Na podlagi
petega odstavka 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10
popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 27/08 Odl.US:
Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/09,
14/10 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl.US:U-I-176/08-10,
40/12-ZUJF) in 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na 15. redni seji 14. 2. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjske zazidave »Rubnik« na
Spodnji Polskavi |
I. UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
odloka) |
S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt stanovanjske
zazidave »Rubnik« na Spodnji Polskavi, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o.
Slovenska Bistrica, pod št. projekta 1/2010, v septembru 2012.
|
V skladu z
odločbo Ministrstva za okolje, Direktorat za okolje, št. 35409-249/2010,
dne 2. 10. 2010, je bilo potrebno izvesti postopek celovite presoje
vplivov na okolje. Sestavni del postopka celovite presoje je tudi
izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v
naravo na varovana območja. |
Okoljsko
poročilo, hidrološko-hidravlična študija ter mnenje MOP o ustreznosti
okoljskega poročila, so sestavni del odloka. |
Okoljsko
poročilo za OPPN stanovanjske zazidave »Rubnik«, je v avgustu 2011
izdelal OIKOS svetovanje za razvoj d.o.o., Kamnik, s številko projekta
1342/11. |
Hidrološko-hidravlično študijo za območje OPPN Rubnik na Spodnji
Polskavi, je v maju 2011 izdelal OIKOS svetovanje za razvoj d.o.o.,
Kamnik, s številko projekta 1310/11. |
2. člen |
(sestavni
deli OPPN) |
Občinski
podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni del, grafični del, smernice
in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora in okoljsko poročilo.
|
Kartografski del obsega: |
1. NAČRT
NAMENSKE RABE PROSTORA |
1.1 Izsek
iz kartografske dokumentacije k planu 1:5000; |
1.2
Ortofoto posnetek območja; |
1.3
Katastrski načrt v merilu 1:1000; |
1.4
Geodetski načrt območja v merilu 1:500; |
2 NAČRT
UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE |
2.1 Načrt
gradbenih parcel v katastrski situacij v merilu 1:1000; |
2.2
Ureditveno območje z načrtom parcelacije v merilu 1:500; |
2.3 Prikaz
prostorske ureditve z ureditvenim območjem v merilu 1:500; |
2.4
Tehnični elementi za zakoličenje objektov v merilu 1:500; |
3 NAČRT
UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV S
SOSEDNJIMI OBMOČJI |
3.1
Zasnova cestnega omrežja v merilu 1:5000; |
3.2
Zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske
infrastrukture v merilu 1:500; |
3.3 Prikaz
skupnega vplivnega območja v merilu 1:500; |
3.4
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave in obrambo v
merilu 1:500; |
3.5
Karakteristični prerezi v merilu 1:500. |
Tekstualni
del obsega: |
1.0 Opis
prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN; |
1.1
Ureditveno območje OPPN; |
1.2
Vplivno območje; |
1.3 Opis
vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji;
|
1.4 Opis
rešitev načrtovanih objektov in površin; |
1.5
Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje; |
2. Zasnovo
projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske
infrastrukture; |
3. Rešitve
in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne
dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin; |
4. Rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
|
5.
Tolerance; |
6. Načrt
parcelacije; |
7.
Etapnost izvedbe; |
8.
Obveznosti investitorjev in izvajalcev; |
8.1
Splošne obveznosti; |
8.2
Posebne obveznosti; |
9. Končne
določbe. |
IV. SEZNAM
PRILOG OPPN: |
IV/1
POVZETEK ZA JAVNOST |
IV/2
IZVLEČEK IZ STRATEŠKEGA PROSTORSKEGA AKTA |
2.1
Prostorski plan občine |
IV/3
OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OPPN |
IV/4
SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN ANALIZA SMERNIC
|
Smernice
in mnenja nosilcev urejanja prostora |
IV/5
OSTALA DOKAZILA IN STROKOVNE PODLAGE |
1. Odločba
Ministrstva za okolje in prostor o tem, da je potrebno izvesti postopek
celovite presoje vplivov na okolje št. 35409-249/2010, dne 2. 12. 2010. |
2.
Okoljsko poročilo za OPPN, št. 1342/11, izdelal v avgustu 2011, OIKOS
d.o.o., Kamnik. |
3.
Hidrološko-hidravlična študija za območje OPPN Rubnik na Spodnji
Polskavi, št. naloge 1310/2011, izdelal v maju 2011, OIKOS d.o.o.
|
4. Mnenje
Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila št.
35409-249/2010/12, z dne 7. 11. 2011. |
5. Odločba
Ministrstva za kmetijstvo in okolje o potrditvi plana OPPN, št.
35409-249/2010/18, z dne 17. 8. 2012. |
6.
Strokovna podlaga Ureditev EE omrežja za napajanje stanovanjske zazidave
Rubnik na Spodnji Polskavi, št. naloge 32/12-SB, izdelal v januarju
2012, ELEKTRO Maribor, d.d., Maribor. |
7.
Strokovna podlaga Izvedba TK kabelske kanalizacije za predvideno
stanovanjsko zazidavo Rubnik, št. naloge 1/2010, izdelal GVO d.o.o.,
Ljubljana. |
II.
UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
3. člen |
(opis
prostorske ureditve) |
Z
občinskim podrobnim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorsko
ureditev in gradnjo stanovanjskih objektov s pripadajočo gospodarsko
infrastrukturo. |
Lokacija
se nahaja v JZ delu naselja Spodnja Polskava, na območju t.i. Gmajne.
Območje na vzhodni, severni in južni strani meji na območje, ki je
pozidano s stanovanjskimi in drugimi objekti, na Z strani so kmetijske
oziroma gozdne površine. |
4. člen |
(ureditveno območje) |
Ureditveno
območje občinskega podrobnega prostorskega načrta stanovanjske zazidave
»Rubnik« na Spodnji Polskavi obsega zemljiške parcele št. 1336/219,
1336/220, 1336/221, 1336/222, 1336/223, 1336/224, 1336/225, 1336/226,
1336/227, 1336/228, 1336/229, 1336/230, 1336/231, 1336/232, vse k.o.
Spodnja Polskava in meri cca 10.144 m2. |
Ureditveno
območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času
gradnje. |
Izgradnja
primarnih komunalnih vodov za potrebe območja OPPN se lahko vrši tudi na
parcelah izven ureditvenega območja. |
5. člen |
(vplivno
območje) |
Vplivno
območje prostorske ureditve obsega v času gradnje: |
– vse
parcele oziroma dele parcel znotraj sklenjene meje ureditvenega območja;
|
Vplivno
območje v času uporabe obsega: |
– parcele
znotraj območja sklenjene meje ureditvenega območja; |
– del
parcel, po katerih bo zgrajena primarna infrastruktura za potrebe
območja. |
Prikaz
skupnega vplivnega območja je razvidna iz lista št. 3.3 Prikaz skupnega
vplivnega območja v merilu 1:500. |
Vplivno
območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja sega izven ureditvenega območja OPPN. |
Vplivno
območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja znotraj območja: gradnja objektov znotraj ureditvenega
območja mora biti skladna z regulacijskimi elementi (odmiki, gradbeno
linijo in gradbeno mejo) prikazani na načrtu: Tehnični elementi za
zakoličenje objektov (list št. 2.4). |
III.
UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
6. člen |
(opis
vplivov in povezav s sosednjimi območji) |
Načrtovano
prostorsko ureditev obkroža obstoječa stavbna struktura, razen na
zahodni strani območje, kjer so gozdne površine. |
Vsa
potrebna komunalna in ostala javna infrastruktura bo navezana na
dograjene primarne vode. |
Predvidena
ureditev in objekti ne bodo vplivali na osončenje sosednjih objektov in
ne bodo poslabševali varnosti pred požarom. |
7. člen |
(elementi
umestitve načrtovane ureditve v prostor) |
Posegi
morajo biti skladni z elementi prikazani na situaciji: Tehnični elementi
za zakoličenje objektov (list št. 2.4) |
Pomen
elementov je: |
– meja
ureditvenega območja – določa mejo OPPN; |
– gradbena
linija (GL) – je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo
prekoračiti; |
– uvoz
določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo; |
– gradbena
meja (GM) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati,
lahko se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost; |
–
regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne
vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi. |
8. člen |
(opis
rešitev načrtovanih objektov in površin) |
Območje je
razdeljeno na enajst gradbenih parcel velikosti od 664 m2 do 970 m2, na
katerih so stanovanjski objekti, z možnostjo postavitve enostavnih
objektov – nadstrešnic za parkiranje osebnih vozil, vrtne lope.
|
Cestno
omrežje poteka med parcelami z obračališčem in se na južni strani
navezuje na obstoječo ulico s parc. št. 1336/125, kategorizirano javno
pot št. JP št. 940812 Spodnja Polskava–Gaj. Predvidena je še površina za
ekološki otok v velikosti 34 m2. |
9. člen |
(vrste
dopustnih dejavnosti) |
V območju
je predvidena izgradnja enajstih enodružinskih stanovanjskih objektov z
infrastrukturo. V objektih je dovoljeno del stanovanjskih površin (do
bruto 30 %) nameniti opravljanju dejavnosti in sicer delu na domu brez
prekomernih vplivov na bivanjsko okolje, ki se odvijajo v zaprtih
prostorih (nap. prevajanje, biro, računovodske, računalniške, pisarniške
storitve …). |
10. člen |
(vrste
gradenj) |
Dopustne
so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: |
– gradnja
enodružinskih stanovanjskih objektov z infrastrukturo. |
– gradnja
pokritih parkirišč; |
–
postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe; |
– gradnja
prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne
infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi; |
–
postavitev pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev urbane
opreme, ureditev ulice, zasaditev); |
– sončne
celice, fotovoltaika na strehah. |
11. člen |
(tipologija pozidave) |
Stanovanjski objekti so predvideni v etažnosti: pritličje in mansarda
(P+M). Zasnovani so ob predvideni notranji cesti območja. Predvidena so
pokrita parkirišča – nadstrešnice. |
12. člen |
(gabariti
objektov) |
Stanovanjski objekti: |
Zasnova
tlorisnega gabarita stanovanjskih objektov je podolgovata – dolžina
maks. 12,00 m, širina maks. 10,00 m. |
Zasnova
tlorisnega gabarita je lahko tudi drugačna – atrijske izvedbe, vendar
mora biti znotraj gradbene meje, ki je razvidna iz lista 2.4 Tehnični
elementi za zakoličenje objektov. |
13. člen |
(oblikovanje zunanje podobe objekta) |
Objekti so
situativno postavljeni vzporedno z stanovanjsko ulico. Gradbene linije
ob cesti ni mogoče spreminjati. Višina kolenčnega zidu je max. 1,20 m +
zidna lega. Strehe objektov so simetrične, dvokapnice s čopi, smer
slemena je vzdolž daljše stranice, naklon je od 30°–45°, izjemoma je
lahko naklon manjši za potrebe fotovoltaike, vendar ne manj kot 30°. Pri
atrijski izvedbi objekta so lahko strehe v obliki črke L, ali T.
Odpiranje strešin s frčadami je dovoljeno. Prostore v mansardi je možno
osvetljevati tudi s strešnimi okni. Višina objektov je razvidna iz
grafične priloge 3.6 Karakteristični prerezi (kote slemen, kote do
kapi). |
Arhitektonsko oblikovanje stavb: |
Pri
fasadnih odprtinah naj prevladujejo pokončne pravokotne oblike.
|
Fasade
morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v nevsiljivih naravnih barvnih
tonih, lahko v kombinaciji s kamnom lomljencem. |
Strešine
morajo biti izvedene v opečni ali temni barvi. |
Ravni deli
streh nad pokritim parkiriščem (nadstrešnice) so skriti za strešnim
vencem. |
Balkonske
ograje se prilagodijo arhitekturi objekta. |
Pomožni
objekti: |
Vrtne ute,
lope, nadstrešnice morajo slediti oblikovanju in materialom matičnega
stanovanjskega objekta. |
14. člen |
(lega
objektov na zemljišču) |
Lega
objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št. 2.4 Tehnični
elementi za zakoličenje objektov. |
Vse
novogradnje so pozicionirane s fiksno točko, gradbeno linijo, ki je
obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo. Kote slemena strehe posameznega objekta so določene z
višinskimi kotami ±0,50 m glede na konfiguracijo terena. |
15. člen |
(ureditev
okolice) |
Vsi
dostopi do objektov, pešpoti, parkirni prostori in pločnik morajo biti
oblikovani brez arhitekturnih ovir. |
Višinske
terenske razlike se morajo premeščati s travnimi brežinami. Gradnja
opornih zidov je dovoljena le v primeru, ko ni možno razlike v nivoju
terena izvesti z brežino. Maksimalna višina opornih zidov je 1,50 m.
Oporni zidovi morajo biti zgrajeni iz kamna lomljenca in v maksimalni
meri zazelenjeni. |
Ograje je
možno postavljati na parcelne meje dogovorno med sosedi. Ograje ob
cestah se postavijo na notranjo stran parcelne meje maks. višine 1,00 m.
Kot medsebojne ograje so dovoljene žive meje ali leseni plotovi.
Zasaditve vrtov in živih mej morajo biti izvedene iz avtohtonih dreves
in grmovnic. |
IV.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE
GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
16. člen |
(prometno
urejanje) |
Stanovanjska ulica se navezuje na kategorizirano javna pot št. 940812
Spodnja Polskava–Gaj. |
Za
napajanje stanovanjskih objektov je treba urediti stanovanjsko ulico s
pločnikom. Gabarit glavne ulice je predviden v širini 4,50 m (vozišča –
asfalt), pločnik širine 1,25 m + 0,25 m bankin, utrjenih in urejenih kot
zeleni pas. |
Dostop in
dovoz do objektov: interni priključki so pravokotni na bodočo
stanovanjsko ulico. Priključki so širine min. 5,00 m s priključnimi
radiji od 3,00 m–4,00 m. |
Odvajanje
padavinskih odpadnih vod s parkirišč in cest mora biti urejeno preko
lovilca olj. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je
predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
|
Mirujoči
promet se ureja s parkiranjem na dovozih pred garažo, za vsako
stanovanjsko zgradbo bodo urejeni po dve parkirni mesti, obračanje in
parkiranje vozil je zagotovljeno na posameznih gradbenih parcelah. |
17. člen |
(pogoji za
komunalno in energetsko urejanje) |
Stanje
komunalnih naprav je razvidno iz posnetka obstoječega stanja. Komunalni
vodi, energetski vodi so na sosednjih parcelah predvidene pozidave.
|
Vsi
objekti morajo biti priključeni na novozgrajeno komunalno in energetsko
omrežje. Minimalna komunalna oprema v območju obsega oskrbo s pitno
vodo, električno energijo, telefonskim in CTV omrežjem ter napravo
cestnega omrežja. Urediti je potrebno tudi meteorno in fekalno
kanalizacijo. |
Predmet
komunalne opremljenosti so: |
– vodovod
in hidrantno omrežje, |
– meteorna
in fekalna kanalizacija, |
– elektro
omrežje, |
–
telekomunikacijsko omrežje + CTV, |
–
ogrevanje, |
– odvoz
smeti. |
Dopustne
so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora,
če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če
prestavitve ne spreminjajo koncepta zazidalnega načrta. |
18. člen |
(vodovod
in hidrantno omrežje) |
Obstoječi
javni vodovod poteka po parc. št. 1336/125 in 1336/226, k.o. Spodnja
Polskava. Za predvideno pozidavo je potrebno predhodno zamenjati del
obstoječega cevovoda PE DN 75 mm s cevovodom PE DN 90 mm. |
Za
predvidene objekte je potrebno položiti cevovod PE DN 90 mm, ki se
priključi na zamenjan cevovod PE DN 90 mm. Predvideni objekti se
priključijo na nov cevovod PE DN 90 mm (vsak objekt posebej) preko
navrtnega zasuna DN 90 mm, istočasno pa se vgradijo tudi zaporne palice
in obbetonirane ventilske kape 125 mm. Od navrtnih zasunov do vodomernih
jaškov se položijo cevi PE DN 32 mm. |
Pri
izgradnji vodovoda in kanalizacije je potrebno paziti, da je
horizontalni odmik med njima vsaj 3 m, vertikalni pa 50 cm, s tem da so
cevi kanalizacije vgrajene pod cevmi vodovoda. Če tega ni možno izvesti,
je potrebno cevi vodovoda zaščititi z glinenim nabojem vsaj 3 m na vsako
stran križanja. V naselju Spodnja Polskava je delno urejeno hidrantno
omrežje, za obravnavano stanovanjsko območje je predvidena gradnjo enega
novega nadzemnega hidranta DN 80 mm. Gasilski dom Spodnja Polskava je
oddaljen cca 2000 m. |
Investitorju na trasi izvedenih vodovodnih priključkov, ter obstoječih
in novozgrajenih napajalnih cevovodov ni dovoljeno graditi nadzemnih ali
podzemnih objektov, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter
postavljati škarp, ograj ali drogov; prav tako ni dovoljen dodatni nasip
oziroma dovoz materiala, kakor tudi ne odstranjevanje in s tem
zmanjševanje globine priključkov. |
19. člen |
(meteorna
in fekalna kanalizacija) |
Fekalna
kanalizacija bo speljana v skupno malo KČN, z iztokom v novo zgrajeno
fekalno kanalizacijo, ki bo položena v koridorju nove stanovanjske
ulice. Objekti bodo priklopljeni preko revizijskih jaškov ali direktno
na kanalizacijsko cev. Po izgradnji kanalizacijskega sistema s CČN
Pragersko je priključitev nanjo obvezna. |
V primeru,
da se gradnja posameznih objektov realizira postopno, je možna začasna
izgradnja individualnih MKČN, z obvezo, da se po izgradnji skupne male
komunalne čistilne naprave priključijo nanjo. |
Meteorna
kanalizacija s cestnih površin in dovozov bo speljana preko požiralnikov
opremljenih s peskolovi in z lovilci olja in bencina z iztokom v
predvideno meteorno kanalizacijo, z iztokom v obst. jarek. Meteorne vode
z objektov in okolja ter drenažne vode je potrebno speljati preko
peskolovcev v novozgrajeno meteorno kanalizacijo z iztokom v predvideno
meteorno kanalizacijo, z iztokom v obstoječi jarek. |
Zaledne
vode iz gozda nad območjem OPPN je potrebno ustrezno zajeti (obcestna
mulda z vtočniki ipd.) oziroma izvesti ustrezno odvodnjo teh voda ter
jih speljati v meteorno kanalizacijo. |
20. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
Na
obravnavanem območju oziroma v neposredni bližini so zgrajeni naslednji
elektroenergetski vodi in objekti: |
–
nizkonapetostno omrežje nadzemne in podzemne izvedbe iz transformatorske
postaje TP Spodnja Polskava 2 (t-409 OE Slovenska Bistrica).
|
Za
napajanje stanovanjske zazidave z električno energijo bo potrebno
zgraditi nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz obstoječe TP (t-409) Sp.
Polskava). NN 0,4 kV razvod za napajanje predvidenih objektov na območju
gradnje bo potekal po parcelah 1336/225, 1336/230, 1336/231, 1336/219,
1336/221, 1336/229, 1336/228, 1336/226, vse k.o. Spodnja Polskava.
|
Vse nove
električne nizkonapetostne vode je potrebno kablirati in urediti pod
pogoji pristojnega elektro podjetja. Nizkonapetostni kabli bodo potekali
ob parcelnih mejah predvidene ulice. Kabelske prosto stoječe omarice
bodo zgrajene ob cesti na parcelnih mejah. Javna razsvetljava se bo
urejala po celotni izgradnji območja. |
Za območje
OPPN je bila izdelana strokovna podlaga za Ureditev EE omrežja za
napajanje stanovanjske zazidave Rubnik na Sp. Polskavi (Elektro Maribor
d.d., št. naloge 32/12-SB, januar 2012), katero je potrebno upoštevati
pri izdelavi PGD in PZI. |
21. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
Telekomunikacijsko omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne
organizacije. Na območju, kjer so predvideni novi stanovanjski objekti
ne poteka obstoječe TK omrežje. Obstoječe TK omrežje poteka ob lokalni
cesti Spodnja Polskava–Velenik do obstoječih kabelskih objektov 1-55 in
1-56. Na tem območju poteka kabel KKB Zgornja Polskava K-1. Pri gradnji
stanovanjskih objektov je potrebno predvideti TK kabelsko kanalizacijo,
katera bo omogočala kasnejšo priključitev objektov na TK omrežje.
|
Obstoječe
TK omrežje je pred začetkom del potrebno točno zakoličiti in določiti
potek, globino in točno kapacitete le-tega. Na območju poteka TK
kablovodov je potrebno gradbena dela izvajati z izredno pazljivostjo in
pod strokovnim nadzorom Telekom Slovenije. |
Za območje
OPPN je bila izdelana strokovna podlaga Načrt telekomunikacij za
stanovanjsko zazidavo Rubnik na Sp. Polskavi (GVO d.o.o., št. naloge
1/2010, januar 2012), katero je potrebno upoštevati pri izdelavi PGD in
PZI. |
Postavitev
KTV omrežja je možna skupno, po dogovoru med upravljavci. |
22. člen |
(ogrevanje) |
Objekti se
bodo ogrevali individualno na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni
plin, drva ali toplotno črpalko. |
V primeru
ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot
toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir
vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora
investitor pridobiti dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje
toplote v skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. členu
ZV-1, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge.
Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
|
V skladu z
Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07) in njenimi prilogami
mora investitor, v primeru ogrevanja s toplotno črpalko sistema voda –
voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je
toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti
vrtino izdelati tudi Analizo tveganja za onesnaženje zaradi gradnje
vrtine za izvedbo toplotne črpalke na vodovarstvenem območju, v obsegu
kot je določen v 50. členu Pravilnika o kriterijih za določitev
vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06). |
V skladu z
Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07) in njenimi prilogami
gradnja vkopane cisterne za kurilno olje ni dovoljena. |
23. člen |
(odvoz
smeti) |
Po Odloku
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 79/09) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na
centralno deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti
opremljen s posodami za smeti, odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko
pooblaščene organizacije. Predviden je ekološki otok na zahodni strani
ureditvenega območja OPPN. |
V. REŠITVE
IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE
DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
24. člen |
(varovanje
okolja) |
Pri
načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi le-teh je potrebno
upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. |
Vplivi v
času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo
primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo notranje prometnice
območja, gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje
objektov. |
Območje
urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. |
25. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
Obravnavano območje leži izven registriranih enot kulturne dediščine. |
26. člen |
(varstvo
naravne dediščine) |
Območje
OPPN sega v območje Natura 2000 Velenik SCI Si3000146, določenem z
Uredbo o posebnih varstvenih območjih Natura 2000 (Uradni list RS, št.
49/04, 110/04, 59/07 in 43/08) in meji na Ekološko pomembno območje
Devina, evid. št. 45100, določenem z Uredbo o ekološko pomembnih
območjih (Uradni list RS, št. 48/04). |
Kakršne
koli ureditve, vključno z začasnim deponiranjem zemljine, naj se
izvedejo tako, da ne bo posegano v gozdni rob. Morebitne zasaditve
območja, ki meji na varovano območje (zemljišče s parc. št. 1336/219 in
1336/231, obe k.o. Spodnja Polskava), naj se izvedejo izključno iz
krajevno značilnih, samoniklih drevesnih in grmovnih vrst. Ohranja in po
potrebi obnavlja nas se gozdni rob varovanega gozda. |
27. člen |
(usmeritve
za izboljšave človekovega okolja) |
Načrtovana
raba v območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno obremenjevale
okolje, saj gre le za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, zato
posebni varovalni ukrepi niso predvideni. |
28. člen |
(varstvo
voda) |
Obravnavano območje leži v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne
vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07).
|
Posegi na
vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v
37. členu Zakona o vodah. |
Pred
izpustom je potrebno meteorne vode z manipulacijskih, dovoznih in
cestnih površin predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih
olja in bencina v predvideno meteorno kanalizacijo, z iztokom v
obstoječi jarek. Meteorne vode z objektov in okolja ter drenažne vode je
potrebno speljati preko peskolovcev v novozgrajeno meteorno kanalizacijo
z iztokom v predvideno meteorno kanalizacijo, z iztokom v obstoječi
jarek. |
Fekalna
kanalizacija bo speljana v skupno malo KČN, z iztokom v novo zgrajeno
fekalno kanalizacijo, ki bo položena v koridorju nove stanovanjske
ulice. Objekti bodo priklopljeni preko revizijskih jaškov ali direktno
na kanalizacijsko cev. Po izgradnji kanalizacijskega sistema s CČN
Pragersko je priključitev nanjo obvezna. |
Vsak
objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke,
odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov. |
29. člen |
(varstvo
plodne zemlje in vegetacije) |
Ob izkopu
gradbene jame je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na
primernem mestu znotraj gradbene parcele namenjene gradnji. Po
dokončanju humus uporabiti za ureditev okolja objektov. Območje
načrtovane pozidave je danes travniška površina brez dreves in grmovnic.
Ohranjene zelene površine bodo v okviru ureditve okolice objektov
zelenice. |
Možen
vpliv na tla bo večji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje
bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal
predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in
transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako
vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja
zanemarljiva. |
Investitor
mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene
zaščitne ukrepe za varstvo tal. |
VI.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
30. člen |
(varstvo
pred požarom) |
Pri
načrtovanju je potrebno smiselno upoštevati predpise, kateri urejajo
področje varstva pred požarom in ki bodo zagotavljali: |
– pogoje
za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito
gašenje požara, |
– pogoje
za preprečevanje in zmanjšanje škodljivih posledic požara na ljudi,
premoženje in okolje, |
– pogoje
za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta, dostopne
in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce, |
– vire za
oskrbo z vodo za gašenje požarov. |
Pri
načrtovanju prostorske ureditve so definirani naslednji ukrepi:
|
– odmiki
med objekti zagotavljajo požarno varnost, odmiki so min. 8.0 m.
|
Oskrba s
požarno vodo bo zagotovljena z izgradnjo nadzemnega hidranta in iz
obstoječe hidrantne mreže naselja Spodnja Polskava. |
Na dovozni
cesti in dvoriščih so zagotovljene prometne in delovne površine za
intervencijska vozila. |
Omogočen
je varen odmik ljudi in premoženja po dovozni cesti in nepozidanih
površinah. |
Investitorji objektov, za katere se bo ob upoštevanju priloge 1 iz
Pravilnika o spremembah in dopolnitvah o študiji požarne varnosti
(Uradni list RS, št. 132/06) izkazalo da so pri pripravi projektne
dokumentacije PGD obvezni izdelati študije požarne varnosti, so pred
vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti
požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in
reševanje. |
Za stavbe,
za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje
predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne
varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in
reševanje ni potrebno. |
31. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
Vsi
objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno
območje VI. do VII. stopnje po MCS lestvici oziroma projektni pospešek
tal (v g) 0.125. |
Območje ni
poplavno ogroženo od poplavnih voda Polskave, zato ukrepi za
zagotavljanje poplavne nevarnosti niso potrebni. Potrebno pa je izvesti
ustrezno odvajanje padavinskih voda iz območja OPPN Rubnik, prav tako pa
predvideti zaščito pred zalednimi vodami iz gozda nad območjem OPPN.
|
Ob
intenzivnih padavinah je možen površinski odtok iz zalednih površin, ki
bi jih bilo smiselno zajeti (obcestna mulda z vtočniki, itd.) in
speljati v meteorno kanalizacijo. Večji površinski odtoki se lahko
pojavijo predvsem zaradi relativno nepropustne krovne plasti zemljišča.
|
Opozoriti
je potrebno na previdnost ob nastopu visokih voda za vse objekte, ki
ležijo ob robu predvidenih poplavnih površin. Težave se lahko pojavijo
predvsem pri dostopih/dovozih, saj so nekatere lokalne ceste lahko
poplavljene. Še posebej je potrebno opozoriti, da je struga Polskave v
pretežnem delu sonaravno urejena. Brežine struge so v veliki meri
zaraščene, kar še posebej prispeva k povečanju poplavne nevarnosti
območja. Zato je kot eden izmed ukrepov predlagano redno vzdrževanje
struge odvodnika za zagotavljanje normalne pretočne sposobnosti. Enako
velja tudi za vzdrževanje vseh mostnih objektov. |
32. člen |
(stabilnost terena) |
Vsi posegi
na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi
in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov, ki ga morajo
investitorji zagotoviti v okviru pridobivanja projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
VII. NAČRT
PARCELACIJE |
33. člen |
(načrt
parcelacije) |
Parcelacija se izvede po načrtu št. 2.2 Načrt gradbenih parcel z
elementi za zakoličenje. Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih
mej gradbenih parcel v naravo. Gradbene parcele so določene z lomnimi
točkami, ki so v GAUS-Krugherjevem sistemu. |
VIII.
ETAPNOST IZVEDBE |
34. člen |
(etapnost
izvedbe) |
Ureditve v
predvidenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se bodo
odvijale v fazah: |
– Prva
faza predstavlja prestavitev in dograditev primarnega infrastrukturnega
omrežja, ki je potrebno za gradnjo skupne komunalne infrastrukture
obravnavanega območja in priključke nanje, izgradnja notranje prometnice
območja in priključek na javno pot ter izgradnja infrastrukture znotraj
območja OPPN. |
– Druga
faza obsega gradnjo posameznih stanovanjskih objektov. |
IX.
TOLERANCE |
35. člen |
(dovoljena
odstopanja) |
1.
Tolerance pri umestitvi objektov na gradbeno parcelo: V grafičnih
prilogah so določeni tlorisni in višinski gabariti objektov, ki
upoštevajo odmike od parcelnih mej, od prometnic in med objekti.
|
Kot
tolerance so dovoljene: |
–
spremembe tlorisnih dimenzij objektov iz zakoličbene situacije v pasu ±
2.0 m v razpoložljivih smereh, ulični niz mora biti ohranjen,
|
–
vertikalni gabariti ne smejo presegati tolerance ± 2.0 m, |
– pri
določevanju kote objekta so dovoljene tolerance ± 0,50 m s tem da kota
objekta in dovoza ne vplivajo na varnost cestnega prometa. |
Višinska
kota objektov se določi na osnovi nivelete ceste iz projekta za izvedbo
del komunalne infrastrukture. |
2.
Tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju |
Dopustne
so tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to
pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne
spreminjajo koncepta prostorske umestitve. |
Spremembe,
dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti
v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na
posege v prostor in varovanje okolja. |
Odstopanja
ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati
organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN. |
X.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
36. člen |
(splošne
obveznosti) |
Poleg
zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci
občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati: |
Po Uredbi
o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega
polja (Uradni list RS, št. 59/07) izkopi za izvajanje gradbenih del na
širšem vodovarstvenem območju niso dovoljeni, če niso izdelani več kakor
2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. |
Pred
pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno
obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati,
zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev. |
Investitor
in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno,
ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na
sosednjih območjih. |
Plodno
zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za
ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje
gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj
ureditvenega območja. |
Pri
izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci
upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
Če se
pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega
načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je
potrebno le-tega novelirati. |
Za potrebe
vodovoda je prestavitve cevovodov, položitev novih cevovodov, izvedbo
priključkov in vgradnjo vodomerov dovoljeno opravljati le upravljavcu
vodovodnega sistema. Prav tako je potrebno za potrebe izgradnje vodovoda
zagotoviti služnostne pravice za vsa zemljišča, po katerih bodo potekali
cevovodi in priključki ter izvesti geodetski posnetek vseh prestavljenih
in novo zgrajenih cevovodov ter hišnih priključkov in ga predati
upravljavcu sistema. |
37. člen |
(posebne
obveznosti) |
Kompleksno
se uredi vsa predvidena prometna, komunalna in energetska
infrastruktura, za katero si investitor ali investitorji sami pridobijo
ustrezno dokumentacijo in za poseganje v prostor pridobijo upravna
dovoljenja izhajajoč iz pozitivne zakonodaje, ki opredeljuje področje
graditve objektov. V okviru tega je potrebno zagotoviti pogoje za
formalno pravno ureditev eventualnega poseganja na tuja zemljišča.
Kolikor se ugotovi, da so ta zemljišča v naravi degradirana, uzurpirana,
se o pogojih rešitve te situacije dogovarja investitor. |
Prav tako
mora investitor zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo vse
infrastrukture in jo izgraditi, izvesti odmero in cestno infrastrukturo
brezplačno prenesti v javno dobro, komunalno infrastrukturo pa v
upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb. |
Za
opremljanje kompleksa s predvideno infrastrukturo se z investitorjem na
podlagi 78. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, sklene pogodba o
opremljanju. |
XI. NADZOR |
38. člen |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
XII.
KONČNE DOLOČBE |
39. člen |
Občinski
podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska
Bistrica. |
40. člen |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
9000-1/2013-15/7 |
Slovenska
Bistrica, dne 14. februarja 2013 |
|
Župan |
Občine Slovenska Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |
|