Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2018) ter 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Benedikt  na 7. redni seji dne 6.11.2019 sprejel

ODLOK

ZA IZVEDBO JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA ZA IZVEDBO PROJEKTA:

ENERGETSKA SANACIJA JAVNE RAZSVETLJAVE IN RAZSVETLJAVE V ŠPORTNI DVORANI V OBČINI BENEDIKT

I.   Splošne določbe

1. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva pri izvedbi projekta »Energetska sanacija javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani v Občini Benedikt« v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, v nadaljevanju: ZJZP).

(2) S tem aktom se določa predmet in pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.

2. člen

(opredelitev ključnih pojmov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

a.   »javni partner« oziroma »koncedent« je Občina Benedikt;

b.   »zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;

c.   »pripravljalne storitve« so vsi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve;

d.   »glavna storitev« je storitev zagotavljanja in jamčenja prihrankov energije ter energetsko upravljanje javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani v Benediktu;

e.   »druge storitve« so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev;

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo ZJZP in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.

(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II. Ugotovitev javnega interesa

3. člen

(javni interes)

Na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, 43/19), Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13), Lokalnega energetskega koncepta Občine Benedikt, Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelane investicijske dokumentacije Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za projekt »Energetska sanacija javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani v Občini Benedikt«, Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane Ocene o upravičenosti javno-zasebnega partnerstva za projekt Energetska sanacija javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani v Občini Benedikt, Občina Benedikt ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta Energetska sanacija javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani v Občini Benedikt.

III.      Model, predmet, območje izvajanja in čas trajanja javno-zasebnega partnerstva

4. člen

(model javno-zasebnega partnerstva)

Javno-zasebno partnerstvo se, upoštevaje razdelitev tveganj med koncedentom in koncesionarjem, izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.

5. člen

(predmet koncesije)

Predmet izvajanja koncesije storitev je izvajanje storitev kvalitetne, v skladu s standardi in energetsko varčne osvetljenosti javnih površin z javno razsvetljavo in površin v športni dvorani po principu energetskega pogodbeništva oziroma pogodbenega zagotavljanja prihranka energije na infrastrukturi javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani koncedenta, kot so opredeljene v 6. členu tega odloka.

6. člen

(območje izvajanja)

(1) Območje izvajanja koncesije obsega infrastrukturo javne razsvetljave in razsvetljavo v športni dvorani v občini Benedikt, kot je razvidno iz Dokumenta identifikacije investicijskega projekta. Natančen seznam razsvetljave mora biti priloga koncesijske pogodbe.

(2) Območje izvajanja iz predhodnega odstavka se lahko razširi na dodatno infrastrukturo javne razsvetljave, ki konceptualno ustreza programski zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva.

(3) Sprememba iz predhodnega odstavka je pogojena s pridobitvijo soglasja koncedenta.

(4) Soglasje iz predhodnega odstavka izda občinski svet.

7. člen

(čas trajanja)

(1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.

(2) Koncesija se podeli za največ 10 let.

(3) Rok trajanja koncesije v primeru, da:

a.   koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati,

b.   je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,

se lahko podaljša s sklenitvijo dodatka k pogodbi. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo  pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku, vključno s časom podaljšanja, v zvezi s čemer je potrebno spoštovati določbo četrtega odstavka 71. člena ZJZP. Dodatek k pogodbi sklene župan na podlagi sklepa občinskega sveta.

(4) Koncesijsko razmerje lahko predčasno preneha iz razlogov, navedenih v tem odloku in koncesijski pogodbi.

IV. Financiranje

8. člen

(financiranje)

(1) Koncesionirana dejavnost se primarno financira iz:

a.   sredstev iz naslova doseženih energetskih prihrankov,

b.   drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi opravljanja koncesionirane dejavnosti,

c.   lastnih sredstev koncesionarja in

d.   drugih virov (nepovratna ali druga sofinancerska sredstva).

(2) V primeru sofinanciranja dejavnosti s strani koncedenta, ima le-ta pravico do soudeležbe na ustvarjenjih energetskih prihrankih.

(3) Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v okviru koncesijske pogodbe.

V.  Obveznosti koncedenta in koncesionarja

9. člen

(obveznosti koncesionarja)

(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti:

a.   izvajanje pripravljalnih storitev, glavne storitve in drugih storitev za zagotavljanje osvetljenosti in energetskega upravljanja na območju izvajanja koncesije iz 6. člena tega odloka;

b.   izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodne alineje (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu kot ga predpisuje veljavna zakonodaja in ponudba izbranega ponudnika;

c.   izvajanje drugih obveznosti, ki bodo opredeljene v koncesijski pogodbi;

(2) Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije in nižje stroške vzdrževanja ter upravljanja na obnovljeni infrastrukturi javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta in v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih ukrepov za zagotavljanje prihrankov energije;

(3) Koncesionar v celoti prevzema vsa tehnična, finančna in druga tveganja iz naslova obveznosti iz predhodnih odstavkov, vključno s tveganjem za dosego pogodbeno dogovorjene količine prihrankov energije.

(4) Koncesionar in koncedent se  po preteku koncesijskega obdobja dogovorita o obsegu in načinu prenosa infrastrukture in opreme v last in upravljanje koncedenta. Infrastruktura, naprave in oprema morajo biti ob koncu koncesijske dobe v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo in koncedentu zagotoviti najmanj enoletno garancijo za odpravo napak na predani infrastrukturi, napravah in opremi.

(5) Storitev, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitve le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis.

10. člen

(obveznosti koncedenta)

(1) Obveznosti koncedenta so zlasti:

a.   koncesionarju zagotavljati pogoje za nemoteno opravljanje dejavnosti koncesije;

b.   koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;

c.   koncesionarju na nepremičninah, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe ter opremi, ki je v lasti koncedenta, ob upoštevanju veljavne zakonodaje podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (na primer služnost, stavbna pravica, itd.) na način, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti;

d.   v skladu z določbami koncesijske pogodbe preverjati dosežene prihranke in zagotavljati plačila za opravljeno storitev zagotavljanja prihranka energije v primeru doseganja v koncesijski pogodbi dogovorjene količine prihrankov.

11. člen

(druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja)

(1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

(2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

VI. Postopek izbire koncesionarja

12. člen

(javni razpis, pogoji in merila za izbor)

(1) Koncedent koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

(2) Objava javnega razpisa mora določati:

a.   navedbo pravne podlage, vključno s tem aktom;

b.   predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;

c.   ime in sedež koncedenta;

d.   predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije;

e.   začetek in predvideni čas trajanja koncesije;

f.   postopek izbire koncesionarja;

g.   pogoje za dostop do razpisne dokumentacije;

h.   kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;

i.    zahteve glede vsebine vlog;

j.   pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;

k.   pogoje za predložitev skupne vloge;

l.    merila za izbiro najugodnejšega kandidata;

m.  naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;

n.   rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;

o.   druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.

(3) V postopku izbire koncedent preveri najmanj ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev. Za ta namen mora koncedent v javni razpis vključiti najmanj pogoje, ki zagotavljajo, da:

a.   je koncesionar registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,

b.   ima koncesionar ustrezne reference s področja predmeta koncesije,

c.   ima koncesionar zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.

(4) Koncedent mora pri izbiri koncesionarja upoštevati naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti:

a.   višina prihrankov električne energije,

b.   trajanje koncesijskega razmerja,

c.   višina stroškov upravljanja in vzdrževanja,

d.   višina investicije.

(5) Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga.

13. člen

(strokovna komisija)

(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan.

(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj tri člane.

(3) Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.

(4) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.

(5) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje ponudb). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.

(6) Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.

(7) Strokovna komisija sodeluje v vseh fazah postopka izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni vloge ter ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, sestavi poročilo, v katerem navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom ter pošlje poročilo občinskemu svetu Občine Benedikt.

(8) Na podlagi poročila strokovne komisije o izboru koncesionarja, po potrditvi občinskega sveta, odloči župan.

(9) Na podlagi določbe četrtega odstavka 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu mora koncedent izbranemu koncesionarju pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati upravno odločbo, s katero mu podeli pravico izvajati javno službo (koncesionirano dejavnost). Drugih udeležencev (strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni.

14. člen

(postopek izbire)

(1) Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki bo potekalo v treh fazah:

a.   faza preverjanja usposobljenosti,

b.   faza dialoga,

c.   ponudbena faza.

(2) V fazi preverjanja usposobljenosti bo strokovna komisija preverila usposobljenost prijaviteljev, pri čemer bo usposobljenost priznana vsem prijaviteljem, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo pogoje, določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in v njem predlaga, katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.

(3) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka občinska uprava izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga.

(4) Med prijavitelji, ki jim je bila priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati), se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi vse do takrat, dokler se ne najde(-jo) rešitev (rešitve), ki ustreza(-jo) ciljem in potrebam koncedenta.

(5) Na podlagi sprejete rešitve iz zaključenega dialoga in drugih elementov, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, se kandidate pozove k predložitvi končne ponudbe.

(6) Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.

(7) Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka sprejme občinska uprava.

(8) Strokovna komisija poročila iz drugega in šestega odstavka tega člena posreduje županu.

15. člen

(koncesijska pogodba)

(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem potrdi občinski svet, v imenu koncedenta pa jo sklene župan.

(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.

(3) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejena v tem aktu. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

(4) V primeru neskladja med določbami akta in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe tega akta.

16. člen

(sprememba koncesijske pogodbe)

(1) Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe v primerih:

·        spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe,

·        spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe,

·        če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.

VII.      Prilagoditev razmerij

17. člen

(prilagoditev razmerij)

(1) V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem, urejenih in določenih s koncesijsko pogodbo.

(2) Način in razloge za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.

18. člen

(enostranski ukrepi v javnem interesu)

(1) Koncedent ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.

(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:

·        uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe,

·        izdajo obveznih navodil zasebnemu partnerju,

·        začasni prevzem vzpostavljene infrastrukture v upravljanje in oskrbo,

·        izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti posodobljene infrastrukture,

·        odvzem koncesije.

(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.

(4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.

VIII.    Poročanje in nadzor

19. člen

(dolžnost poročanja)

(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo, predpisi ter koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence, pripravljati poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku, ki je opredeljen v zahtevi.

(2) Natančnejša vsebina in način koncesionarjeve dolžnosti iz predhodnega odstavka se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.

(3) Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe se koncedent in koncesionar dogovorita o lastništvu vgrajene opreme (drogovi, svetilke), ostalo infrastrukturo (kable in odjemna mesta/prižigališča) pa je koncesionar dolžan v celoti prenesti v last in posest koncedentu, brezplačno pa izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja, vse podatke iz energetskega upravljanja itd.).

20. člen

(nadzor nad izvajanjem pogodbe)

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncedent skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in določili koncesijske pogodbe. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca. Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor.

(2) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik.

(3) Natančnejša vsebina in način izvajanja nadzora se lahko podrobneje določita v koncesijski pogodbi.

IX. Prenehanje koncesijskega razmerja

21. člen

(prenehanje koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje preneha:

a.   s prenehanjem koncesijske pogodbe,

b.   z odkupom koncesije,

c.   z odvzemom koncesije ali

d.   s prevzemom koncesije,

na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.

22. člen

(izločitvena pravica)

V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte in naprave koncesije (infrastrukturo in opremo), ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.

X.  Prehodne in končne določbe

23. člen

(uporaba prava)

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki javne infrastrukture se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

24. člen

(uporaba drugih določb)

Za okoliščine, ki jih ta akt ne ureja, veljajo določbe predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

25. člen

(uveljavitev)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 36001-008/2019-6

Datum:   7. november 2019