New Page 1

Na podlagi 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, 65/23, 76/23 - ZJF-I, 95/23 - ZIUOPZP, 97/23) v povezavi s VI. poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 - odl. US, 29/95 - ZPDF, 44/97 - ZSZ, 101/13 - ZDavNepr, 22/14 - odl. US, 187/21 - ZIPRS2223, 150/22 - ZIPRS2324), 218. členom in 218.a do 218.d členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - odl. US, 92/05 - ZJC-B, 111/05 - odl. US, 93/05 - ZVMS, 120/06 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11 - odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 - ZDavNepr, 22/14 - odl. US, 19/15, 66/17, 61/17 - GZ, 150/22 - ZIPRS2324) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15, 32/11, 24/15, 20/23) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 9. redni seji dne 12.12.2023  sprejel

 

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI DUPLEK

 

1.  Splošne določbe

 

1. člen

S tem odlokom se ureja plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v Občini Duplek (v nadaljnjem besedilu : občina).

 

2.  Območje, na katerem se plačuje nadomestilo

 

2. člen

(1) Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine, ki je z izvedbenim prostorskim načrtom Občine Duplek ali na podlagi 49. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS, št. 44/97) določeno kot stavbno zemljišče, ter na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni akt.

(2) Na območju iz prvega odstavka tega člena se nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča, na katerih so zgrajene stavbe, ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z javnim vodovodnim in javnim elektroenergetskim omrežjem. 

(3) Zemljiške parcele iz prvega odstavka tega člena se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča po tem odloku in se zanje plačuje nadomestilo, če imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

 

3. člen

(1) Nadomestilo se plačuje za zazidana in za nezazidana stavbna zemljišča.

(2) Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na katerem stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. 

(3) Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa izvedbeni prostorski akt.

 

4. člen

(1) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. 

(2) Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile. 

(3) Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. 

(4) Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, bencinski servisi, manipulativne površine, na katerih se opravlja gospodarska dejavnost, gostinski vrtovi, ki niso stavbe in druge površine, namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

(5) Čiste tlorisne površine iz drugega in tretjega odstavka tega člena se opredeli na podlagi prijave zavezanca oziroma se jih določi tako, da se upoštevajo uradni podatki o površini delov stavbe iz registra nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so odprte terase, balkoni ipd.

 

5. člen

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiških parcel, na katerih je po izvedbenem prostorskem aktu dopustna gradnja objektov iz tretjega odstavka 3. člena tega odloka.

 

3.  Merila za določanje višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča

 

6. člen

Za določitev nadomestila za zazidana stavbna zemljišča oz. stavbe se upoštevajo:

1.  opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave,

2.  lega stavbnega zemljišča,

3.  vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča.

 

3.1.  Ovrednotenje opremljenosti stavbnega zemljišča

 

7. člen

(1) Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti javne infrastrukture in možnost priključka na te objekte se ovrednoti z naslednjimi točkami: 

 

zap. št.

  vrsta priključka:

št. točk

1.

 cesta v protiprašni izvedbi

10

3.

 javno kanalizacijsko omrežje

10

4.

 javno električno omrežje

10

5.

 javna razsvetljava

10

6.

 telekomunikacije

10

7.

 vodovodno omrežje

10

 

(2) Šteje se, da so vsa zazidana stavbna zemljišča opremljena s  cesto. 

(3) Šteje se, da ima zazidano stavbno zemljišče možnost priključka na javno vodovodno, javno kanalizacijsko, električno omrežje ter telekomunikacijsko omrežje, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh infrastrukturnih objektov.

 

3.2.  Lega stavbnega zemljišča

 

8. člen

(1) Glede na lego stavbnega zemljišča se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja:

1.  območje obsega katastrske občine Sp. Duplek, Zg. Duplek, Dvorjane;

2.  območje obsega katastrske občine Ciglence, Sp. Korena, Zg. Korena, Vurberk, Završka vas, Zimica;

3.  območje obsega katastrske občine Žikarce in Jablance.

(2) Meje območij iz tega člena odloka so vrisane v kartah v merilu 1:5000. Karte so občanom na vpogled pri občinskem uradu občine. 

 

3.3.  Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča oziroma vrsta dejavnosti

 

9. člen

Glede na namen uporabe oziroma vrsto dejavnosti so zazidana stavbna zemljišča razvrščena v naslednje skupine: 

A.  stavbna zemljišča za stanovanjske objekte;

B.  stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (standardna klasifikacija dejavnosti);

C.  stavbna zemljišča za poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno, obrti;

D.  na stavbna zemljišča za družbene dejavnosti;

E.  na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnega prometa, upravne dejavnosti;

F.  na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti.

 

10. člen

Število točk za m2 zazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča ter njegove lege, določi po spodnji tabeli.

 

Namen uporabe

A

B

C

D

E

F

Lega zemljišča

           

I. območje

60

1000

800

50

1500

300

II. območje

40

800

500

50

1200

300

III. območje

20

300

300

50

1200

300

 

3.4.  Merila za določitev nadomestila za druga zazidana stavbna zemljišča

 

11. člen

(1) Poslovne površine iz četrtega odstavka 4. člena tega odloka se točkujejo z upoštevanjem lege v območju iz 8. člena tega odloka po naslednji tabeli 

 

Vrsta zazidanega stavbnega zemljišča -

Območje

površine zemljišča

I.

  II.

  III.

gostinski vrtovi, ki niso stavbe, bencinski servisi, nepokrita skladišča, delavnice na prostem,

400

250

150

parkirišča in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti

200

125

75

 

(2) Kot površine za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove, ki niso stavbe in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti, se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.

(3) Za površino bencinskega servisa se šteje površina celotnega zemljišča, na katerem je zgrajen bencinski servis oz. se uporablja za potrebe bencinskega servisa. V primeru, da je na bencinskem servisu zgrajena tudi stavba, se v izračunu v površini zemljišča upošteva zemljišče skupaj s površino zemljišča, na katerem stoji stavba, poslovna površina stavbe pa se v izračunu posebej ne upošteva.

 

4.  Merila za določitev nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča

 

12. člen

(1) Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namensko rabo prostora, določeno v prostorskih aktih občine in glede na lego v območju iz 8. člena tega odloka po naslednji tabeli:

 

Namembnost

Območje

nezazidanega stavbnega zemljišča

I.

II.

III.

Stanovanjski objekti

30

25

15

Poslovni nameni

60

50

30

 

(2) Pri izračunu nadomestila se upošteva površina zemljiške parcele, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku, ne točkuje pa se komunalna opremljenost.

(3) Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se plačuje nadomestilo 50% za stanovanjsko dejavnost in 50% za poslovno dejavnost.

 

5.  Določanje višine nadomestila 

 

13. člen

Mesečna višina nadomestila se določi tako, da se stavbno zemljišče točkuje po posameznih merilih tega odloka in se s seštevanjem posameznih točk izračuna skupno število točk. Skupno število točk se pomnoži z ustrezno površino zavezančevega objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z vsakoletno vrednostjo točke za izračun nadomestila.

 

14. člen

(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2024 znaša 0,00050 EUR/m2, za naslednja leta pa se jo v mesecu decembru revalorizira z indeksom cen življenjskih potrebščin, opredeljenim za obdobje prvih enajst mesecev tekočega leta.

(2) Sklep, s katerim ugotovi vrednost točke za naslednje leto, sprejme župan najkasneje do konca tekočega leta.

 

6.  Odmera nadomestila

 

15. člen

(1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oz. lastnik, najemnik, zakupnik), od katere se plačuje nadomestilo. V kolikor ti podatki občini niso znani, je zavezanec lastnik zemljišča.

(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča oz. uporabnik zemljišča, če lastnik sporoči občinski upravi podatke o uporabniku.

 

16. člen

(1) Nadomestilo se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo. 

(2) Pravne osebe plačujejo svoje obveznosti iz naslova nadomestila na podlagi zadnje odmerne odločbe po mesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega dne v mesecu, plačani pa morajo biti do 15. v mesecu.

(3) Fizične osebe plačujejo nadomestilo v dveh obrokih, če letni znesek nadomestila ne presega 60 EUR. Kadar je letna obveznost višja od 60 EUR, plačujejo nadomestilo v štirih obrokih.

(4) Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu krajevno pristojna enota Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: finančni urad). 

(5) Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje občinska uprava.

(6) Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj za posege v prostor, iz občinskih prostorskih aktov in drugih lastnih evidenc ter na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča. 

(7) S podatki, ki jih ne pridobi iz uradnih evidenc, občina seznani lastnike na način, kot določajo predpisi o graditvi objektov. 

(8) Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi vse podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v najkasneje 15 dneh od nastanka obveznosti oz. spremembe.

(9) Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega odstavka, občinski urad sam pridobi podatke iz uradnih evidenc in prične postopek po uradni dolžnosti.

(10) Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, v katerem je obveznost ali sprememba nastala.

(11) Za zadeve v zvezi z odmero nadomestila, plačevanjem, izterjavo idr., ki niso določene s tem odlokom, se uporabljajo določbe predpisov o davkih občanov.

 

7.  Oprostitve plačila nadomestila 

 

17. člen

(1) Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. 

(2) Nadomestila se na lastno zahtevo oprosti zavezanec, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni ali neposredno plačal komunalni prispevek ali izvedel opremljanje po pogodbi o opremljanju po določbah zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje. 

(3) Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, nadomestila za brezposelnost, upravičenci do subvencije najemnine in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(4) Oprostitev plačevanja nadomestila se uvede na pisno zahtevo zavezanca, ki jo mora zavezanec skupaj z ustreznimi dokazili vložiti najkasneje do 31. marca za tekoče leto pri občinski upravi. 

(5) O oprostitvi plačila na podlagi listinskih dokazov odloči občinski urad. Zoper odločitev je dovoljena pritožba na župana občine.

(6) Oprostitev plačila nadomestila, razen oprostitve iz drugega odstavka tega člena, je možna največ za eno leto in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.

(7) Oprostitev plačevanja nadomestila iz drugega odstavka tega člena traja 5 let. Oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje oz. v stanovanjsko hišo.

 

8.  Prehodne in končne določbe 

 

18. člen

Za izvedbeni prostorski akt po tem odloku se šteje občinski prostorski načrt po Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP) v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3) in izvedbeni prostorski načrt.

 

19. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 31/03 – UPB in 3/07).

 

20. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2024.

 

Številka: 0323-14/2023-3 

Datum: 12.12.2023 

 

 

Občina Duplek

 

Mitja Horvat, župan