Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07) in na podlagi 31. Statuta občine Kungota (Uradni list RS, št. 12/04, 18/07) je župan občine Kungota dne 27. decembra 2007 sprejel

S K L E P

o začetku priprave občinskega prostorskega načrta občine Kungota

1. člen

(splošno)

S tem sklepom začenja župan občine Kungota pripravo Občinskega prostorskega načrta občine Kungota (v nadaljnjem besedilu: OPN) in določa način, postopek in roke priprave ter sprejemanja OPN, nosilce urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku ter druge vidike priprave OPN.

Pravna podlaga za pripravo OPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt).

2. člen

(ocena stanja in razlogi za pripravo OPN)

Občina Kungota je bila ustanovljena 4. oktobra 1994. Teritorij obsega 49 km2. Občina je razdeljena na 19 katastrskih občin, 19 naselij in 4 vaške skupnosti. Po zadnjih podatkih iz popisa leta 2002 je v občini živelo 4.317 prebivalcev v 1.444 gospodinjstvih.

Občinsko središče je naselje Zgornja Kungota, ki se zrašča skupaj s Plintovcem, kjer živi 1.032 prebivalcev.

Gostota poselitve v občini je za leto 2002 znašala 88,1 preb./ km2, kar je podpovprečno v primerjavi s slovenskim povprečjem. Občina je neenakomerno poseljena; koncentracija prebivalstva se vrši v manj kot tretjini naselij, preostala naselja se praznijo.

Vzroke za tako neenakomerno gostoto prebivalstva lahko iščemo v naravnih danostih prostora, v največji meri pa v opremljenosti naselij z oskrbnimi, izobraževalnimi in drugimi socialnimi funkcijami.

V nekaterih naseljih, predvsem v gričevnatih predelih na obrobju občine, se že srečujemo z izrazitim problemom praznjenja podeželja, staranja prebivalstva ipd. ter ekonomskimi posledicami tovrstnih negativnih populacijskih gibanj (zapuščene zlasti manjše kmetije, neobdelana zemljišča, zaraščanje kmetijskih površin z gozdom, porast cene komunalnega opremljanja po enoti stanovanjske površine, itd.).

Demografski pokazatelji in projekcije kažejo na stagnacijo prebivalstva v občini. Starostna piramida kaže, da gre v občini za zrelo demografsko strukturo.

Po podatkih popisa leta 2002 je bilo v občini Kungota 51,2 % aktivnega prebivalstva, od tega je bilo 38,5 % delovno aktivnega.

Razmeroma velika je dnevna delovna migracija. 71 % delovno aktivnega prebivalstva se je leta 2002 dnevno vozilo na delo, največ v občine Maribor, Pesnica in Šentilj.

Lega območja občine je, poleg ostalih dejavnikov, bistveno vplivala na oblikovanje naselij v njej. Naselja so potisnjena ob rob dolin oziroma na pobočja in slemena gričev, kjer so se razvijala glede na prostorske možnosti.

Za občino je značilna razpršena poselitev z gostoto manj kot 0,9 prebivalcev na hektar. Naselja se med seboj razlikujejo po velikosti, legi, tipu in razporeditvi objektov. Zaradi razpršene naseljenosti je zaokroževanje naselij v ureditvena območja težavno.

Urbani sistem v občini tvorijo občinsko središče Zgornja Kungota, ki je največja urbana skupina v občini, pomembnejša lokalna središča Svečina in Gradiška ter lokalna središča Jurij ob Pesnici in Morski Jarek. Ostala naselja so brez posebnih funkcij in imajo le v manjši meri oblikovano jedro in ureditveno območje. Na vrhovih in na dolgih slemenih pa so naselja manjša (zaselki) in ponekod v verigi.

Večja naselja gručastega tipa so locirana v rečnih dolinah oz. na njihovem obrobju. V stranskih dolinah prevladuje razložena naseljenost.

Naravne danosti in lastnosti prostora v pretežni meri pogojujejo njegovo namensko izrabo in skupaj z načeli gospodarjenja s prostorom predstavljajo pogoje in omejitve razvoja.

Razlogi za pripravo OPN so:

- vsebinski;

- formalno – pravni oz. zakonski.

Vsebinski razlogi izhajajo iz potreb občine po preveritvi in dopolnitvi zasnov prostorskega razvoja za posamezna področja, kot jih opredeljujejo veljavni prostorski akti za območje občine.

Potrebe in nove razmere zahtevajo proučitev in ustrezne prostorske odločitve zlasti v zvezi z:

• omrežjem naselij in poselitvenim vzorcem;

• občinskim središčem – ureditvenim območjem naselja Kungota;

• ureditvenimi območji drugih naselij v občini;

• opredelitvijo območij razpršene poselitve ter opredelitvijo območij sanacije razpršene gradnje vključno z opredelitvijo do pobud za določitev novih stavbnih zemljišč za različne namene v odprtem prostoru občine;

• opredelitvijo območij za različne druge namene v odprtem prostoru (šport, turizem, rekreacija, sanacija območij izrabe naravnih virov idr.);

• odnosom do kvalitetnih prvin krajine;

• zasnovo infrastrukturnih omrežij in povezav ter komunalnega

opremljanja stavbnih zemljišč;

• drugimi dejavnostmi in prostorskimi strukturami, ki so že oz. še bodo prisotne v občinskem prostoru.

Poleg vsebinskih razlogov, ki terjajo pripravo novim občinskim potrebam prilagojenega prostorskega akta, je razlog za njegovo pripravo tudi formalno – pravne narave Gre za novi zakon za področje prostorskega načrtovanja, ki med drugim določa, da morajo občine sprejeti OPN najkasneje do 14. novembra 2009.

3. člen

(način pridobitve strokovnih rešitev)

Pri pripravi OPN se upoštevajo relevantne vsebine veljavnih prostorskih aktov za območje občine Kungota, v kolikor so:

- vsebinsko skladne z razvojnimi usmeritvami občine;

- skladne z določili ZPNačrt in državnimi prostorskimi akti;

- skladne s smernicami nosilcev urejanja prostora.

Za OPN se pripravijo strokovne podlage za poselitev v občini, v katerih se podrobneje prouči in pripravi z ZPNačrt usklajeni predlog poselitvenega sistema v občini ter podrobnejše usmeritve, predlogi in izvedbeni pogoji za razvoj in urejanje posameznih sestavin poselitvenega sistema (območja naselij z njihovo funkcijo in povezavami v sistem, območja razpršene poselitve z usmeritvami za razvoj in urejanje, območja razpršene gradnje z usmeritvami za sanacijo in podrobno urejanje).

Obvezna strokovna podlaga za pripravo OPN je urbanistični načrt, ki se izdela za občinsko središče (naselje Zgornja Kungota in del naselja Plintovec). V urbanističnem načrtu bodo na strateški ravni proučena vprašanja nadaljnjega razvoja naselja, razvoj dejavnosti v prostoru, idr. V izvedbenem delu bodo analizirana zlasti področja namenske rabe prostora ter urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja, oblikovan pa bo tudi predlog prostorskih izvedbenih pogojev.

Po potrebi bodo pripravljene tudi druge strokovne podlage, če bo taka obveza izhajala:

- iz vsebinskih potreb pri reševanju prostorskih razvojnih vprašanj občine v teku priprave OPN;

- iz priprave rešitev na podlagi zahtev pravilnika, s katerim je minister predpisal vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij;

- smernic nosilcev urejanja prostora.

4. člen

(vsebina in oblika OPN)

OPN se pripravi kot enovit dokument, ki vsebuje strateški in izvedbeni del.

OPN se izdela v digitalni in analogni obliki ter vsebuje:

- tekstualni del (besedilo oz. odlok z ustrezno obrazložitvijo);

- grafični del;

- priloge OPN.

OPN obsega naslednje vsebinske sklope:

a. Strateški del:

- izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine;

- usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;

- območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;

- območja razpršene poselitve;

- koncept opredeljevanja in zasnovo enot urejanja prostora.

b. Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa:

- območja namenske rabe prostora;

- prostorske izvedbene pogoje;

- območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

Vsebina strateškega in izvedbenega dela OPN bo za občinsko središče določena na podlagi urbanističnega načrta.

5. člen

(Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja)

Ministrstvo za okolje in prostor pridobi smernice za načrtovane prostorske ureditve na podlagi osnutka OPN in mnenja na predlog OPN od naslednjih nosilcev urejanja prostora po področjih:

- Ministrstvo za okolje in prostor za področja: poselitev; okolje; raba in upravljanje z vodami; ohranjanje narave;

- Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor za področje: ohranjanje narave;

- Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami za področje: upravljanje z vodami;

- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za področja: kmetijstvo; gozdarstvo; lovstvo; ribištvo;

- Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor za področje: gozdarstvo;

- Ministrstvo za gospodarstvo za področja: mineralne surovine; energetika; blagovne rezerve;

- Ministrstvo za kulturo za področji: kultura; varstvo kulturne dediščine;

- Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor za področje: varstvo kulturne dediščine;

- Ministrstvo za promet za področje: državne ceste;

- Direkcija RS za ceste za področje: državne ceste;

- Ministrstvo za obrambo za področji: obramba; zaščita in reševanje;

- Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, Ljubljana;

- Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova 2, Ljubljana;

- ELES PE d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana;

- Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana;

- Elektro Maribor, d.d., JP za distribucijo električne energije, Vetrinjska ul. 2, Maribor;

- Telekom Slovenije, Titova cesta 38, Maribor

- Mariborski vodovod, javno podjetje d.d., Jadranska c. 24, Maribor;

- Nigrad d.d., javno komunalno podjetje, Zagrebška c. 30, Maribor

- Snaga d.o.o. Nasipna ul. 64, 2000 Maribor za področje: gospodarjenje z odpadki;

- Občina Kungota, Plintovec 1, 2201 Zgornja Kungota za področja: lokalne ceste; druga komunalna oprema.

V primeru, da se v postopku priprave OPN ugotovi, da je potrebno smernice oz. mnenja pridobiti še od drugih nosilcev urejanja prostora, ki v tem sklepu niso navedeni, se tangirane nosilce urejanja prostora ali druge udeležence ustrezno vključi v postopek priprave OPN.

Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v postopku pridobivanja smernic sporoči tudi, ali je za OPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja oz. presojo sprejemljivosti vplivov plana na naravo na podlagi zakona, ki ureja ohranjanje narave.

7. člen

(postopek in roki za pripravo OPN)

OPN se pripravi in sprejme po postopku, določenem v ZPNačrt (46. do 52. člen) v naslednjih rokih:

8. člen

(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPN)

Izdelavo OPN financira Občina Kungota iz proračunov za leta 2008, 2009 in 2010.

9. člen

(začetek veljavnosti sklepa)

Ta sklep se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in na spletni strani občine http://www.kungota.si, ter začne veljati naslednji dan po objavi.

Občina Kungota pošlje sklep Ministrstvu RS za okolje in prostor ter sosednjim občinam Maribor, Pesnica in Šentilj.

Številka: 3504-01/2007

Datum: 27. december 2007

Župan občine Kungota

Igor Stropnik, s. r.