Na podlagi 108. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne Občine Maribor (MUV št. 8/2005) je Mestni svet Mestne občine Maribor na seji 31. maja 2010 potrdil prečiščeno besedilo Odloka o mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, ki obsega:

Mestni svet je sprejel Odlok o mestnih četrtih in krajevnih skupnostih in njegove spremembe in dopolnitve na podlagi 18. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 79/09) in 16. in 53. člena Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik št. 27/95, 13/98, 17/98 in 23/98, 5/00, 10/02, 6/04, 13/04 in 26/05).

O D L O K

o mestnih četrtih in krajevnih skupnostih

(uradno prečiščeno besedilo)

I. UVODNA DOLOČBA

1. člen

Ta odlok podrobneje določa naloge mestnih četrti in krajevnih skupnosti Mestne občine Maribor (v nadaljevanju: mestna občina), določa njihovo financiranje, premoženje, nadzor, organe in načela za njihovo delovanje.

II. SPLOŠNE DOLOČBE

2. člen

Mestne četrti in krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava. V pravnem prometu nastopajo v okviru nalog, ki so določene s statutom mestne občine, s tem odlokom in statutom mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.

3. člen

Naloge mestne četrti in krajevne skupnosti so:

4. člen

Mestna četrt oziroma krajevna skupnost opravlja določene zadeve iz mestne pristojnosti, v kolikor mestni svet mestne občine s sklepom prenese njihovo opravljanje na mestno četrt oziroma krajevno skupnost in zato določi ustrezna sredstva. Pobudo za prenos pristojnosti lahko poda svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, župan in člani mestnega sveta.

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih je na mestno četrt oziroma krajevno skupnost prenesel mestni svet mestne občine.

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti lahko mestnemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na njihovo mestno četrt oziroma krajevno skupnost.

III. MESTNE ČETRTI IN KRAJEVNE SKUPNOSTI

5. člen

Območje mestne občine je razdeljeno na mestne četrti in krajevne skupnosti.

Mestne četrti so:

1. Mestna četrt Center

2. Mestna četrt Ivan Cankar

3. Mestna četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci

4. Mestna četrt Koroška vrata

5. Mestna četrt Magdalena

6. Mestna četrt Nova vas

7. Mestna četrt Pobrežje

8. Mestna četrt Radvanje

9. Mestna četrt Studenci

10. Mestna četrt Tabor

11. Mestna četrt Tezno.

Krajevne skupnosti so:

1. Krajevna skupnost Brestrnica - Gaj

2. Krajevna skupnost Kamnica

3. Krajevna skupnost Limbuš

4. Krajevna skupnost Malečnik - Ruperče

5. Krajevna skupnost Pekre

6. Krajevna skupnost Razvanje.

Ime mestne četrti oziroma krajevne skupnosti je mogoče spremeniti po postopku, določenem v statutu mestne četrti oziroma krajevne skupnosti ob predhodno ugotovljenem interesu prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v mestni četrti oziroma krajevni skupnosti.

6. člen

Sedeži mestnih četrti in krajevnih skupnosti se določijo v njihovih statutih.

Sedež mestne četrti oziroma krajevne skupnosti se spremeni na podlagi sklepa sveta, če se zaradi selitve spremeni lokacija sedeža mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.

7. člen

Mestne četrti so lahko sestavljene iz več sosesk, ki se določijo v njihovih statutih.

Krajevne skupnosti so lahko sestavljene iz več zaselkov, ki se določijo v njihovih statutih.

8. člen

Mestni svet lahko s spremembo statuta ukine mestno četrt oziroma krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Pred ukinitvijo ožjih delov mestne občine mora mestni svet z referendumom ugotoviti voljo prebivalcev posameznih območij v občini, kjer bi naj bila ukinjena mestna četrt oziroma krajevna skupnost. Sprememba statuta, s katero se ukine mestna četrt oziroma krajevna skupnost ali spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.

Pobudo za ustanovitev mestne četrti oziroma krajevne skupnosti ali za spremembo območja lahko da zbor krajanov dela mestne četrti oziroma krajevne skupnosti ali s statutom določeno število prebivalcev dela občine, kjer bi naj bila ustanovljena mestna četrt oziroma krajevna skupnost. Mestni svet mora pobudo obvezno obravnavati.

Pred ustanovitvijo mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti ali pred spremembo območja, mora mestni svet z referendumom ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer bi naj bila ustanovljena mestna četrt oziroma krajevna skupnost. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.

IV. FINANCIRANJE MESTNIH ČETRTI IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI

9. člen

Mestna občina iz sredstev proračuna namenja sredstva za financiranje mestnih četrti in krajevnih skupnosti in sicer:

• za funkcionalne potrebe delovanja mestnih četrti in krajevnih skupnosti,

• za izvajanje nalog mestnih četrti in krajevnih skupnosti, opredeljenih v statutu mestne občine in tem

  odloku,

• za izvajanje prenesenih nalog mestne občine na mestne četrti in krajevne skupnosti.

10. člen

Mestna občina iz sredstev proračuna namenja mestnim četrtim in krajevnim skupnostim sredstva po sprejetih kriterijih za vzdrževanje javnih poti, ki se uporabljajo za redno vzdrževanje in varstvo javnih poti in gozdnih cest, ki so v upravljanju mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti.

11. člen

Za zadovoljevanje in uresničevanje potreb interesa občanov posamezne mestne četrti oziroma krajevne skupnosti lahko le-ta pridobiva sredstva tudi iz drugih virov, kot so:

• s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb,

• s samoprispevkom,

• z drugimi načini, opredeljenimi s statutom mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.

V. PREMOŽENJE MESTNIH ČETRTI IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI

12. člen

Sredstva mestnih četrti in krajevnih skupnosti so sredstva, ki jih zagotavlja mestna občina v proračunu za njihovo funkcionalno delovanje, sredstva proračuna, ki jih pridobijo za opravljanje nalog, opredeljenih v statutu mestne občine, sredstva za opravljanje prenesenih nalog, sredstva pridobljena od najemnin in zakupnin ter sredstva iz opravljanja lokalnih javnih služb (pokopališča).

Premoženje mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti je premoženje, ki je v njihovem upravljanju in je namenjeno potrebam krajevnega prebivalstva.

13. člen

Prihodki in odhodki mestne četrti oziroma krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnem načrtu, ki ga za posamezno proračunsko leto oblikuje in mestnemu svetu predlaga svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Finančni načrt, ki je sestavni del proračuna MOM, sprejme na predlog župana mestni svet. Za izvrševanje finančnega načrta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti je odgovoren svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.

14. člen

V kolikor mestna četrt oziroma krajevna skupnost izvaja investicijska dela v obsegu nalog, opredeljenih v statutu mestne občine in predstavljajo sredstva občinskega in državnega proračuna več kot 50 % investicije, nastopa kot investitor mestna občina.

Mestna četrt oziroma krajevna skupnost se ne sme zadolževati.

Mestna občina ne prevzema finančnih obveznosti za naloge oziroma programe, ki jih mestna četrt oziroma krajevna skupnost ni predhodno uskladila z njo.

Pravni posli, ki jih sklene mestna četrt oziroma krajevna skupnost nad vrednostjo, določeno v odloku o proračunu mestne občine za tekoče leto, veljajo le ob soglasju župana.

Mestna četrt oziroma krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti mestne četrti oziroma krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja mestna občina.

15. člen

Mestne četrti in krajevne skupnosti lahko nepremičnine dajejo v zakup oziroma najem na način kot velja za oddajo poslovnih prostorov mestne občine in morajo pri tem prvenstveno upoštevati interese in potrebe svojih občanov v zvezi z njihovim interesnim združevanjem in potrebami za opravljanje deficitarnih storitvenih dejavnosti na svojem območju.

Za oddajo nepremičnin, razen v primerih priložnostne (enkratne) oddaje, je svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti dolžan pridobiti soglasje pristojnega organa mestne uprave mestne občine, ki izdajo soglasja odkloni, če ugotovi, da mestna četrt oziroma krajevna skupnost ni upoštevala določil prvega odstavka tega člena.

Za odsvojitev nepremičnega premoženja mestne četrti oziroma krajevne skupnosti na odplačen ali neodplačen način je svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti dolžan pridobiti soglasje mestnega sveta mestne občine.

16. člen

Prihodke iz naslova prodaje, oddaje in odškodnin za stvarno premoženje, ki ga ima v upravljanju, lahko mestna četrt oziroma krajevna skupnost, v skladu s predpisi uporabi samo za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja.

17. člen

Izvajanje strokovnih, organizacijskih in administrativnih opravil za mestne četrti in krajevne skupnosti zagotavlja mestna uprava.

VI. NADZOR NAD FINANČNIM POSLOVANJEM

18. člen

Nadzor nad finančnim poslovanjem mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti opravlja nadzorni odbor mestne občine, ki o svojih ugotovitvah poroča mestnemu svetu.

VII. ORGANI MESTNIH ČETRTI IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER NAČELA ZA NJIHOVO DELOVANJE

19. člen

Organ mestne četrti oziroma krajevne skupnosti je svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju mestne četrti oziroma krajevne skupnosti za štiri leta. Redne volitve v svete mestnih četrti in krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v mestni svet.

Predsednik sveta predstavlja in zastopa mestno četrt oziroma krajevno skupnost.

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika z večino glasov navzočih članov.

Funkcija predsednika, podpredsednika in članov sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti je neprofesionalna.

20. člen

Mestna četrt oziroma krajevna skupnost v statutu določi podrobnejšo notranjo organiziranost in druge zadeve, potrebne za njeno delovanje.

21. člen

Župan mestne občine ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, brez pravice glasovanja.

Predsedniki svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti oblikujejo posvetovalni kolegij, ki ima pravico dajati mnenja, predloge in pobude mestnemu svetu in županu.

Posvetovalni kolegij podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

22. člen

(črtan)

23. člen

Mestni svet lahko na predlog župana, četrtine članov mestnega sveta ali zbora občanov mestne četrti oziroma krajevne skupnosti razpusti svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

24. člen

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti predloži mestnemu svetu v soglasje statut mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, ki prične veljati, ko da mestni svet nanj soglasje.

25. člen

(črtan)

26. člen

(črtan)

27. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o razdelitvi Mestne občine Maribor na mestne četrti in krajevne skupnosti (MUV št. 22/96), vsebuje naslednjo končno določbo:

14. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o mestnih četrtih in krajevnih skupnostih (MUV št. 10/2000), vsebuje naslednjo končno določbo:

25. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, (MUV št 6/2010), vsebuje naslednjo končno določbo:

9. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 00700-18/2009                                                                     Župan

Datum: 31. maj 2010                                                                Franc Kangler, s. r.