenih površin se ureja tako, da se v potok Rečica in njegove pritoke in v ponikovalnico spušča le čista oz. ustrezno prečiščena padavinska voda. V čim večji možni meri je treba zmanjšati hipni odtok padavinskih in zalednih voda, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje pred iztokom v površinske odvodnike. Zadrževanje in izpust morata biti ustrezno dimenzionirana, pri tem pa se ne sme poslabšati kakovost naravnega odvodnika dolvodno in poplavna varnostna območja.

(5) Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se odvajajo oziroma ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na vodotokih ali objektih vodne infrastrukture. Večje količine vode ni dovoljeno spuščati po terenu tako, da bi povzročale erozijske procese ali destabilizirale zemljine. Iztočni objekt padavinskih, zalednih, drenažnih,… voda mora biti ustrezno projektno obdelan, ne sme segati v pretočni profil vodotoka, oblikovan mora biti v naklonu brežine (po potrebi predvideti vgradnjo povratne zaklopke). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem robu brežine. Obvezno je predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge v območju iztoka.

(6) Dimenzioniranje pretočnih profilov, ukrepi stabilizacije in zavarovanje strug vodotokov (po potrebi tudi nasprotne brežine) morajo biti predvideni gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi. Nove ureditve morajo biti smiselno vezane na obstoječe ureditve ter celotno sistematiko urejanja vodotoka. Manjšanje pretočnega profila struge in poslabšanje odtočnih razmer ni dopustno.

(7) Zavarovanje in stabilizacijo brežin vodotoka je potrebno strokovno ustrezno projektno obdelati, predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo. V projektni dokumentaciji naj bo prikazana visoka voda (Q 100).

(8) Premostitve morajo biti hidrotehnično preverjene in grajene tako, da ne posegajo v pretočni profil. Svetla pretočna odprtina ne sme ovirati pretoka visokih voda (Q 100) z minimalno varnostno višino 0,5 m.

(9) Vsi prepusti za odvajanje zalednih voda morajo biti ustrezno hidravlično dimenzionirani.

(10) V največji možni meri je potrebno ohranjati naravno obvodno zarast.

(11) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti terena in vodotokov tako v fazi uporabe, kot po zaključku. Vse rešitve in ukrepe za stabilizacijo, zavarovanje struge in zmanjšanje poplavne in erozijske ogroženosti morajo biti terminsko opredeljene in izvedene pred ali hkrati z izgradnjo ceste.

(12) Na vodnem zemljišču je prepovedano odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi, odlaganje odpadkov.

(13) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz območja bencinskega servisa mora biti skladna s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila. Vse morebitne tehnološke vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvidevajo uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja.

(14) Projektna rešitev skladišč goriv in pretakalnih ploščadi mora zagotoviti ustrezno tesnjenje in tehnične ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi.

(15) Podzemni povezovalni cevovodi med rezervoarji goriva in točilnimi napravami morajo biti položeni v vodotesne betonske kinete.

53.  člen

(varstvo tal, kmetijskih in gozdnih zemljišč)

(1) Zagotavlja naj se minimalno poseganje v kmetijska in gozdna zemljišča izven načrtovanih ukrepov.

(2) Zasipavanje kmetijskih in gozdnih zemljišč ter odlaganje odkopnega materiala, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati na kmetijska in gozdna zemljišča, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala.

(3) Rodovitni del tal se odstrani in deponira ločeno od ostalih neprimernih tal tako, da se ohranita njegova plodnost in količina in se ga uporabi za vzpostavitev novih kmetijskih površin oziroma rekultivacijo in sanacijo morebitnih poškodovanih zemljišč.

(4) Območje opuščene struge vodotoka Rečica se po končani gradnji rekultivira.

(5) Material za izgradnjo nasipov mora biti inerten oziroma brez škodljivih primesi. Material mora ustrezati zahtevam predpisov o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.

(6) Časovna dinamika gradnje severne razbremenilne ceste naj se prilagodi na način, da bo v čim manjši možni meri ovirala kmetijsko proizvodnjo.

54. člen

(varstvo zraka)

(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero se upošteva predpise s področja varstva zraka.

(2) V času gradnje se preprečuje prašenje z gradbišč s sprotnim vlaženjem ali prekrivanjem odkritih delov gradbišč ob suhem in vetrovnem vremenu.

(3) Preprečuje se nenadzorovan raznos materiala z gradbišč in prašenje odkritih delov tras, prometnih in manipulativnih površin in odlagališč materiala.

(4) Transportne poti se v času gradnje v čim večji možni meri predvidijo izven območij strnjene pozidave.

(5) V času obratovanja se skladno z zakonodajo izvajajo zahtevani ukrepi za preprečevanje in zmanjšanje emisij v zrak.

55.  člen

(varstvo pred čezmernim hrupom)

(1) V času gradnje se za zmanjšanje emisij hrupa predvidi:

·      uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, izdelanih v skladu s predpisi, ki urejajo emisijske norme za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem;

·      upoštevanje časovnih omejitev za gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na delovne dni in dnevni čas med 6 in 18 uro;

·      taka ureditev transportnih poti do gradbišč, da v čim večji možni meri potekajo izven strnjenega naselja.

(2) Za zmanjšanje emisije hrupa na viru se predvidi vgradnja tišje obrabne plasti vozišča.

(3) Za plansko obdobje do leta 2037 se predvidi aktivne ukrepe za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom na severni razbremenilni cesti (absorpcijske protihrupne ograje, transparentne protihrupne ograje in protihrupni  nasipi). Protihrupni ukrepi se natančneje določijo v nadaljnjih fazah priprave projektne dokumentacije.

(4) Pasivna protihrupna zaščita za stanovanjske objekte se natančneje določi v nadaljnjih fazah priprave projektne dokumentacije.

(5) Ob trasi severne razbremenilne ceste je na treh odsekih predvidena rezervacija prostora za izvedbo protihrupnih ukrepov (v grafičnem delu OPPN so rezervacije prostora označene z REZ-01, REZ-02 in REZ-03). Obveznost izvedbe protihrupnih ukrepov se določi v nadaljnjih fazah priprave projektne dokumentacije.

56. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

(1) V primeru potrebe osvetljevanja gradbišč se za čas, ko ne obratujejo, za potrebe varovanja uporabijo svetila opremljena s senzorji.

(2) Za osvetljevanje predvidenih prostorskih ureditev se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe. Namestitev svetilk se omeji na minimum.

(3) Upoštevajo se ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo cest in javnih površin, določene s predpisom, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(4) Osvetljenost ne sme presegati mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

57. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Onesnaženo zemljo zaradi razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov se pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče. S preiskavami se opredeli pravilni način deponiranja ali drugega načina odstranjevanja. Preiskavo izvede oseba, pooblaščena za izdelavo ocene odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov na odlagališčih. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča.

(2) Morebitni odvečni izkopni in drug material se odpelje na komunalno deponijo odpadkov.

(3) Med obratovanjem ceste in drugih predvidenih ureditev redno pobiranje odpadkov izvajajo pristojne službe.

VII.    Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

58. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe predvidenih prostorskih ureditev ne sme poslabšati.

(2) Pri izvajanju predvidenih ureditev je potrebno upoštevati ukrepe varstva pred požarom, s katerimi se zagotovijo:

·      pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja;

·      potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev;

·      prometne in delovne površine za intervencijska vozila in

·      viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

VIII.  Etapnost izvedbe

59. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Objekti in ureditve predvidene s tem OPPN, se lahko izvajajo v ločenih etapah, ki lahko potekajo časovno neodvisno ali sočasno, pod pogojem, da posamezna etapa predstavlja tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto.

(2) Dopustne so etapne, delne in začasne ureditve gospodarske javne infrastrukture v skladu s programi pristojnih upravljavcev, ki morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno ureditev, predvideno s tem OPPN.

(3) V vsaki etapi je sočasno z gradnjo ceste treba zagotoviti obnovo obstoječih oziroma izgradnjo načrtovanih komunalnih, energetskih in komunikacijskih naprav in objektov ter krajinske obcestne ureditve.

(4) Posege znotraj ureditvenih enot obcestne pozidave, ki niso vezani na predhodno ureditev predvidenih prometnih površin, se lahko izvaja neodvisno od urejanja ureditvenih enot cestnih površin.

(5) V vseh etapah izvajanja je potrebno zagotoviti dostope do obstoječih objektov in do območij naravnih in kulturnih vrednot.

IX.      Merila in pogoji za parcelacijo

60. člen

(določitev parcel)

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom v grafičnem delu OPPN, na katerem so tehnični elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Na območju, kjer severna razbremenilna cesta poteka preko nepozidanih površin, meja posegov sovpada z mejo območja OPPN, v območju strnjene pozidave ob Ljubljanski in Seliški cesti pa je poleg meje OPPN določeno tudi območje zemljišč, ki so potrebna za izvedbo s tem OPPN predvidenih cestnih in obcestnih ureditev.

(2) Investitor po končani gradnji uredi parcelne meje na območju in na zunanjem obodu območja OPPN v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(3) Po izvedenih posegih se parcele lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se glede namembnosti sosednjih območij lahko združijo, razdelijo ali smiselno pripojijo k sosednjim parcelam in namenskim rabam na obrobju tega OPPN.

(4) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.

X.        Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

61. člen

 (drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)

Investitor oziroma njegov pooblaščenec je dolžan:

·      zagotoviti vsa za gradnjo potrebna zemljišča;

·      promet v času gradnje organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter je omogočen stalen dostop za intervencijska vozila;

·      omogočiti stalen dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej;

·      pred začetkom gradnje z upravljavci in občino evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in javnih cest, na katere vpliva gradnja prostorskih ureditev;

·      pred pričetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov, na katere vpliva gradnja;

·      v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov prek obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektov in naprav v skladu s pisnim dogovorom z upravljavci infrastrukture;

·      infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;

·      sprotno rekultivirati območja posegov;

·      sanirati oziroma vrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;

·      zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;

·      začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje;

·      zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

·      v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka;

·      v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;

·      zagotoviti sočasnost izgradnje vseh s tem odlokom opredeljenih komunalnih objektov in naprav v trasi ceste ali na drugih površinah obravnavanih s tem prostorskim načrtom.

62. člen

(organizacija gradbišč na območju prometnih površin)

(1) Gradbišče se uredi na območju podrobnega prostorskega načrta.

(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s transportnimi potmi v času gradnje, ki jih ni možno urediti na območju podrobnega prostorskega načrta. Trase transportnih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da se v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča in obstoječe ureditve. Za začasne prometne in gradbene površine se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.

(3) Čez objekte in območja kulturne dediščine in varstva narave ne smejo potekati gradbiščne poti in obvozi, območja se ne smejo uporabljati za deponije viškov materialov. Vse objekte in območja kulturne dediščine in varstva narave se med gradnjo varuje pred poškodovanjem ali uničenjem.

(4) Deponije viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in ostale ureditve v sklopu gradbišča se postavijo znotraj območja podrobnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na območjih kulturne dediščine in območjih ohranjanja narave. Po končani gradnji se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in ostanke začasnih deponij.

(5) Ves odvečni izkopni in drugi material se odpelje na odlagališče, določeno v projektni dokumentaciji.

(6) Zagotovi se zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje se zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi se zaščiti pred možnostjo izliva v tla in vodotok.

(7) V načrtu gradbišča se posebej obdelajo in poudarijo organizacijski in drugi ukrepi v smislu varovanja voda, podzemne vode in tal med gradnjo ter izdela načrt sanacijskih ukrepov v primeru dogodkov, kot je razlitje goriva in olja, ki bi lahko povzročila kontaminacijo tal.

(8) V primeru razlitja nevarnih snovi se onesnažena zemljina odstrani in deponira v skladu z veljavno zakonodajo.

(9) Zagotovijo se dostopi do kmetijskih in gozdnih zemljišč v času gradnje in po njej. Prepreči se nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih. Poljske poti, ki so zaradi gradnje poškodovane, se po gradnji obnovijo. Po gradnji se v najkrajšem možnem času vzpostavi prvotno stanje vodnih, kmetijskih in gozdnih zemljišč.

(10) Pred pričetkom posega se pridobi soglasje lastnikov oziroma upravljavcev parcel glede neovirane uporabe, prehodnosti in pristopnosti do njihovih parcel.

(11) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna zemljišča ali mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dopustno.

(12) Med gradnjo ne sme biti oviran pretok visokih voda. Z gradbenimi stroji je prepovedano posegati v vodotok.

(13) Gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibni, da ne pride do kontaminacije tal zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah.

(14) Gradnja se organizira in izvaja tako, da bo v čim večji meri preprečeno dodatno onesnaženje zraka.

(15) Emisija snovi in delcev v zrak med gradnjo se zmanjšuje z naslednjimi ukrepi:

·      uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami;

·      uporaba naprav in gradbene mehanizacije, ki je na delovnih odprtinah, izstopnih mestih in mestih nastajanja prahu opremljena z napravami za odstranjevanje prahu;

·      obratovanje začasnih delovnih naprav za pripravo gradbenega materiala za potrebe gradnje kot so betonarne, separacije v skladu s predpisi, ki omejujejo emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja;

·      zmanjševanje obsega pretovora, presipavanja in skladiščenja sipkega materiala na območju gradbišč;

·      prekrivanje sipkih tovorov med prevozom na lokacije za odlaganje;

·      protiprašna zaščita voznih površin vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za transport;

·      omejitev hitrosti vožnje transportnih vozil na internih transportnih poteh na gradbišču in na lokacijah za začasno odlaganje;

·      redno vlaženje internih transportnih poti in odkritih površin na gradbiščih in na lokacijah za začasno odlaganje;

·      preprečevanje raznosa materiala z območja gradbišča na lokacije za odlaganje na javne prometne površine s prevoznimi sredstvi z ureditvijo učinkovitega čiščenja koles in podvozja vozil in

·      ureditev čim krajših poti za transport viškov materiala z mesta nastanka do mesta odlaganja.

(16) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje.

(17) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov na gradbišču glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadki se na gradbišču začasno skladiščijo na način, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če začasno skladiščenje gradbenih odpadkov na gradbišču ni možno, se gradbeni odpadki odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, ki so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez prekladanja. Nevarni odpadki se zbirajo ločeno, skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščeni organizaciji za zbiranje ali obdelavo nevarnih odpadkov.

(18) Zagotovi se reden odvoz vseh vrst odpadkov z območja gradbišča.

(19) Prepreči se dostop nepooblaščenim na gradbišče in odlaganje odpadkov na območju gradbišča.

(20) V času gradnje je treba:

·      uporabljati delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev;

·      upoštevati časovne omejitve gradnje na vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas in na delavnike in

·      transportne poti na gradbišče določiti na način, da v največji možni meri potekajo izven stanovanjskih naselij.

(21) V fazi gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje razširjanja in naselitve invazivnih rastlinskih vrst. Za zaščito pred vnosom in širitvijo tujerodnih invazivnih rastlin se pred gradbenimi deli ugotovi okuženost materiala za odkop ter se prepreči razvoz tega materiala na druge površine. Okužen material in dele rastlin se ustrezno deponira in uniči na za to določeni lokaciji. Očiščeno zemljino naj se uporabi na mestu odvzema, viške te zemljine se pred nadaljnjo uporabo ustrezno deponira in obdela. Material za izgradnjo nasipov in ostala gradbena dela ne sme biti okužen s tujerodnimi invazivnimi rastlinskimi vrstami.

(22) Odstranitev vegetacije na brežini Rečice naj poteka v najmanjšem možnem obsegu. Prednostno naj se ohranjajo starejša drevesa. Pokošeno zarast in vegetacijo iz brežin in odvodnika je treba čim prej odstraniti.

(23) Ob izvajanju gradbenih del se prepreči kakršno koli onesnaženje vodotoka. V primeru betoniranja se prepreči, da se betonske odplake izcejajo v vodo. Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na deponijo. Med gradnjo in obratovanjem mora biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodo.

XI.      Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

63. člen

(dovoljena odstopanja)

(1) Pri realizaciji podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od gabaritov objektov, funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, prometnih in infrastrukturnih ureditev, objektov, naprav in krajinskih ureditev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, varnostnih, funkcionalnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega in okoljevarstvenega vidika oz. sledijo napredku tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.

(2) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih, delovnih, prostorskih in okoljskih razmer na območju podrobnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi gradnja nove in druga križanja komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture s predvidenimi prostorskimi ureditvami, ki niso določena s tem odlokom, pod pogojem, da niso v nasprotju z javnim interesom ter, da z njimi soglašajo organi in organizacije, v delovno področje katerih ta odstopanja sodijo.

(4) Dopustna so odstopanja od stacionaž, navedenih v tem odloku, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov.

XII.    Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

64. člen

 (posegi dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)

(1) Po prenehanju veljavnosti podrobnega prostorskega načrta oziroma po izvedbi načrtovanih prostorskih ureditev se lahko v okviru priprave sprememb in dopolnitev OPN Občine Bled robne površine, ki so potrebne za nemoteno izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev ter površine, ki se rekultivirajo, smiselno priključi območjem sosednjih enot urejanja prostora.

(2) Merila in pogoje za območje s tem OPPN predvidenih prostorskih ureditev se določi v skladu z osnovno namensko rabo območja ter na način, da se omogoči nemoteno obratovanje in vzdrževanje načrtovanih prostorskih ureditev ter ohranjanje značilnosti zavarovanih in varovanih območij.

XIII.  Prehodne in končne določbe

65. člen

(izvajanje dejavnosti in ureditev do izvedbe prostorskih ureditev)

Do pričetka izvedbe predvidenih prostorskih ureditev je na območju predvidene severne razbremenilne ceste dopustno izvajanje kmetijskih, gozdarskih in vodovarstvenih dejavnosti na obstoječih kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture ter vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov.

66. člen

(vpogled)

OPPN je stalno na vpogled pri organu Občine Bled, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Radovljica.

67. člen

(nadzorstvo)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

68. člen

 (začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Št.: 034-7/2014-7

Bled, dne 23.12. 2014