Na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/2002), prvega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/2002 in 8/2003), 274. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št.7/2003) in 16. člena Statuta občine Pesnica (MUV, št. 9/99 in 4/02) je Občinski svet občine Pesnica na 7. redni seji, dne 23. decembra 2003, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Pesnica

1. člen

V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 2/98) se spremeni 1. člen, tako da glasi:

"Na območju občine Pesnica se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo)."

2. člen

2. člen se spremeni, tako da glasi:

"Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo:

- tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in

- tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov) ter tlorisna površina prosto stoječih garaž

2. pri poslovnih prostorih etažna - tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

Za ostala zazidana stavbna zemljišča se poleg površin iz drugega odstavka tega člena za določitev nadomestila štejejo poslovne površine, ki so namenjene za izvajanje poslovnih dejavnosti , v kolikor ne gre za objekte gospodarske javne infrastrukture in sicer:

- površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, manipulativne površine

- površine, namenjene delavnicam na prostem,

- površine, namenjene pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice

- peskokopi, glinokopi, kamnolomi

- površine za dejavnosti ob avtocesti

- površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih in nevarnih odpadkov

- celotne površine zemljišč, na katerih so zgrajeni bencinski servisi,

- odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti

- površine, na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti, transporta plinastih goriv ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 103/2002 in 8/2003) niso objekti gospodarske infrastrukture

- druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je:

- na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in

- na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Zemljiška parcela, ki se jo šteje kot nezazidano stavbno zemljišče, mora biti v velikosti najmanj 400 m² oziroma kot jo določa prostorsko izvedbeni akt."

3. člen

Črta se 3. člen.

4. člen

Spremeni se 4. člen, tako da glasi:

" Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine Pesnica.

Nadomestilo se ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodnim in električnim omrežjem. Šteje se, da je zemljišče opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve."

5. člen

V prvem odstavku 5. člena se v prvi vrstici za besedo "določitev" doda beseda "višine", v prvi alinei se v prvi vrstici za besedo "objekti" dodata besedi "in napravami" ter v drugi vrsti prve alinee na koncu vrste za besedo "objekte" doda besedi "in naprave".

6. člen

V 6. členu se v prvi vrstici za besedo "objekti" doda besedi "in napravami", v drugi vrstici pa se za besedo "objekte" doda besedi " in naprave".

Drugi in tretji odstavek 6. člena se spremenita, tako da glasita:

"Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, vodovod in električno omrežje ter druge javne komunalne priključke, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.

Pri telefonskem omrežju se upošteva samo dejanska priključenost objekta na to omrežje."

7. člen

Spremeni se prvi odstavek 7. člena, tako da glasi:

"Glede na lego se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja:

1. območje: ureditveno območje naselja Pesnica pri Mariboru in območje ob avtocesti (objekti in naprave),

2. območje: ureditvena območja znotraj naselij Dolnja Počehova, Jakob, Jarenina in Pernica

3. območje: obsega vsa ostala naselja in dele naselij, ki niso zajeta v 1. in drugem območju."

2. odstavek ostane nespremenjen.

8. člen

Spremeni se 10. člen, tako da glasi:

"Glede na izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v posameznih gospodarskih dejavnostih se obračunavajo dodatne točke in sicer:

9. člen

V naslovu pod zaporedno številko "4" se beseda "druga" nadomesti z besedo "ostala".

10. člen

Spremeni se 11. člen, tako da glasi:

" Za določitev površin za ostala zazidana zemljišča iz petega odstavka 2. člena tega odloka se uporabijo sledeči kriteriji:

a) Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem, manipulativne površine ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiškega katastra, pri čemer se šteje za zazidano zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po Pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/2000 - ZENDMEP) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina, ki je razvidna iz drugih uradnih evidenc ali pa se površina določi v posebnem ugotovitvenem postopku.

b) Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.

c) Površine za dejavnosti ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene za dejavnosti in parkiranje in niso objekti gospodarske infrastrukture.

d) Površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih in nevarnih odpadkov (kisli gudron) predstavljajo celotno funkcionalno površino odlagališča odpadkov.

e) Površine zemljišč, na katerih so zgrajeni bencinski servisi, predstavljajo celotno zemljišče bencinskega servisa

f) Odprte športno rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti so vse površine namenjene tej dejavnosti, kot so n.pr. igralne površine (površine igrišč) s površinami spremljajočih objektov.

g) Površine temeljev daljnovodnih stebrov ter površine objektov za prenos in distribucijo električne energije, ki po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 103/2002 in 8/2003) niso objekti gospodarske javne infrastrukture, se določijo v povr?ini 25m² po stebru oziroma objektu, kar velja tudi za transformatorje, ne pa za stebre omre?ja, namenjenega za priključevanje posameznih objektov.

h) Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje (ograjeni del zemljišča), pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte (hiše gospodarska poslopja, poslovne stavbe) pa se upošteva površina 20 m² po bazni postaji.

Površine iz 1. odstavka tega člena se tudi po pridobitvi uporabnega dovoljenja oziroma začetku obratovanja točkujejo kot ostala zazidana stavbna zemljišča."

11. člen

v 12. členu se v tabeli črta zadnji stolpec "avtocesta".

12. člen

Členi 15., 16., 17, 18. in 19. se črtajo, ter nadomestijo z novim 15. členom, tako da glasi:

"15. člen

Razen oprostitev plačila nadomestila, določenih z 59. členom Zakonom o stavbnih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 18/84), se lahko oprostijo plačila nadomestila tudi:

- fizične osebe, ki prejemajo: stalno socialno pomoč, varstveni dodatek k pokojnini, nadomestilo za brezposelnost in občani, katerih skupni mesečni prejemki na družinskega člana ne presegajo zajamčene plače, kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno varnost,

- zavodi, katerih ustanoviteljica je občina Pesnica,

- humanitarna društva in organizacije, s sedežem na območju občine Pesnica.

Oprostitev plačila nadomestila je mogoča tudi v drugih primerih, ko fizična oseba zaide v izjemno težak položaj (elementarne in druge nesreče) in če bi bila s tem ogrožena njegova socialna varnost.

Oprostitev plačila nadomestila uveljavlja zavezanec z vlogo in dokazili, ki jo vloži na občinski upravi najkasneje do 31. januarja tekočega leta. Prepozno vložene vloge za oprostitev se zavržejo. Pri odločanju o oprostitvi plačila občinska uprava upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in njegove družine. O oprostitvi odloči občinska uprava z odločbo.

Oprostitev plačila nadomestila je možna za največ eno leto in jo lahko zavezanec pred iztekom tega roka ponovno zahteva."

13. člen

Spremeni se 20. člen, tako da glasi:

"Občanu, ki je organizirano združeval sredstva za izgradnjo javne komunalne infrastrukture, se pri točkovanju za dobo 5 let odštejejo točke za komunalne objekte in naprave, za katere je prispeval sredstva.

O oprostitvi odloča občinska uprava na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je dolžan predložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev.

Petletno dobo oprostitve lahko zavezanec uveljavlja od dneva priklopa na objekt ali napravo javne infrastrukture, upošteva pa se od 1. januarja naslednjega koledarskega leta."

14. člen

21. člen se spremeni, tako da glasi:

"Letna višina nadomestila se določi:

- za zazidano stavbno zemljišče tako, da se skupno število točk (seštevek točk) pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta in ta zmnožek pomnoži z vrednostjo točke za izračun nadomestila krat 12,

- ostala zazidana stavbna zemljišča tako, da se število točk iz 12. člena pomnoži s površino zavezančevega zemljišča, zmnožek pomnoži z vrednostjo točke za izračun krat 12.

- za nezazidano stavbno zemljišče tako, da se skupno število točk (seštevek točk) pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča in zmnožek z vrednostjo točke za izračun nadomestila krat 12.

15. člen

Spremeni se 22. člen, tako da glasi:

"Odmero, pobiranje izterjavo in nadziranje plačevanja nadomestila opravlja pristojni davčni urad, v skladu iz davčno zakonodajo.

Davčni urad določi obveznost zavezancev za plačilo nadomestila na podlagi podatkov občinske uprave zavezancev in z letno odločbo.

Zavezanci za plačilo nadomestila plačujejo nadomestilo v skladu z določili Zakona o davčnem postopku.

Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno z zakonom o davkih občanov."

16. člen

Spremeni se 23. člen, tako da glasi:

"Vrednost točke nadomestila na predlog župana določi občinski svet s sklepom, najkasneje do konca tekočega leta za naslednje leto."

17. člen

Spremeni se 24. člen, tako da glasi:

"Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih oz. vse podatke, ki so potrebni po tem odloku za plačilo nadomestila pridobiva in ažurira občinska uprava iz uradnih evidenc ter na podlagi podatkov zavezancev.

Zavezanci so dolžni sporočati občinski upravi vse podatke oziroma spremembe podatkov potrebne za odmero nadomestila, v 15 dneh po zahtevi teh organov oziroma nastanku spremembe."

18. člen

Doda se novi 24.a člen, ki glasi:

"Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega člena, občinska uprava določi površino za odmero stavbnega zemljišča na podlagi uradnih evidenc, tako da lahko nadomestilo odmeri od površine zemljiške parcele, na kateri stoji objekt pomnoženo s številom nadstropij objekta."

19. člen

Spremeni se 25. člen odloka, tako da glasi:

"Z denarno kaznijo 350.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, če ne sporoči podatkov oz. spremembe podatkov za odmero nadomestila v roku iz 19. člena.

Z denarno kaznijo 100.000,00 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 50.000,00 tolarjev se kaznuje fizična oseba, če ne sporoči podatkov o nepremičnini oziroma spremembe iz 24. člena v roku 15 dni od njenega nastanka ali ne pošlje na zahtevo občinske uprave podatkov iz 24a. člena."

20. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska uprava in pristojna inšpekcija.

21. člen

Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2004 znaša 0,069 SIT.

22. člen

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2004.

Občinski svet Občine Pesnica

Župan

Venčeslav Senekovič, inž., s. r.

Številka: 021-1/95

Datum: 24. december 2003