Na podlagi 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024
(Uradni list RS, št. 150/22, 65/23, 76/23 - ZJF-I, 95/23 - ZIUOPZP,
97/23) v povezavi s VI. poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih
Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr.,
33/89, Uradni list RS, št. 24/92 - odl. US, 29/95 - ZPDF, 44/97 - ZSZ,
101/13 - ZDavNepr, 22/14 - odl. US, 187/21 - ZIPRS2223, 150/22 -
ZIPRS2324), 218. členom in 218.a do 218.d členom Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - odl.
US, 92/05 - ZJC-B, 111/05 - odl. US, 93/05 - ZVMS, 120/06 - odl. US,
126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11 - odl. US, 57/12,
110/13, 101/13 - ZDavNepr, 22/14 - odl. US, 19/15, 66/17, 61/17 - GZ,
150/22 - ZIPRS2324) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Duplek
(Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin
št. 15, 32/11, 24/15, 20/23) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 9.
redni seji dne 12.12.2023 sprejel |
|
ODLOK
|
O
NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI DUPLEK |
|
1.
Splošne določbe |
|
1. člen |
S tem
odlokom se ureja plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
(v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v Občini Duplek (v nadaljnjem
besedilu : občina). |
|
2.
Območje, na katerem se plačuje nadomestilo |
|
2. člen |
(1)
Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine, ki je z izvedbenim
prostorskim načrtom Občine Duplek ali na podlagi 49. člena Zakona o
stavbnih zemljiščih (Ur. list RS, št. 44/97) določeno kot stavbno
zemljišče, ter na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni
akt. |
(2) Na
območju iz prvega odstavka tega člena se nadomestilo za zazidana stavbna
zemljišča, na katerih so zgrajene stavbe, ne plačuje, če stavbno
zemljišče ni opremljeno vsaj z javnim vodovodnim in javnim
elektroenergetskim omrežjem. |
(3)
Zemljiške parcele iz prvega odstavka tega člena se štejejo za nezazidana
stavbna zemljišča po tem odloku in se zanje plačuje nadomestilo, če
imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno
izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko
omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja
greznic oziroma malih čistilnih naprav. |
|
3. člen |
(1)
Nadomestilo se plačuje za zazidana in za nezazidana stavbna zemljišča. |
(2) Za
zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali
njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali
gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih
se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb
ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se
do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del
površine zemljiške parcele, na katerem stoji takšna stavba (fundus),
pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške
parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. |
(3) Za
nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele, za
katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih
dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za
potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture,
znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja
gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega
in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne
uprave. Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano stavbno
zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa
izvedbeni prostorski akt. |
|
4. člen |
(1)
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od
stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. |
(2)
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov
v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov
stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile.
|
(3)
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh
prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
|
(4)
Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni
dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na
prostem, bencinski servisi, manipulativne površine, na katerih se
opravlja gospodarska dejavnost, gostinski vrtovi, ki niso stavbe in
druge površine, namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti. |
(5)
Čiste tlorisne površine iz drugega in tretjega odstavka tega člena se
opredeli na podlagi prijave zavezanca oziroma se jih določi tako, da se
upoštevajo uradni podatki o površini delov stavbe iz registra
nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so odprte terase, balkoni
ipd. |
|
5. člen |
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od
površine zemljiških parcel, na katerih je po izvedbenem prostorskem aktu
dopustna gradnja objektov iz tretjega odstavka 3. člena tega odloka. |
|
3.
Merila za določanje višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča |
|
6. člen |
Za
določitev nadomestila za zazidana stavbna zemljišča oz. stavbe se
upoštevajo: |
1.
opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in
napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave, |
2.
lega stavbnega zemljišča, |
3.
vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča. |
|
3.1.
Ovrednotenje opremljenosti stavbnega zemljišča |
|
7. člen |
(1)
Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti javne
infrastrukture in možnost priključka na te objekte se ovrednoti z
naslednjimi točkami: |
|
zap. št. |
vrsta priključka: |
št. točk |
1. |
cesta v protiprašni izvedbi |
10 |
3. |
javno kanalizacijsko omrežje |
10 |
4. |
javno električno omrežje |
10 |
5. |
javna razsvetljava |
10 |
6. |
telekomunikacije |
10 |
7. |
vodovodno omrežje |
10 |
|
(2)
Šteje se, da so vsa zazidana stavbna zemljišča opremljena s cesto.
|
(3)
Šteje se, da ima zazidano stavbno zemljišče možnost priključka na javno
vodovodno, javno kanalizacijsko, električno omrežje ter
telekomunikacijsko omrežje, če je omrežje, na katerega se je možno
priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in
obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh
infrastrukturnih objektov. |
|
3.2.
Lega stavbnega zemljišča |
|
8. člen |
(1)
Glede na lego stavbnega zemljišča se stavbna zemljišča razdelijo na tri
območja: |
1.
območje obsega katastrske občine Sp. Duplek, Zg. Duplek, Dvorjane; |
2.
območje obsega katastrske občine Ciglence, Sp. Korena, Zg. Korena,
Vurberk, Završka vas, Zimica; |
3.
območje obsega katastrske občine Žikarce in Jablance. |
(2) Meje
območij iz tega člena odloka so vrisane v kartah v merilu 1:5000. Karte
so občanom na vpogled pri občinskem uradu občine. |
|
3.3.
Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča oziroma vrsta dejavnosti |
|
9. člen |
Glede na
namen uporabe oziroma vrsto dejavnosti so zazidana stavbna zemljišča
razvrščena v naslednje skupine: |
A.
stavbna zemljišča za stanovanjske objekte; |
B.
stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (standardna
klasifikacija dejavnosti); |
C.
stavbna zemljišča za poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno,
obrti; |
D. na
stavbna zemljišča za družbene dejavnosti; |
E.
na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnega prometa,
upravne dejavnosti; |
F.
na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti. |
|
10. člen |
Število
točk za m2 zazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti
oz. namen uporabe stavbnega zemljišča ter njegove lege, določi po
spodnji tabeli. |
|
Namen uporabe |
A |
B |
C |
D |
E |
F |
Lega zemljišča |
|
|
|
|
|
|
I. območje |
60 |
1000 |
800 |
50 |
1500 |
300 |
II. območje |
40 |
800 |
500 |
50 |
1200 |
300 |
III. območje |
20 |
300 |
300 |
50 |
1200 |
300 |
|
3.4.
Merila za določitev nadomestila za druga zazidana stavbna zemljišča |
|
11. člen |
(1)
Poslovne površine iz četrtega odstavka 4. člena tega odloka se točkujejo
z upoštevanjem lege v območju iz 8. člena tega odloka po naslednji
tabeli |
|
Vrsta zazidanega stavbnega zemljišča - |
Območje |
površine zemljišča |
I. |
II. |
III. |
gostinski vrtovi, ki niso stavbe, bencinski servisi, nepokrita
skladišča, delavnice na prostem, |
400 |
250 |
150 |
parkirišča in druge površine, namenjene opravljanju poslovne
dejavnosti |
200 |
125 |
75 |
|
(2) Kot
površine za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem,
gostinske vrtove, ki niso stavbe in druge površine, namenjene
opravljanju poslovne dejavnosti, se upoštevajo dejanske površine, ki jih
zavezanec uporablja za poslovne namene. |
(3) Za
površino bencinskega servisa se šteje površina celotnega zemljišča, na
katerem je zgrajen bencinski servis oz. se uporablja za potrebe
bencinskega servisa. V primeru, da je na bencinskem servisu zgrajena
tudi stavba, se v izračunu v površini zemljišča upošteva zemljišče
skupaj s površino zemljišča, na katerem stoji stavba, poslovna površina
stavbe pa se v izračunu posebej ne upošteva. |
|
4.
Merila za določitev nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča |
|
12. člen |
(1)
Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na
namensko rabo prostora, določeno v prostorskih aktih občine in glede na
lego v območju iz 8. člena tega odloka po naslednji tabeli: |
|
Namembnost |
Območje |
nezazidanega stavbnega zemljišča |
I. |
II. |
III. |
Stanovanjski objekti |
30 |
25 |
15 |
Poslovni nameni |
60 |
50 |
30 |
|
(2) Pri
izračunu nadomestila se upošteva površina zemljiške parcele, ki se jo
šteje za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku, ne točkuje pa se
komunalna opremljenost. |
(3)
Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana
dejavnost (stanovanjska in poslovna) se plačuje nadomestilo 50% za
stanovanjsko dejavnost in 50% za poslovno dejavnost. |
|
5.
Določanje višine nadomestila |
|
13. člen |
Mesečna
višina nadomestila se določi tako, da se stavbno zemljišče točkuje po
posameznih merilih tega odloka in se s seštevanjem posameznih točk
izračuna skupno število točk. Skupno število točk se pomnoži z ustrezno
površino zavezančevega objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča
in z vsakoletno vrednostjo točke za izračun nadomestila. |
|
14. člen |
(1)
Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2024 znaša 0,00050 EUR/m2,
za naslednja leta pa se jo v mesecu decembru revalorizira z indeksom cen
življenjskih potrebščin, opredeljenim za obdobje prvih enajst mesecev
tekočega leta. |
(2)
Sklep, s katerim ugotovi vrednost točke za naslednje leto, sprejme župan
najkasneje do konca tekočega leta. |
|
6.
Odmera nadomestila |
|
15. člen |
(1)
Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je
neposredni uporabnik zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe (imetnik
pravice razpolaganja oz. lastnik, najemnik, zakupnik), od katere se
plačuje nadomestilo. V kolikor ti podatki občini niso znani, je
zavezanec lastnik zemljišča. |
(2)
Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je
lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča oz. uporabnik zemljišča, če
lastnik sporoči občinski upravi podatke o uporabniku. |
|
16. člen |
(1)
Nadomestilo se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo.
|
(2)
Pravne osebe plačujejo svoje obveznosti iz naslova nadomestila na
podlagi zadnje odmerne odločbe po mesečnih obrokih, ki zapadejo v
plačilo vsakega prvega dne v mesecu, plačani pa morajo biti do 15. v
mesecu. |
(3)
Fizične osebe plačujejo nadomestilo v dveh obrokih, če letni znesek
nadomestila ne presega 60 EUR. Kadar je letna obveznost višja od 60 EUR,
plačujejo nadomestilo v štirih obrokih. |
(4)
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu krajevno pristojna enota
Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: finančni urad).
|
(5)
Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov o
stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje
občinska uprava. |
(6)
Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz
uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj za
posege v prostor, iz občinskih prostorskih aktov in drugih lastnih
evidenc ter na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega
zemljišča. |
(7) S
podatki, ki jih ne pridobi iz uradnih evidenc, občina seznani lastnike
na način, kot določajo predpisi o graditvi objektov. |
(8)
Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi vse podatke, vezane na
nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe,
ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v najkasneje 15 dneh od
nastanka obveznosti oz. spremembe. |
(9) Če
zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku
iz prejšnjega odstavka, občinski urad sam pridobi podatke iz uradnih
evidenc in prične postopek po uradni dolžnosti. |
(10) Če
nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med
letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, v katerem je
obveznost ali sprememba nastala. |
(11) Za
zadeve v zvezi z odmero nadomestila, plačevanjem, izterjavo idr., ki
niso določene s tem odlokom, se uporabljajo določbe predpisov o davkih
občanov. |
|
7.
Oprostitve plačila nadomestila |
|
17. člen |
(1)
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe
obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in
konzularna predstavništva, za objekte mednarodnih in meddržavnih
organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske
skupnosti za svojo versko dejavnost. |
(2)
Nadomestila se na lastno zahtevo oprosti zavezanec, ki je kupil novo
stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko
hišo, če je v ceni ali neposredno plačal komunalni prispevek ali izvedel
opremljanje po pogodbi o opremljanju po določbah zakona, ki ureja
prostorsko načrtovanje. |
(3)
Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki so prejemniki denarne
socialne pomoči, varstvenega dodatka, nadomestila za brezposelnost,
upravičenci do subvencije najemnine in občani, katerih skupni mesečni
prejemki ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka. |
(4)
Oprostitev plačevanja nadomestila se uvede na pisno zahtevo zavezanca,
ki jo mora zavezanec skupaj z ustreznimi dokazili vložiti najkasneje do
31. marca za tekoče leto pri občinski upravi. |
(5) O
oprostitvi plačila na podlagi listinskih dokazov odloči občinski urad.
Zoper odločitev je dovoljena pritožba na župana občine. |
(6)
Oprostitev plačila nadomestila, razen oprostitve iz drugega odstavka
tega člena, je možna največ za eno leto in jo lahko zavezanec po poteku
tega roka ponovno zahteva. |
(7)
Oprostitev plačevanja nadomestila iz drugega odstavka tega člena traja 5
let. Oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje oz. v
stanovanjsko hišo. |
|
8.
Prehodne in končne določbe |
|
18. člen |
Za
izvedbeni prostorski akt po tem odloku se šteje občinski prostorski
načrt po Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 -
ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP) v nadaljnjem besedilu:
ZUreP-3) in izvedbeni prostorski načrt. |
|
19. člen |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v Občini Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št.
31/03 – UPB in 3/07). |
|
20. člen |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2024. |
|
Številka: 0323-14/2023-3 |
Datum:
12.12.2023 |
|
|
Občina Duplek |
|
Mitja Horvat, župan |
|