Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Pesnica (MUV, št. 6/99 in 4/01) je Občinski svet Občine Pesnica na svoji 14. redni seji dne 18. novembra 2008 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del

stanovanjskega območja v naselju Pesnica pri Mariboru

I. Splošne določbe

1. člen

S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del stanovanjskega območja v naselju Pesnica pri Mariboru «, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 7015.

2. člen

(vsebina odloka)

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del stanovanjskega območja v naselju Pesnica pri Mariboru, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektv na gospodarsko jvno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, tolerance, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi priloge in grafični del.

II. Ureditveno območje OPPN

3. člen

(ureditveno območje OPPN)

Ureditveno območje OPPN, ki obsega del parcele 481/3 k.o. Ranca, leži v ureditvenem območju naselja Pesnica. Velikost celotnega območja obdelave je ca. 0,3 ha.

4. člen

(funkcija ureditvenega območja OPPN)

Ureditveno območje OPPN je namenjeno stanovanjem.

III. Umestitev načrtovane ureditve v

prostor

5. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi

območji)

Ureditveno območje OPPN se nahaja v občinskem središču Pesnice ob regionalni cesti R2-437 Šentilj - Pesnica, na katero bo priključeno z dvosmernim dvopasovnim cestnim priključkom.

Gre za stanovanjsko gradnjo, ki bo zapolnila »vrzel« med obstoječo zazidavo vzhodno od regionalne ceste. Izgradnja novih stanovanjskih objektov na doslej nezazidanem stavbnem zemljišču bo posledično izražena z dodatno obremenitvijo na cestno in komunalno omrežje. Z izgradnjo novega oziroma rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja je prometna pretočnost ustrezno rešena.

Z izgradnjo in ustrezno ureditvijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je ustrezno rešena vodooskrba in odvodnjavanje meteornih voda. Predvidena je tudi navezava na obstoječo energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter omrežje zvez.

6. člen

(načrtovani objekti in površine)

Načrtovana je novogradnja večstanovanjskih stavb s podzemno garažo, objektov gospodarske javne infrastrukture (poglavje IV), nadstrešnic, opornih zidov, gradnja enostavnih objektov ter ureditev odprtih površin.

7. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje

novogradenj)

Večstanovanjske stavbe :

- Načrtovane so 3 večstanovanjske stavbe s skupno 39 stanovanji.

- Etažnost: K+P+1+M. V kletnih etažah so predvidena parkirna mesta.

- Osnovnemu tlorisu v pritličju bo možno v okviru določenih toleranc v nadstropjih tudi dodajati ali odvzemati določene gradbene mase (izzidki, erkerji,…).

- Glavni vhodi v stavbe bodo na severni fasadi stavbe.

- Oblikovanje stavb bo enotno.

- Strehe bodo dvokapne, s slemeni pravokotnimi na regionalno cesto.

- Obdelava fasade je v sodobnih materialih – beton, steklo, jeklo, aluminij.

- Stavbe morajo biti locirane znotraj gradbene meje. Odmik nadzemnega dela objekta C od severne parcelne meje je minimalno 7m, kar pa ne velja za vetrolov, ki lahko sega izven gradbene meje.

Nadstrešnice/ pergola:

- Rampo v podzemno garažo je možno nadkriti, pri tem je treba zagotoviti potrebno svetlo višino za izbrano merodajno vozilo, ki bo izhodišče za prometno tehnične elemente podzemne garaže.

- Parkirna mesta za obiskovalce bodo nadkrita z nadstrešnico ali s pergolo.

- Oblikovanje bo skladno z oblikovanjem stavb.

Na severnem in južnem delu območja obravnave je predvidena izgradnja opornega zidu zaradi premostitve višinske razlike nasproti sosednjim parcelam.

8. člen

(gradnja enostavnih objektov)

V ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje enostavnih objektov, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:

- pomožni objekti za lastne potrebe,

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti:

- začasni objekti, ki ne zahtevajo novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in bistveno ne povečujejo potrebnih kapacitet teh priključkov,

- spominska obeležja,

- urbana oprema ter izvedba nujnih posegov in ureditev, ki odpravljajo negativne vplive

na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Ekološki otok je treba pokriti z nadstrešnico in ograditi. Velikost ekološkega otoka zagotavlja prostor za postavitev treh zbirnih posod s prostornino 1100l in ima možnost širjenja. Dopustna je ograditev. Pogoji oblikovanja se določijo v projektni dokumentaciji.

Objekt razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente.

Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.

Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

9. člen

(pogoji za urejanje odprtih površin)

Nad podzemno garažo se odprti prostor razčleni na površine za otroško igro, na prostore za pasivno rekreacijo (posedanje, počivanje, opazovanje) in na ostale zelene površine.

Površine za otroško igro sestavljajo utrjene površine z igrali in klopmi za nadzor igre. Otroška igrišča se namenijo za otroke do 3 let, 3-6 let ter matere in starejše ljudi in se tako opremijo s peskovnikom in gugalnicami ali ustreznimi kombiniranimi igrali ter klopmi za nadzor igre.

Ostale zelene površine funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo zgoraj omenjene površine in prostore. Sestavljajo jih drevesa, grmovnice in tratne površine.

Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

IV. Zasnove pro jektni h rešitev in po gojev

glede prikl jučevan ja ob jektov na

gospodarsko javno infrastrukturo

in gra jeno javno dobro

Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture

10. člen

(navezava na javno cestno omrežje)

Obravnavano območje je treba prometno navezati na regionalno cesto R2-437 odsek 286 Šentilj – Pesnica. Na prometno podrejen dvosmerni dvopasovni priključek se navezujejo notranje prometne površine: dovoz do objektov, zunanjih parkirišč in podzemne garaže.

Za vodenje pešcev in kolesarjev je treba ob vzhodnem robu vozišča regionalne ceste urediti skupno prometno površino, ki mora biti povezana z obstoječim pločnikom ob regionalni cesti.

Predvidene prometne ureditve so razvidne iz grafične priloge št. 5/1 »Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture«.

11. člen

(ureditve na regionalni cesti)

Treba je izgraditi dvosmerni, dvopasovni, prometno podrejeni priključek na regionalno cesto. Priključek mora zagotavljati prevoznost merodajnega tipskega intervencijskega gasilskega vozila in vozila za odvoz smeti.

Preglednost v območju priključka je določena s preglednimi trikotniki, v katerih ne sme biti vertikalnih ovir, ki bi omejevale preglednost.

Za vodenje pešcev in kolesarjev je treba ob vzhodnem robu vozišča regionalne ceste urediti skupno prometno površino, ki mora biti povezana z obstoječim pločnikom ob regionalni cesti.

Severno od priključka je treba obstoječo brežino ob regionalni cesti nadomestiti z zelenico. Zaradi ureditve skupne prometne površine za pešce in kolesarje ter zelenice je treba ob vzhodnem robu vozišča regionalne ceste postaviti robnik in urediti odvodnjavanje vozišča. Zelenica vzdolž zazidave mora biti takšne dimenzije, da bo možno v prihodnosti urediti skupnno prometno površino za pešce in kolesarje.

Predvidene ureditve na parceli regionalne ceste (del priključka, skupna prometna površina za pešce in kolesarje ter zelenica) so sestavni del državne ceste.

12. člen

(notranje prometne površine)

Izgraditi je treba notranjo cesto z obvoziščnimi parkirišči za obiskovalce in obračališčem, ki mora zagotavljati prevoznost merodajnega vozila. Na notranjo cesto je navezana rampa podzemne garaže.

Do vhodov v večstanovanjske stavbe je treba speljati pločnike, poti in ploščadi, ki jih uporabljajo tudi kolesarji.

Parkirna mesta za stanovalce je treba urediti v podzemni garaži.

Minimalno potrebno število parkirnih mest je treba določiti po normativu 1,5 PM / stanovanje.

Obravnavanemu območju je zagotovljena povezava z linijami javnega avtobusnega prometa preko postajališč v centru naselja, ki ležijo v radiju 5 minutne dostopnosti.

Priključek na regionalno cesto in notranje cestno omrežje je zasnovano tako, da zagotavlja dovoz intervencijskih in dostavnih vozil.

pogoji za komunalno in energetsko urejanje

13. člen

(splošno)

Za načrtovano energetsko, komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo.

Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 0.5 m in minimalni vertikalni odmik je 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja zvez je razviden v kartografskem delu karta 5/2 »Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«.

14. člen

(vodovodno omrežje)

Za potrebe nove zazidave je treba obstoječi vodovodni cevovod JE 300 prestaviti minimalno 3m od predvidenih objektov.

Za potrebe vodooskrbe za nove objekte je treba zgraditi vodovodne cevovode za priključevanje novih porabnikov v dovoznih cestah.

Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

15. člen

(odvajanje meteornih in komunalnih odpadnih vod)

Treba je zgraditi ločen sistem odvajanja meteornih in komunalnih odpadnih voda.

Fekalna kanalizacija poteka na zahodni in vzhodni strani obravnavanega območja. Na zahodni strani fekalna kanalizacija poteka v pločniku regionalne ceste, na vzhodni pa na meji priobalnega zemljišča 5m zahodneje od potoka Cirknica.

Za nemoteno odvajanje fekalnih vod na obstoječ kanalizacijski sistem je treba zgraditi navezovalno kanalizacijo do obstoječe kanalizacije z internim razvodom po obravnavanem območju.

Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije.

Za odvajanje odpadnih meteornih voda je treba zgraditi interno meteorno kanalizacijo. V sklopu ureditve pločnika na vzhodni strani regionalne ceste je treba urediti meteorno kanalizacijo, v katero se bo stekala odpadna meteorna voda iz obstoječe regionalne ceste in predvidenega pločnika. Meteorna kanalizacija se priključi na obstoječo meteorno kanalizacijo, v zahodnem pločniku regionalne ceste betonske izvedbe premera 60cm.

Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v meteorno kanalizacijo.

Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo.

16. člen

(elektroenergetska infrastruktura)

Za napajanje nove zazidave z električno energijo, bo potrebno:

- zgraditi ustrezni nizkonapetostni izvod od obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4kV Pesnica (t – 702) do nove prostostoječe priključne omarice (PSO),

- zgraditi ustrezne nizkonapetostne priključke iz nove prostostoječe priključne omarice (PSO) do novih objektov,

Za osvetlitev območja je treba zgraditi javno razsvetljavo pod pogoji upravljavca. Napajanje predvidene javne razsvetljave bo iz nove prostostoječe priključne omarice (PSO).

17. člen

(TK in CATV omrežje)

V zahodnem pločniku regionalne ceste poteka TK vod na katerega je treba priključiti načrtovano TK omrežje v coni. Za načrtovano gradnjo je treba naročiti projektno dokumentacijo.

V ureditvenem območju je moč zgraditi omrežje kabelsko razdelilnega sistema pod pogoji upravljavca.

18. člen

(ogrevanje)

Treba je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva:

ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, zemeljski plin...

Rezervoarji za utekočinjen naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.

Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

V. Rešitve in ukrepi za varovan je okol ja,

naravni h virov in ohran jan je narave

19. člen

(zrak)

Preprečevati je treba prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontrolirani raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in redno čiščene. V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki določajo emisijske norme pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.

Vsi izpusti iz objektov (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na strehe stavb in objektov. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami. Vse naprave naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.

20. člen

(tla)

Med gradnjo je treba:

- gradbišče zavarovati in stalno nadzorovati. Pred pričetkom gradbenih del mora biti izdelan načrt ravnanja v primeru nezgodnega razlitja raznih mineralnih olj;

- posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;

- z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;

- gradbene odpadke, ki niso zemljine odstraniti v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo;

- na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo;

- za začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov, lokacije za parkiranje gradbene mehanizacije) prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki se določijo pred začetkom izvajanja del;

- posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;

- na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.

21. člen

(odpadki)

Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati skladno z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Pesnica. Komunalne odpadke je treba zbirati v ustrezne tipizirane posode za odpadke in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov. Posode za odpadke je treba namestiti na vizualno neizpostavljenih mestih ali jih zakriti, dostopne morajo biti s smetarskim vozilom. Odpadna olja je treba zbirati ločeno in sicer v kontejnerju lociranem v pokritem prostoru. Urediti je treba zbirna in odjemna mesta za ločeno zbiranje odpadkov (ekološki otok).

Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Investitor mora zagotoviti prevzem zemeljskega materiala odpadkov od pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov ali oddajo gradbenih odpadkov neposredno v predelavo odpadkov, ki jo opravlja pooblaščeno podjetje. V dogovoru z javnimi komunalnimi službami, ki so zadolžene za zajem in odvoz odpadkov na območju občine se sklene dogovor za odvoz zemeljskega materiala in oblikovanje začasnih deponij tega materiala. Investitor je dolžan pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, iz katerega so razvidni naslednji podatki:

- količina gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov,

- količina gradbenih odpadkov, oddanih neposredno v predelavo ali odstranjevanje,

- količina nevarnih odpadkov, oddanih zbiralcem ali neposredno v predelavo ali odstranjevanje,

- količina predelanih gradbenih odpadkov na kraju nastanka,

- količina predelanih gradbenih odpadkov, ki jih je predelal sam na gradbišču, itd.

22. člen

(varstvo voda)

Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v meteorno kanalizacijo.

Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo.

Ker območje leži v poplavnem območju stoletnih vod (Q100) reke Pesnice je treba izvesti protipoplavni nasip v skladu s Študijo poplavne ogroženosti območja načrtovanih ureditev v dolini Cirknice, ki jo je izdelal VGB št. proj 2785/05, marec 2006.

Kota kleti objektov mora biti 0,5m nad koto visokih vod s 100 letno povratno dobo. V kolikor ta pogoj ne bo mogoče v celoti izpolniti, se morajo predvideti individualni ukrepi varovanja pred visokimi vodami za vse predvidene objekte.

Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

- Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža zalog pitne vode;

- Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk).

- Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.

- Vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela.

- Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je treba ravnati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom.

23. člen

(varstvo pred hrupom)

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.

Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.

VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo

pred naravnimi in drugimi nesrečami

24. člen

Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotoviti je treba:

- pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Pogoje za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi slovenski ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

- v hidrantnem omrežju zadostno količino vode za gašenje požarov (če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, je potrebna količina pretoka vode za en požar 10 l/s).

- dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,

- potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

Kota kleti objektov mora biti 0,5m nad koto visokih vod s 100 letno povratno dobo, v skladu s študijo poplavne ogroženosti območja načrtovanih ureditev v dolini Cirknice, ki jo je izdelal VGB št. proj. 2785/05, marec 2006. V kolikor ta pogoj ne bo mogoče v celoti izpolniti, se morajo predvideti individualni ukrepi varovanja pred visokimi vodami za vse predvidene objekte.

VII. Etapnost

25. člen

Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji.

VIII. Tolerance

26. člen

(tolerance glede urbanističnega in arhitekturnega

oblikovanja novogradenj in odprtih površin)

Znotraj gradbene meje se lahko spreminja lega-lokacija, velikost in oblika tlorisa stavb, mansarda je lahko izvedljiva tudi v dveh etažah. Faktor zazidanosti je največ 0,4. Tolerance se presodijo v projektni dokumentaciji.

Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji.

Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

Namesto opornih zidov je mogoče depresijo na severni in južni meji ureditvenega območja OPPN v dogovoru z lastnikom sosednjih parcel z obeh strani parcelne meje zasuti.

V projektni dokumentaciji je dopustno proste nezazidane površine okoli večstanovanjskih stavb, prikazanih v tem OPPN, urediti z enakimi elementi tudi drugače, vendar v skladu z veljavnimi predpisi.

27. člen

(glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)

Tolerance od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Možno je razdruževanje parcel.

Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora.

Tolerance ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

IX. Usmeritve za določitev meril in po gojev

po prenehanju vel javnosti OPPN

28. člen

V novem prostorskem izvedbenem aktu, ki bo urejal predmetno območje po prenehanju veljavnosti tega OPPN, naj se upoštevajo naslednje usmeritve:

- investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

- gradnja enostavnih objektov, opredeljenih v tem odloku;

- dovoljeno je združevanje in razdruževanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah, pri čemer se ne sme spreminjati zunanji izgled objekta. Zagotoviti je treba predpisano število parkirnih mest za vsako stanovanje v stavbi,

- dovoljeno je razdruževanje gradbenih parcel.

X. Obveznosti investitor jev in izva jalcev

29. člen

Možna je sklenitev pogodbe o opremljanju.

Zaradi predvidenih prostorskih ureditev mora investitor izven ureditvenega območja OPPN izgraditi predvidene prometne ureditve na parceli regionalne ceste:

- dvosmerni, dvopasovni, prometno podrejeni priključek na regionalno cesto,

- skupno prometno površino za vodenje pešcev in kolesarjev ob vzhodnem robu vozišča, ki mora biti povezana z obstoječim pločnikom ob regionalni cesti,

- obstoječo brežino ob regionalni cesti na območju vzdolž zazidave nadomestiti z zelenico.

Investitor mora zgraditi NN vod in vod javne razsvetljave iz obstoječe TP do obravnavanega območja ter urediti meteorno kanalizacijo v predvidenem pločniku. Obvezno je pločnik opremiti z javno razsvetljavo.

Zaradi poplavne varnosti je v delu vzhodno od ureditvenega območja OPPN obvezno izgraditi protipoplavni nasip v skladu s »Študijo poplavne ogroženosti območja načrtovanih ureditev v dolini Cirknice, ki jo je izdelal VGB št. proj 2785/05; marec 2006.

XI. Končne določbe

30. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi

veljavnosti OPPN)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev v občini Pesnica (MUV št. 13/00 in 18/01) za območje obdelave tega OPPN.

31. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN je stalno na vpogled na sedežu Občine Pesnica.

32. člen

(uveljavitev)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 00302-3/2008-VF

Datum: 23. december 2008

Župan Občine Pesnica

Venčeslav Senekovič, dipl. inž., s. r.