New Page 2

Na podlagi 11. in 61. člena, v povezavi 96. členom Zakona prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 106/10, 57/12 in 35/13) in 6. ter 15. člena Statuta Občine Trbovlje (UVZ, št. 29/11), je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 26. redni seji, dne 16. 6. 2014  sprejel

Odlok

o spremembAH IN DOPOLNITVAH odloka o PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE UREJANJA S9/9 – DOM IN VRT

1.    člen

Spremembe in dopolnitve odloka sestavljajo:

       tekstualni del

       grafični del:

  1. prikaz podenote »a1«
  1. karta poplavne nevarnosti

2.    člen

V 3. členu se  črta besedilo v odstavku e in se nadomesti z novim:

e) merila in pogoje za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno s področjem varstva pred požarom.

3.    člen

Črta se 5. člen.

4.    člen

V 8. členu se za prvim odstavkom doda nov odstavek:

V podenoti z oznako »a1«:

347/12, 347/13, 347/23, 347/24, 347/25, 347/26, 347/27, 347/30, 347/31, 347/32, 347/34, 347/35, 347/42, 347/43, 347/44, 347/45, 347/46, 347/47, 347/48, 347/49, 347/50, 347/51, vse k.o. Trbovlje . (grafična priloga)

5.    člen

V 10. členu se spremeni prvi odstavek tako, da se glasi:

Območje je razdeljeno na štiri ureditvene enote z oznakami »a«, »b«, »c« in »d« in podenoto »a1« znotraj ureditvene enote »a«, za katere so podana merila in pogoji za posege v prostor.

Na koncu 10. člena se doda nov odstavek:

Ne glede na prejšnji odstavek so v podenoti »a1« dopustni naslednji posegi:

       nadzidava in rekonstrukcija obstoječih večstanovanjskih objektov;

       urejanje javnih površin, gradnja pomožnih objektov v javni rabi in postavitev urbane opreme;

       gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih in drugih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav,

       gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje prometne infrastrukture;

       vzdrževanje obstoječih objektov in izvedba vzdrževalnih del;

       rušitev obstoječih objektov, vodov in naprav.

6.    člen

Črta se besedilo 12. člena in se nadomesti z novim:

Posegi so dopustni pod naslednjimi pogoji:

       nadzidave, dozidave in rekonstrukcije so dopustne pri legalno zgrajenih objektih, v skladu s pogoji tega odloka;

       nadzidave individualnih stanovanjskih objektov v ureditvenih enotah »a« in »b« so dopustne le pri objektih z oznako »Tip - B«, objektov z oznako »Tip - A« ni dovoljeno nadzidati (grafična priloga);

       dovoljene so spremembe namembnosti, ki ne povzročajo motenj v okolju, povečujejo poplavno ogroženost  in so v skladu z namensko rabo območja.

Ne glede na ostala določila tega odloka so na opredeljenih območjih poplavne nevarnosti  prikazanih v grafični prilogi: Karta poplavne nevarnosti, ki je sestavni del tega odloka, dopustni posegi  le, če so v skladu s predpisi, ki urejajo  pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Za vsak poseg na tem območju je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.

7.    člen

Črta se 16. člen.

8.    člen

Črta se besedilo 19. člena in se nadomesti z novim:

Pogoji oblikovanj novogradenj, dozidav, nadzidav, rekonstrukcij in gradenj enostavnih in nezahtevnih objektov so naslednji:

Novogradnje individualnih stanovanjskih objektov

       Tloris: praviloma podolgovat, razmerja stranic 3:4 z daljšo stranico vzporedno s plastnicami.

       Maksimalni višinski gabarit: K (vkopana) +2N+M. Največja višina kolenčnega zidu v mansardi je 1,00 m.

       Streha: simetrična dvokapnica z naklonom od 20o do 35o. Barva kritine opečno rdeča, rjava, temno siva.

       Fasada: Elementi na fasadah  morajo biti osno simetrično razporejeni. Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine morajo biti pokončne oblike. Barva fasade je lahko bela ali v sivih oziroma zemeljskih tonih. Fasade so lahko tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les. Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno in kvalitetno oblikovano.

       Vgrajeno stavbno pohištvo naj bo  energetsko učinkovito, po možnosti leseno, in usklajenih barv s fasado.

       Balkonske ograje naj bodo oblikovane v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo stanovanjskih stavb (višina, osni razmak prečk itd). Arhitekturno oblikovanje balkonskih naj bo skladno z oblikovanjem celotnega objekta.

Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževanje individualnih objektov:

       Izvajajo se v skladu s pogoji za novogradnje

       Etažna površina dozidave – prizidka ne sme presegati 30% etažne površine obstoječega objekta.

Nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževanje večstanovanjskih objektov:

       Obstoječe večstanovanjske objekte je dovoljeno nadzidati, če to dovoljujejo statične lastnosti obstoječega objekta, za eno etažo. Etaža mora biti oblikovana kot mansarda, v skladu s predpisi o graditvi.

       Streha je lahko enokapna ali dvokapna, nizkega naklona, največ 20o. Barva kritine opečno rdeča, rjava, temno siva.

       Fasada: Elementi na fasadah  morajo biti osno simetrično razporejeni. Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine morajo biti pokončne oblike. Barva fasade je lahko bela ali v sivih oziroma svetlih zemeljskih odtenkih. Fasade so lahko tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les. Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno in kvalitetno oblikovano.

       Stavbno pohištvo naj bo energetsko učinkovito, po možnosti leseno, enotnih barv, materiala in oblik na celotnem objektu. 

       Balkonske ograje naj bodo oblikovane v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo stanovanjskih stavb (višina, osni razmak prečk itd). Arhitekturno oblikovanje balkonskih naj bo skladno z oblikovanjem celotnega objekta.

Nezahtevni in enostavni  objekti:

       Dovoljeno jih je graditi na parcelah legalno zgrajenih stanovanjskih objektov.

       Lahko se gradijo kot prizidki k obstoječim stanovanjskim objektom ali kot samostojni objekti.

       Objekti morajo biti oblikovno usklajeni (streha, fasada, stavbno pohištvo,ograje) z obstoječimi objekti na parceli in zgrajeni iz trajnih materialov.

       Strehe objektov so lahko dvokapne ali enokapne. Nagib strešine in kritina morata biti usklajeni z obstoječimi objekti na parceli. Dovoljene so tudi ravne strehe.

       Rekonstrukcija in vzdrževanje teh objektov se izvajata pod pogoji za novogradnje.

9.    člen

Spremeni se naslov poglavja c pred 26. členom tako, da se glasi:

c) Infrastrukturno urejanje

10. člen

Črta se besedilo 27. člena in se nadomesti z novim:

Vodooskrba:

       Na predvidenem območju urejanja je že urejena vodovodno omrežje.

       Predvideni posegi (gradnja ali rušitev) ne smejo posegati v območje obstoječih vodovodnih vodov.

       V kolikor predvideni posegi (gradnja ali rušitev) posegajo v območje vodovodnih vodov je potrebno le te prestaviti ali odklopiti iz javnega vodovodnega omrežja.

       Zagotoviti je potrebno predpisane odmike od obstoječih vodovodnih vodov.

       Vse morebitne prestavitve vodovodnih vodov in odklopov izvede upravljavec (Komunala Trbovlje, d.o.o.) na stroške investitorja.

       Vse eventualne nove vodovodne priključke in hidrantno omrežje je potrebno obdelati, vodomerni jaški morajo imeti odtok iz jaška in locirani izven objekta na lahko dostopnem mestu.

       Vodomer mora biti predpripravljen za daljinsko odčitavanje, elektronika za daljinsko odčitavanje mora biti združljiva s programsko opremo upravljavca Komunala Trbovlje, d.o.o.,

       za nove priključke je potrebno narediti hidravlični izračun iz katerega bo razvidno ali je obstoječi vodovodni cevovod zadosten.

       V kolikor gradnja poteka po zemljiščih, ki niso last investitorja mora le-ta pridobiti ustrezne overjene služnostne pogodbe za gradnjo in vzdrževanje po zemljiščih po katerih bo potekal vodovod.

       Pred pričetkom del in rušitve je potrebna zakoličba obstoječih vodovodnih vodov in vodovodnih priključkov.

       Po končanih delih je potrebno upravljavcu (Komunala Trbovlje, d.o.o.) dostaviti PID vodovodnega priključka in posnetek trese v elektronski obliki (shp format).

Kanalizacija:

       Predvideni posegi (rušitve oz. gradnje) ne smejo posegati v območje obstoječih kanalizacijskih vodov.

       V kolikor predvideni posegi (rušitve oz. gradnje) posegajo v območje obstoječih kanalizacijskih vodov je potrebno le-te prestaviti oziroma obnoviti.

       Fekalne vode iz predvidenih objektov je potrebno odvesti direktno v javno kanalizacijo.

       Meteorne vode iz strešin in dovoznih površin je potrebno preko kanalizacijskih priključkov, peskolovov in lovilcev olj odvajati v meteorni kolektor, ki bo imel izpust v potok Trboveljščico.

       Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, je potrebno to dograditi.

       Eventualne prestavitve oziroma dograditve fekalne in meteorne kanalizacije je potrebno projektno obdelati.

       Točna lokacija priklopa na javno kanalizacijo se opredeli v projektnih pogojih za odvodnjavanje, posebej za vsak predviden poseg.

       Med rušitvijo oziroma gradnjo je potrebno zagotoviti nemoteno odvajanje fekalnih in meteornih voda od obstoječih objektov.

       Zagotoviti je potrebno predpisane odmike od ostalih podzemnih kanalizacijskih vodov.

       Potrebno je projektno obdelati križanja in približevanja z obstoječimi kanalizacijskimi vodi.

       V kolikor se pri gradbenih delih naleti na nam neznane kanalizacijske vode je potrebno o tem obvestiti upravljavca kanalizacije (Komunala Trbovlje, d.o.o.).

       V kolikor se pri gradbenih delih naleti na kanalizacijski priključek je potrebno le tega odklopiti pod nadzorom upravljavca kanalizacije (Komunala Trbovlje, d.o.o.).

       V kolikor gradnja poteka po zemljiščih, ki niso last investitorja mora le-ta pridobiti ustrezne overjene služnostne pogodbe za gradnjo in vzdrževanje po zemljiščih po katerih bo potekala kanalizacija.

       Po končanih delih je potrebno upravljavcu (Komunala Trbovlje, d.o.o.) dostaviti PID zunanje kanalizacije in posnetek trase v elektronski obliki (shp format).

Vročevod:

       Na obravnavanem območju poteka vročevodno in toplovodno omrežje na katerega je možno priključiti obstoječe in nove objekte.

       Pred vsakim posegom in izvajanjem zemeljskih del je potrebno pridobiti soglasje upravljavca  (Komunala Trbovlje, d.o.o.)

       Posegi v vročevodno omrežje se izvajajo na stroške investitorja.

Javna razsvetljava:

       Vse javne površine je potrebno opremiti z javno razsvetljavo.

       Za javno razsvetljavo je potrebno izdelati tehnično dokumentacijo v kateri je potrebno upoštevati : razmejitve javnih in zasebnih površin, stanje naprav javne razsvetljave in navezavo na obstoječe naprave, izhodišča idejnih projektov, tipizacijo opreme za območje občine Trbovlje, usklajenost tras vodov javne razsvetljave in ostalih komunalnih vodov, zahteve pravil za cestno razsvetljavo PR 5-2, razsvetljavo zasebnih površin ob objektih internega značaja, ki ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave, energetsko učinkovitost razsvetljave, usmeritve glede varstva okolja pred vsiljeno svetlobo.

Zbiranje in odvoz odpadkov:

       Način zbiranja in odvoza odpadkov mora biti skladen s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Občine Trbovlje.

       Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem snovi v tla.

Električno omrežje:

       Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju, ki ga obravnava prostorski akt je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise, standarde in veljavne tipizacije distribucijskih podjetij.

       Predvideni posegi (rušitve oz. gradnje) ne smejo posegati v območje obstoječih elektroenergetskih  objektov in vodov. V kolikor predvideni posegi (rušitve oz. gradnje) posegajo v območje obstoječih elektroenergetskih  objektov in vodov je potrebno le-te prestaviti. Vse morebitne prestavitve elektroenergetskih  objektov in vodov je potrebno projektno obdelati in pridobiti upravno dovoljenje. Prestavitve elektroenergetskih objektov in vodov izvaja upravljavec na stroške investitorja.

       Zagotoviti je potrebno predpisane odmike od ostalih infrastrukturnih vodov.

       Elektroenergetska infrastruktura mora biti obdelana v posebni mapi.

       Za vsak poseg in spremembo namembnosti  je potrebno pridobiti soglasje Elektro Ljubljana d.d.

       Za potrebe območij, na katerih bo potrebna večja priključna moč, je potrebno pri Elektro Ljubljana d.d. naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

       Načrtovanje in gradnja novih TP s pripadajočim srednje napetostnim in nizko napetostnim omrežjem omrežjem bo odvisna od predvidenih obremenitev na obravnavanem območju.

       Nove TP bodo izvedene kot samostojni objekti.

       Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve predpisov, ki določajo pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov in opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.

       Investitor je dolžan 10 dni pred začetkom gradnje naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov in naprav, ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca Elektra Ljubljana, d.d..

       Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je potrebno projektno obdelati v posebni mapi v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, jo uskladiti z upravljavcem Elektro Ljubljana, d.d. ter zanjo pridobiti gradbeno dovoljenje.

       V fazi pridobivanja »dokazila o pravici graditi« ali lastninske, druge stvarne oziroma obligacijske pravice, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima upravljavec Elektro Ljubljana d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja prestavljene oz. novozgrajene elektro infrastrukture zaradi predmetnega prostorskega načrta v zemljiško knjigo.

       Pred izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega dovoljenja in pred izdajo gradbenega dovoljenja oz. dovoljenj, mora investitor v skladu s predpisi, pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.

       Na območju varovalnih elektrokoridorjev upravljavec Elektro Ljubljana, d.d. ne prevzema nikakršne odgovornosti za morebitne poškodbe ljudi, objektov, naprav in vozil, ki bi nastale v zvezi z obratovanjem in vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture.

       Investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja upravljavcu Elektru Ljubljana d.d. posredovati v pregled projekt PZI, v katerem morajo biti obdelana vsa križanja in vzporedni poteki komunalnih vodov z obstoječimi EE vodi in napravami.

       Investitor je dolžan naročiti in plačati vse materialne in pravne stroške eventualne prestavitve, predelave ali poškodbe elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča z obravnavanim posegom v prostor. Prav tako mora investitor povrniti tudi vso škodo, ki bi jo upravljavec Elektro Ljubljana d.d. imel pri dohodku zaradi izpada prodaje električne energije ostalim odjemalcem na poškodovanih elektroenergetskih vodih in napravah zaradi obravnavanega posega v prostor.

       Investitorji objektov nosijo vse stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ki so zajeti v predmetnem prostorskem aktu, skladno s temi smernicami in izdanimi soglasji za priključitev.

Telekomunikacijsko omrežje:

       Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo na kraju samem.

       Glede na pozidavo oz. komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije.

       S projektom je potrebno predvideti novo TK omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije možnost priključitve.

       Za trase novih TK vodov, kateri bodo omogočali sprejem HD televizijskih programov, radijskih programov, interneta, klasične in IP telefonije, naj se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm in pomožni jaški.

       Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije.

KKS omrežje:

       Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega Kabelsko komunikacijskega omrežja KKS Telemach ter predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje Telemach-a k projektnim rešitvam;

       Obstoječe KKS omrežje Telemach-a je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta, zaščite in prestavitve KKS omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve KKS omrežja ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastali zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada signala, ki bi zaradi tega nastali;

       Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranega KKS sistema izvede Telemach d.o.o. ali s strani Telemach-a pooblaščeni izvajalec (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del) na stroške investitorja;

       Na območju urejanja je potrebno v sklopu komunalne infrastrukture predvideti tudi novo traso KKS omrežja za potrebe priklopa objektov na omrežje Telemach-a (cev SFX fi 110mm in kabelski jaški b.c. fi 60cm z ustreznimi LTŽ pokrovi). Na osnovi pridobljenih projektnih pogojev bo potrebno novo KKS omrežje za področje urejanja projektno obdelati in sicer do priključne točke v obstoječem omrežju Telemach-a.

       Projektant pridobi projektno nalogo na Telemach-u;

       Detajle uskladi v fazi priprave PGD, PZI projektne dokumentacije.

11. člen

Črta se besedilo 29. člena in se nadomesti z novim:

Varstvo pred požarom:

Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, zato je potrebno zagotoviti:

       zadostne odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov,

       ustrezne površine za evakuacijo ljudi,

       prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,

       vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

12. člen

Črta se besedilo 31. člena in se nadomesti z novim:

Varovanje zraka:

       Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.

       Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte je potrebno, če je le mogoče, priključiti na ekološko čiste vire energije.

       Pri gradnji je potrebno zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov,

       Urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka.

13. člen

Črta se besedilo 32. člena in se nadomesti z novim:

Varstvo pred hrupom:

       Za območje velja II. stopnja varstva pred hrupom: na območju ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa.

       Ne glede na določbe prejšnje alineje se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah pa 15 m na vsako stran od roba ceste.

       Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.

       Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma presežene za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.

14. člen

Črta se besedilo 33. člena in se nadomesti z novim:

Varstvo voda:

       Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.

       Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati  hidrološko-hidravlično analizo, ki ugotovi dopustnost posega in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.

       Za območje PUP so izdelane karte poplavne in z njimi povezane erozijske nevarnosti (Karte poplavne in z njimi povezane erozijske nevarnosti za potrebe OPN občine Trbovlje, DHD, št. proj. 49, sept.2012).

       Na območjih PUP so opredeljena območja majhne poplavne nevarnosti in tudi manjša območja srednje in preostale poplavne nevarnosti. Območja so prikazana v grafični prilogi, ki je sestavni del odloka.

       Na opredeljenih območjih poplavne nevarnosti so dopustni posegi in dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo  pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.

       Za vsak poseg na opredeljenih območjih poplavne nevarnosti je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.

       Z načrtovanjem nove rabe se ne sme povečati stopnja poplavne ogroženosti na območju in izven njega.

15. člen

Spremeni se naslov poglavja e pred 34. členom tako, da se glasi:

e. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

16. člen

Črta se besedilo 34. člena in se nadomesti z novim:

       Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

       V vseh objektih se mora stropna konstrukcija nad kletjo graditi tako, da zdrži rušenje objektov nanjo.

17. člen

Črta se besedilo 35. člena in se nadomesti z novim:

Prostorski ureditveni pogoji so javnosti stalno na vpogled na Občini Trbovlje, oddelku pristojnem za urejanje prostora.

18. člen

Vsi ostali členi in določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja S 9/9 – DOM IN VRT ostanejo nespremenjeni.

19. člen

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja S 9/9 – DOM IN VRT začne veljati  osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

 

Številka: 007 – 5/2013 – 2

Datum: 16. 6. 2014

 

Župan občine Trbovlje

Vili TREVEN