Na
podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP in
43/11-ZKZ-C) in 12. člena
Statuta Mestne občine Ptuj
(Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), je Mestni svet Mestne
občine Ptuj na 10. redni seji, dne 26. septembra 2011, sprejel |
ODLOK |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu
za območje urejanja P11-R5 Rogoznica - Pokopališče |
I UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1)
Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja
P11-R5 Rogoznica - Pokopališče (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt)
se sprejme zaradi razširitve obstoječega pokopališča, njegove sanacije,
določitve novih pogojev oblikovanja ter novih funkcionalnih in
vsebinskih potreb. |
(2)
Podrobni načrt določa: |
-
območje podrobnega načrta, |
-
arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
|
- načrt
parcelacije, |
-
etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
-
rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
|
-
rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave, |
-
rešitve in ukrepe za obrambo in ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
- pogoje
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, |
- vplive
in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, |
-
dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, |
- druge
pogoje za izvajanje podrobnega načrta, |
-
usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta. |
2. člen |
(prostorske
ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) |
(1)
Osnovna opredelitev prostora je pokop umrlih; vsi ostali posegi se temu
prilagajajo. |
(2)
Odlok o sprejetju ureditvenega načrta novega pokopališča mesta Ptuja v
naselju Rogoznica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/72) je
prenehal veljati na podlagi 47. člena Odloka o sprejemu Prostorskih
ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, 7/94). |
(3) S
spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin srednjeročnega
družbenega plana, sprejetimi v letu 2004 (Uradni vestnik Mestne občine
Ptuj, št. 8/04, v nadaljnjem besedilu: družbeni plan), je k že
obstoječim površinam pokopališča dodano še območje za njegovo širitev.
Širitev je predvidena v smeri proti zahodu in tudi proti severu oziroma
severovzhodu. Tako povečano območje za pokope bo predvidoma zadoščalo za
naslednjih |
50 let.
|
(4)
Podrobni načrt predpisuje pogoje gradnje na celotnem območju, podrobneje
pa predvsem v delu, kjer se pokopališče širi ali spreminja. Ohranja
ureditve grobnih polj v obstoječem delu pokopališča, v ostalem delu se
jih delno povzema. Opredeli se tudi glede novih zahtev, ki se pojavljajo
v prostoru pokopališča. |
(5) V
obstoječem delu pokopališča z grobnimi polji se načrtuje ureditev javne
razsvetljave in ozvočenja. Gradnja novih pokopaliških objektov s
pripadajočo zunanjo ureditvijo je predvidena zahodno od obstoječe stavbe
z vežicami, le-ta se delno adaptira. V gozdiču so polja za žarne zidove
in prostor za raztros pepela. Nove so povezovalne poti. Dopolni se tudi
komunalna opremljenost območja. |
(6) V
pretežnem delu pokopališča, ki se širi proti zahodu in severu, je
predvidena ureditev grobnih polj za različne zvrsti grobov, prostor za
skupinski pokop, prostor za pokop umrlih različnih verstev, spominsko
obeležje Solzice. Južni del območja je namenjen za ureditev novega
poudarjenega vhoda, ki je tudi vstop na novo osrednjo alejo, za manjše
parkirišče in morda za protokolarni plato. Nove so povezovalne poti,
razsvetljava, ozvočenje, druga gospodarska infrastruktura in drobna
oprema pokopališča. Skupinska zasaditev dreves na treh lokacijah nudi
senco in informacijo o prostoru. Zelenici je namenjen pas zemljišča, ki
leži na jugozahodnem vogalu območja širitve. Z njo se varuje posebno
območje, opredeljeno na podlagi izvršenih predhodnih arheoloških
raziskav. |
(7) Nove
površine, dodane na severovzhodu območja, so namenjene predvsem
pokopališkim službam. Objekt za vzdrževalce ima garderobe in potrebne
spremljevalne prostore, garaže, skladišča; tu sta informacijska pisarna
in razstavni prostor za pogrebni material. Prostorsko umaknjena je
zunanja deponija. Predviden je večji parkirni prostor, namenjen tudi
obiskovalcem. |
(8) Vse
s tem podrobnim načrtom predvidene ureditve ne bodo takoj realizirane;
nekatere morda tudi šele čez desetletje in še kasneje. Že sedaj pa jih
je potrebno okvirno opredeliti in umestiti v obstoječi prostor.
|
3. člen |
(sestavni deli podrobnega načrta) |
(1)
Podrobni načrt vsebuje tekstualni in grafični del ter besedilo odloka.
|
(2)
Grafični del obsega: |
1. Načrte namenske rabe prostora: |
|
list 01 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela
prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana za območje
Mestne občine Ptuj, s prikazom lege prostorske ureditve na
širšem območju |
1: 5.000 |
list 02 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim
stanjem (geodetski načrt) |
1: 1.500 |
list 03 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji |
1: 1.500 |
list 04 Zazidalna oziroma ureditvena situacija |
1: 1.500 |
2. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno
dobro |
|
list 05 Prometno omrežje |
1: 1.500 |
list 06 Komunalno omrežje |
1: 1.500 |
list 07 Energetsko in telekomunikacijsko omrežje |
1: 1.500 |
3. Načrte parcelacije |
|
list 08 Načrt prikaza površin, namenjenih javnemu dobru |
1: 1.500 |
list 09 Načrt parcel s tehničnimi elementi |
1: 500 |
4. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
list 10 Ukrepi za obrambo ter za varstvo |
1: 1.500 |
|
4. člen |
(priloge
podrobnega načrta) |
Priloge
podrobnega načrta so: |
-
izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano
območje, |
- prikaz
stanja prostora, |
-
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,
|
-
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
-
obrazložitev in utemeljitev podrobnega načrta, |
-
povzetek za javnost. |
5. člen |
(izdelovalec podrobnega načrta) |
Podrobni
načrt je izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d.o.o., Trstenjakova
ulica 2, 2250 Ptuj, pod številko projekta 4-60-2-09. |
II
OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA |
6. člen |
(območje
podrobnega načrta) |
(1)
Območje podrobnega načrta sovpada z območjem enote urejanja prostora,
kot jo določa Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine
Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04). |
(2)
Območje, ki se ureja s podrobnim načrtom, meji: |
- na
jugu na regionalno cesto R3-713 Ptuj - Ljutomer; preko ceste se nahaja
območje P11-D1 Deponija Brstje, |
- na
zahodu na kmetijske površine, |
- na
severu na kmetijske površine; v njih nadaljevanju je železniška proga
Pragersko - Ptuj - Ormož; od meje območja je oddaljena cca 60 m;
|
- na
vzhodu na javno pot JP 828570 Dornavska cesta - naselje Podvinci
(parcela št. 883/2, k.o. Rogoznica), preko ceste so kmetijske površine. |
(3)
Obodna parcelacija območja podrobnega načrta (obstoječe pokopališče in
njegova širitev): |
Izhodišče je jugovzhodni vogal obstoječega območja, na severni oziroma
jugozahodni strani križišča Dornavske ceste (cesta R3-713) z javno potjo
JP 828570, vodečo proti naselju Podvinci. Od izhodišča poteka meja ob
gozdu po zahodni strani ceste proti naselju Podvinci, in nato po vzhodni
meji parcel št. 580 in 579 do južnega stičišča s parcelo št. 582; tu se
meja obrne v smeri severozahoda in poteka po severovzhodni meji parcel
št. 579 in 580 do njenega presečišča z južno mejo parcele št. 1018/3
k.o. Podvinci; s presečišča poteka nato v smeri zahoda oziroma severa po
katastrski meji med k.o. Rogoznica in k.o. Podvinci, vse do stičišča
treh parcel št. 511, 514 in 886/6; tu poteka obodna parcelacija po južni
meji parcele št. 886/6 do njenega zahodnega stičišča s parcelo št. 502;
v tej točki se obrne proti jugu, poteka v dolžini cca 4,0 m v tej smeri
in se nato z jugovzhodnega vogala parcele št. 502 v ravni črti v smeri
juga poveže s stičiščem treh parcel št. 540, 541 in 543 (na svoji poti
preči parcele št. 519, 528, 534, in 540); v tem stičišču se linija rahlo
lomi in poteka v približno isti smeri na sredinsko-desni mejnik na
skupni meji parcel št. 560 in 559/1 (ta mejnik je v smeri zahoda od
skupnega stičišča parcel št. 559/1, 560, 562/1 in 559/2 oddaljen cca 42
m). Od tu meja obodne parcelacije preči v isti smeri parcelo št. 559/1
do njene južne meje; se v presečišču obrne in poteka po južnih mejah
parcel št. 559/1, 559/2, 559/3, 573, 612/3 in 578 do izhodišča
parcelacije (ki je na križišču zgoraj navedenih cest), kjer se tudi
zaključi. Vse parcele ležijo v katastrski občini Rogoznica. |
(4)
Območje podrobnega načrta obsega dele ali celotna zemljišča naslednjih
parcelnih številk: 512/1, 513/2, 514, 519/1 del, 528 del, 534 del, 540
del, 541, 543 del, 548/2 del, 550/1 del, 554 del, 559/1 del, 559/2,
559/3, 560 del, 562/1, 573, 574/2, 578, 579, 580, 610/2, 612/3, vse k.o.
Rogoznica. |
(5)
Skupna velikost območja podrobnega načrta je približno 16,04 ha; od tega
meri površina območja, uporabljenega za širitev, približno 6,00 ha.
|
7. člen |
(varovana območja in varovalni pasovi |
gospodarske javne infrastrukture) |
(1) V
območju podrobnega načrta ali v njegovem delu so opredeljena naslednja
varovana območja: |
-
območje arheološkega najdišča Ptuj - Rimska cesta Poetovio-Savaria (EŠD
6512), |
-
območje arheološkega najdišča Ptuj - Villa Rustica (EŠD 6488),
|
-
območje kulturne dediščine Ptuj - Arheološko najdišče Rogoznica (EŠD
6462), |
-
območje opuščenega grobišča avstro-ogrskih vojakov, pokopanih na
takratnem bolnišničnem pokopališču na Rogoznici, |
- širše
vodovarstveno območje z oznako "VVO III", |
-
območje zelenega pasu mesta Ptuj in gozdov. |
(2) V
območju podrobnega načrta so opredeljeni naslednji varovalni pasovi
gospodarske javne infrastrukture: |
a)
železniška proga: |
-
varovalni pas železniške proge Pragersko-Ptuj-Ormož, |
b)
cestno omrežje: |
-
varovalni pas regionalne ceste z oznako R3-713
Ptuj-Dornava(-Polenšak-Ljutomer), |
-
varovalni pas javne poti JP 828570 Rogoznica-Podvinci. |
III
ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
1.
Splošno (oblikovanje in program oziroma funkcije območja) |
8. člen |
(oblikovanje območja pokopališča) |
(1)
Območje grobnih polj v obstoječem delu pokopališča ohranja dosedanjo
ureditev iz predloga iz leta 1975. Večji posegi, ki bi spreminjali
funkcijo in obstoječo oblikovno zasnovo grobnih polj niso predvideni.
Postavi se spominsko obeležje Solzice. |
(2)
Širitev pokopališča v zatečeni obliki ni več smiselna. Koncept širitve
ter novih potreb oziroma umestitev na pokopališču je bil izdelan na
podlagi podanih pripomb upravljalca pokopališča, lokalne skupnosti in
posameznikov. |
(3)
Določen je celoten protokol pokopov, vključno s poslovilnim prostorom,
kapelo, žarnim pokopom, posipom, klasičnim pokopom. Jasno mora biti
definirana procedura, ki preprečuje mešanje med posameznimi funkcijami
in ki zagotavlja dostojanstvo pri obredu, intimnost ter sledenje
posameznih obredov. Iz tega sledi shema in komunikacij in prostorov ter
lokacija posameznih objektov. |
(4)
Ohranja se sedanji komunikacijski sistem v okviru obstoječe ureditve,
nove površine so oblikovane s preglednejšo ter učinkovitejšo mrežo peš
poti in dostopov. Omogočeno mora biti funkcioniranje pokopališča v
izrednih razmerah, to je na dan prvega novembra, ko je potrebno
zagotoviti zadostno število parkirnih mest ter pretočnost notranjih
peščevih komunikacij. |
(5)
Prostorska orientacija na pokopališču bo omogočena s postavitvijo
krajših drevorednih linij specifičnih drevesnih vrst in z razsvetljavo.
S posebnostjo dreves, kot je velikost, oblika dreves, barva listja in
lubja, tekstura krošenj in struktura celotne linije (drevesne vrste, ki
ne smetijo preveč) se bodo obiskovalci orientirali in spoznali svoje
grobno polje z značilnostjo drevesne bližine. Drevesne linije bodo v
celoti tvorile skupen gozdnati motiv, kot je prvotni in temu pokopališču
lasten koncept.
(6)
Arhitektura predvidenega kompleksa poslovilnega objekta in pokrite
poslovilne ploščadi mora biti integralna celota, vsebinsko pa se naj
zaokroži s programsko prilagojeno stavbo z vežicami. Zvonik je
vertikalna dominanta. |
(7) Pri
zasnovi objektov in prostorov pred njimi morajo biti upoštevani različni
pogoji glede na vremenske razmere in letne čase. |
9. člen |
(programska oziroma funkcionalna območja) |
Celotno
območje pokopališča sestavljajo naslednja funkcionalna in programsko
zaokrožena ožja območja: |
a)
območje obstoječega pokopališča: |
-
pokopališki del z grobnimi polji, |
-
območje poslovilne ploščadi, s stavbo z vežicami ter bližnjim
parkiriščem (na tej lokaciji je predvidena tudi postavitev novega
poslovilnega objekta z nadstreškom nad ploščadjo in zvonika),
|
- travna
zelenica s križnim drevoredom in |
-
obstoječe gozdne površine (kjer so predvidene lokacije za žarne zidove,
za raztros pepela in nova stavba za vzdrževalce), |
b)
območje širitve pokopališča: |
- na
zahodni strani (novi klasični grobovi, skupno grobišče, druga verstva,
variantno tudi prostor za komemoracije, z obeležjem) in |
- na
severni strani (klasični in žarni grobovi), |
- novi
južni vstopni delom (glavni vhod, tudi protokolarna ploščad, dnevno
parkirišče, osrednja aleja in drevored), |
-
zelenica (varovano arheološko območje), |
c)
območje širitve pokopališča na severovzhodu: |
- z
novim vstopnim delom in parkirišči, |
- z
objektom za vzdrževalce, |
- s
servisnimi, deponijskimi in drugimi površinami. |
10. člen |
(predvidene zvrsti grobov) |
Na
pokopališču so predvidene naslednje zvrsti grobov: |
a) grob
za klasičen pokop: |
- enojni
grob (širina do 1,00 m), |
- dvojni
grob (širina do 2,0 m), |
b)
vrstni grob, |
c)
grobišče: |
-
kostnica, |
- skupno
grobišče (posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni
podaljšana najemna doba, in iz vrstnih grobov, po preteku določene
dobe), |
d)
prostor za skupen pokop: |
- ob
morebitnih naravnih in drugih nesrečah, |
- v
vojni in |
- v
izrednih razmerah, |
e) žarni
grob: |
- talni
žarni grob, |
- zidni
žarni grob, |
f)
prostor za raztros pepela, |
g)
prostor za anonimni pokop. |
2.
Grobna polja |
11. člen |
(splošne
usmeritve glede ureditve grobnih polj in grobov) |
(1) Vsi
posegi morajo upoštevati naravne značilnosti razpoložljivega prostora in
jih tvorno vključiti pri novi izvedbi. |
(2)
Posamezna polja zasedajo grobovi samo ene zvrsti. Na poljih, kjer je
predvidena določena zvrst grobov, ni mogoče urejati drugačnih grobov
(izjema je polje za pokope umrlih različnih verstev). |
(3)
Oblikovanje prostora mora upoštevati zasnovano vedutno os pokopališča.
Grobna polja in vsi grobovi oblikujejo pokopališčno zasajeno
arhitekturo. Na območju širitve pokopališča se za vsako zvrst grobov
določijo posebni kriteriji oblikovanja. |
(4)
Dovoljena je postavitev spomenika (nagrobnika), posode za cvetje in
ploščice za polaganje sveč. Nagrobniki morajo biti na ustrezni
oblikovalni ravni in primerno tehnično izvedeni. Ni predvideno
postavljanje robnikov ali drugih razmejevalnih označb med grobovi (talne
plošče in podobno). |
(5)
Pravila za ureditev groba in spomenikov so navedena v Odloku o
pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Mestni
občini Ptuj. (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/09). |
(6)
Gradnja grobnic ni dovoljena. |
12. člen |
(modularnost grobnih polj) |
(1) Na
območjih širitve pokopališča je zasnovan raster grobnih polj. Razmejitev
polj v smeri proti severu določajo izvedene prečne poti obstoječega dela
pokopališča, na katere se poti v območju širitve navezujejo. Zato so
prečne poti v novem delu stalnica, velikost in vsebina grobnega polja pa
se lahko delno spreminja. |
(2)
Posamezno polje je modularno zasnovano, kar omogoča izbiro in zamenjavo
vsebine celotnega polja ali samo dela le-tega. Zamenjava ali oblikovanje
grobnih polj se lahko izvede na podlagi predhodnih analiz (tudi
izraženega mnenja obiskovalcev oziroma prebivalcev) ter se jih prilagodi
posameznemu ožjemu območju pokopališča. V lokacijsko ustreznem modulu
ali njegovem delu se lahko variantno predvidi ureditev prostora za
komemoracije. Tak prostor naj označuje primerno spominsko obeležje, kjer
se ob komemoraciji protokolarno položi venec. Ugotovljene prostorske in
oblikovne zahteve se podrobno opredelijo projektni dokumentaciji.
|
(3)
Osnovne možnosti modulov so: |
- pokopi
v grob za klasičen pokop (pokop s krsto), |
- pokopi
v žarni grob (talni žarni grob), |
-
ureditev drevesnih otokov za orientacijo in za počivanje v njih senci
(praviloma severna polovica polja, preostanek polja so grobovi). |
(4)
Okvirne tlorisne velikosti modulov grobnih polj znašajo: |
-
dolžina med 26 m do 30 m, |
- širina
(globina) v smeri severa med 27 m do 31 m, |
-
modularna zasnova polj ob zahodnem robu območja je prilagojena
razpoložljivemu ostanku zemljišča. |
(5) Vsak
modul grobnega polja za pokop žare v talni žarni grob predvideva do 18
grobov v eni liniji (vrsti). Vrst v polju je skupno 16. |
(6) Vsak
modul grobnega polja za klasičen pokop predvideva skupno 10 linij (vrst)
grobov. V eni vrsti je do 14 grobov, kar pa je nekoliko nepraktično, saj
je dostop do groba v sredini preko predhodnih šestih grobov v tej vrsti.
Po sredini grobnega modula je zato dovoljeno izvesti utrjeno pohodno
površino iz travnih ali podobnih talnih plošč. Če ostaja pri zasnovi,
kot velja sedaj, sme biti v eni vrsti le do 10 grobov. Možna je še
ureditev dostopa po enakem sistemu kot je izbran za žarne grobove
(spomenike skupaj, vmes pa poti). |
(7)
Zaradi pogostnosti rabe in zaščite trate je dovoljeno med obstoječimi
grobovi enega polja uvesti vmesne dostopne steze iz položenih betonskih
plošč. |
13. člen |
(grobna
polja v obstoječem delu) |
(1)
Osrednji del območja ostaja odprt, kar daje pokopališču dobro
preglednost ter omogoča zanesljivo in hitro orientacijo. Obstoječa
grobna polja so razvrščena v manjše skupine (polja). Polja so predvsem v
vstopnem južnem delu zaključena z drevesno vegetacijo, kar prispeva k
členitvi in skladnejšemu merilu prostora. Obstoječi objekt mrliških
vežic je toliko pomaknjen v globino, da je dosežena smotrna periferna
razmestitev grobnih polj in dobra dostopnost. |
(2)
Ohranja se dosedanja ureditev grobnih polj. Večji posegi, ki bi
spreminjali funkcijo in obstoječo oblikovno zasnovo grobnih polj, niso
predvideni, razen povezave obstoječih poti na novo alejo. Predvidena je
še ureditev razsvetljave in ozvočenja. |
14. člen |
(nova
grobna polja v zahodnem delu območja |
širitve
pokopališča - klasični grobovi) |
(1)
Grobna polja za klasične grobove se uredijo skoraj na celotnem zahodnem
delu širitve pokopališča. Nova polja so funkcionalno ločena s pravokotno
mrežo vzdolžnih in prečnih povezovalnih poti. Linij grobnih polj je
skupaj osem, v eni liniji pa so tri grobna polja. |
(2) Grob
je tlorisne (računske) velikosti 2,00 m x 3,00 m. Upošteva se modularna
zasnova polja. |
15. člen |
(nova
grobna polja v severnem delu širitve pokopališča - žarni grobovi) |
(1)
Žarni pokopi v talni žarni grob se najprej uredijo na severnem delu
širitve pokopališča. |
(2)
Žarni grob je tlorisne velikosti 0,80 m x 1,60 m (kot možnost je podana
tudi njegova polovična velikost 0,80 m x 0,80 m). Linije žarnih grobov
se združujejo po dve, tako da sta dva spomenika locirana s hrbtoma
skupaj. Napisi so obrnjeni na skupno vmesno pot, ki je širine 1,60 m.
Poti od linije žarnih pokopov proti liniji grmovnic so širine 1,20 m.
|
(3)
Polja za žarni pokop so urejeno zasajena z drevesi v linijah, ki jih kot
taka navzven grobo določajo, sam ambient posameznih enot žarnih pokopov
pa določajo avtohtone grmovnice, ki so lahko oblikovane (strižene) ali
pa prostorastoče. Grmovnice ločijo večja polja v manjša in tako
ustvarjajo intimnost okolja. |
16. člen |
(označevanje lokacije grobnih polj) |
(1) Pri
pokopališčih je zelo pomembna splošna orientacija v prostoru.
Obiskovalcem v pomoč so razne značilne vidne spominske opore (osamljeno
drevo ali manjša skupina dreves, oblikovani objekti, razne oznake).
|
(2)
Zasaditev znotraj grobnih polj je zasnovana kot pomoč v orientaciji in
informiranosti obiskovalcev, da najdejo želeni grob. Skupine enakih
spoznavnih dreves v sredini treh velikih skupnih grobnih enot dajejo
svojemu okolju spoznavnost. Prav tako pa so te tri skupine zasajene z
drevesi v samih robovih in jih tako še bolj določajo. |
(3)
Informacijske table, ki so praviloma postavljene na vstopih v območje
pokopališča, podajajo celovit prikaz prostorske razporeditve grobnih
polj. Natančno označbo posameznih grobnih polj pa določajo informacijske
oznake. |
(4)
Grobna polja so označena s številko in črko. Številka označuje linije
polj v smeri od juga proti severu, črka označuje polja v isti liniji.
Oznaka je postavljena na začetku vsakega polja. |
(5)
Grobna polja v novem zahodnem delu so smiselno in logično vezana na
polja v obstoječem delu pokopališča in nadaljujejo njihove oznake (ista
številka linije in nadaljevanje črke polja v liniji). Grobna polja v
novem severnem delu nadaljujejo zaporedno številčno oznako linije polja
(to sta številki 11 in 12, pričnejo pa se s črko A). |
(6) Ob
vsakem novem grobnem polju se uredi označevalni steber. Velikost in
oblika označevalnega stebra za označevanje grobnih polj je predpisana že
v osnovnem projektu za izvedbo pokopališča. Možno je poiskati tudi
boljše rešitve. Obstoječe oznake polj, ki niso usklajene s predpisanimi,
se morajo po poteku uporabnosti nadomestiti z ustreznimi. |
3. Druge
ureditve pokopov |
17. člen |
(žarni
zid) |
(1)
Žarni pokopi so predvideni tudi v žarnih zidovih, to je v specifično
oblikovanih objektih za vstavljanje žar. Tipičen žarni zid je izveden iz
armiranega betona, zunanjost je lahko obdelana s kamnom. |
(2)
Predlagane dimenzije zidu so: tlorisna velikost je 8,20 m x 2,40 m,
debelina zidu je 0,65 m, njegova višina pa do 1,95 m. Nad zidom je
zaščitni enokapni nadstrešek, približne velikosti 8,65 m x 3,92 m;
postavljen je na stebrih višine do 3,00 m. Za izvedbo nadstreška je
možno uporabiti kombinacijo lesa in kovine. Oblikovanje in izbira
materialov mora biti medsebojno usklajena in mora izražati namen
objekta. |
(3)
Žarne celice so urejene v treh nivojih, po 20 enot v nivoju. Ena enota
ima spominsko kamnito ploščo dimenzij 38 cm x 38 cm, pod njo je polica
širine 20 cm po celi dolžini zidu. Vrste celic so globinsko zamaknjene
od spodaj navzgor za 10 cm. |
(4)
Žarni zidovi so postavljeni na ploščadih, lociranih v obstoječem
gozdiču, na vzhodnem delu območja. Gozdič je porasel s sicer redkim
gozdnim sestojem (gaber, hrast), ki je kot takšen dovolj svetel in
transparenten. V merilu celotnega pokopališča je ureditev pokopavanja v
žarne zidove v gozdnem območju umestna tudi zato, ker bo tu imelo svoj
lasten prostorski značaj, očitno zunanje spoznavno obeležje, identiteto
in občutenost, primerno takšnemu načinu pokopavanja. Pogoj za to pa je
izraba, ki ne ogroža koreninskega sistema (v gozdiču žarni pokopi v
zemljo niso možni). Komunalne naprave, poti, tlaki, vodovod
predstavljajo zmerno obremenitev. Obstoječa kvalitetna drevesa ni
primerno odstraniti, zato se tem drevesom praviloma prilagajajo pozicije
žarnih zidov. |
(5) V
gozdiču so predvidene skupno tri krožno oblikovane ploščadi (njen polmer
je 20,70 m), ki so ustrezno urejene in delno tlakovane. Žarni zid je
postavljen v izhodiščni liniji, radialno. Osnovna postavitev mora
omogočati dopolnilno gradnjo, kar pomeni smiselno dodajanje žarnih
zidov. Število žarnih ploščadi (polj) se ne bo povečevalo. V vsakem
žarnem polju je izhodiščno postavljenih najmanj 5 žarnih zidov. Ploščadi
in žarni zidovi se izvajajo fazno, glede na ugotovljeno dinamiko žarnih
pokopov. |
(6)
Smeri vstopa ter lokacije zidov v gozdiču nakazujejo obstoječe glavne
poti. Nanje se navezujejo potrebni dostopi v gozd in iz njega ter vse
medsebojne povezave. Ploščadi se povežejo še z novim vstopom in
parkirišči na severovzhodu območja. Usklajena mora biti tudi končna
urbanistična postavitev območja. |
18. člen |
(prostor
za raztros pepela) |
(1)
Prostor za raztros pepela je urejen v jugovzhodnem delu gozdiča in je
odmaknjen od vseh drugih oblik pokopa. Mesto je intimno. Imena umrlih so
lahko napisna na skupnem nagrobniku, razen v primeru anonimnega pokopa
(raztrosa). |
(2)
Tlakovana manjša okrogla ploščad (njen polmer je 6,00 m), z vodnim
motivom, je mesto posipa pepela. Del ploščadi se zasadi z grmovnicami.
Na prostor za raztros pepela pokojnih je speljana tudi voda in elektrika
(običajno je na takšnem prostoru predviden vodnjak, ki prši vodo, kajti
raztros pepela v vetru brez pršenja vode ni izvedljiv). |
19. člen |
(prostor
za anonimni pokop) |
Prostor
za anonimni pokop je del prostora na pokopališču, sicer enotno urejenega
po načrtih razdelitve in je brez označb in imen umrlih. Namenjen je
pokopom krst ali žar. Na prostoru za anonimne pokope je lahko urejen
skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. |
20. člen |
(skupinski pokop) |
(1) Za
potrebe po večjem številu pokopov (ob morebitnih naravnih in drugih
nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah) so predvidene površine za
grobišča. Le-te se sicer uporablja kot vzdrževan travnat prostor ali kot
parkovne površine. Na tem prostoru niso dovoljeni drugi posegi.
|
(2)
Grobišča so praviloma načrtovana kot enojni klasični grobovi. Za
grobišče se določi enotni nagrobnik. Na grobiščih je urejen skupen
prostor za polaganje cvetja in sveč. Po izvedenem posegu se naj upošteva
hortikulturna ureditev. |
(3)
Prostor za skupinski pokop na tem pokopališču je zelenica na skrajnem
severozahodnem koncu glavne vstopne poti. Njena površina je velikosti do
1.800 m2, omejujejo pa jo dostopne poti med grobnimi polji in ograja z
zasajeno vegetacijo. |
(4) Za
skupinski pokop se v primeru velikih nesreč uporabijo tudi ostala
modularna polja. |
21. člen |
(pokop
umrlih drugih verstev) |
Na
območju predvidene širitve grobnih polj za klasičen pokop se uredi
grobno polje za pokop umrlih različnih verstev. Prostor zanje je določen
na poziciji grobnega polja 8-I. |
22. člen |
(spominsko obeležje Solzice - obeležje |
mrtvorojenim otrokom) |
(1)
Predvideno je dokončanje izbrane ureditve prostora Solzice Prostor bo
urejen s spominskim obeležjem, skulpturo za spomin na mrtvorojene
otroke. Na delu spominske plošče so izpisana imena in simboli; ob njenem
vznožju je prostor za sveče. Dodan je še prostor za rože in igrače. V
vogalu sta predvidena klop in drevo. |
(2)
Velikost obstoječega prostora, ki je namenjen spominskemu obeležju, je
cca 7,0 m x 6,0 m; parcela leži med grobovi (obstoječe grobno polje
8-F). |
23. člen |
(pokopne
zmogljivosti) |
(1)
Pokopne zmogljivosti so izražene v pokopnih enotah ali grobnih mestih.
|
(2)
Pokopna enota meri pri enojnem grobu 1,00 m x 3,00 m. in je glede
racionalnosti izrabe prostora zelo ustrezna. Dvojni grob je v izmeri
2,00 m x 3,00 m in šteje za dve grobni enoti. Žarno pokopavanje je
začrtano v rastru 1,60 m x 0,80 m, pri čemer ena enota lahko sprejme več
žar. |
(3)
Celotna površina, namenjena grobnim poljem, zagotavlja zadostne pokopne
zmogljivosti, tako po številu kot po vrstah, za dolgoročne potrebe mesta
Ptuja in okoliških naselij. |
(4)
Glede na možnost prilagajanja načina pokopa zahtevam strank (klasični
pokop v krsti, žarni pokop v zemljo, žarni zid) in na možnost modularne
ureditve grobnih polj je zmogljivost pokopov pri zgoščeni verziji, v
delu pokopališča, ki se širi, v: |
- grobna
polja (dvojni grob: 2,00 m x 3,00 m; 1 krsta, klasično): minimalno 3.608
umrlih, |
- žarni
pokop v zemljo (žarni grob: 1,60 m x 0,80 m; 1 žara): minimalno 848
umrlih, |
- v
žarni zid je možno pokopati 900 družinskih enot, s po 4 žarami:
minimalno 900 umrlih, |
-
predvidena površina za skupinski pokop omogoča pokop približno 600
umrlih, |
-
številčnost raztrosa pepela ni mogoče predvideti oziroma določiti. |
4.
Stavbe v območju pokopališča |
24. člen |
(poslovilni objekt) |
(1)
Zadnje slovo od pokojnikov bo potekalo v poslovilnem objektu. Objekt ima
zaprto dvorano, ki naj zadošča za 300 oseb (100 sedežev, 200 stojišč), z
dodanim oltarjem oziroma kapelo. V poslovilni dvorani se istočasno vrši
tako pogrebni obred kot maša za pokojnega. Sodobna arhitekturna oblika
in liturgični pomen morata biti združena v zaključeno celoto.
Obvladujeta prostor, omogočata izbrano zbližanje, doživljanje in
usmeritev. Puščata svoj pečat v prostoru pokopališča. Simbolično naj
poudarjata minljivost vsega, kar nas obdaja. |
(2)
Sakralni del objekta je možno ločiti od dvorane z drsno steno; zahtevana
je tudi siceršnja možnost fleksibilnega tlorisa notranjega prostora. V
sakralnem delu je oltar oziroma kapela (za dnevne molitve je kapela
dostopna tudi skozi stranski vhod, ki je namenjen tudi vernikom), kapeli
je dodana zakristija ter sanitarije. Zakristija je prostor tako za
potrebe pogreba kot svete maše. Knjiga spomina se lahko nahaja v
posebnem prostoru oziroma je vpisno mesto v kapeli. |
(3)
Enoetažna stavba bo predvidoma imela pravokotno podolgovato tlorisno
zasnovo velikosti 17 m x 23 m. Višinsko izstopanje iz krajine ni
predvideno, zato sprejemljiva višina stavbe znaša od 5,0 do 6,0 m.
Gradnja je klasična, predvidena je armiranobetonska ali jeklena nosilna
konstrukcija. Streha je ravna ali dvokapna z minimalnim naklonom in
skrita za atiko. Dovoljeno je preoblikovanje strehe nad sakralnim delom
stavbe. Oblikovanje zunanjosti poslovilnega objekta mora biti umirjeno
in celovito. Členitev fasade objekta je pogojno dovoljena Okna naj bodo
enotno oblikovana, njihova velikost in proporci se prilagodijo namenu
prostora. Zagotovljena mora biti optimalna osvetljenost. Podrobnosti
bodo določene v projektni dokumentaciji. |
(4) Vsak
na novo zgrajen ali rekonstruiran objekt v javni rabi mora zagotavljati
funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in
komunikacijskih ovir. |
(5) Za
pridobitev najustreznejše prostorske in oblikovne zasnove poslovilnega
objekta, skupaj z nadstrešnico in zvonikom, je lahko razpisan
arhitekturni natečaj. |
25. člen |
(zvonik
in versko obeležje) |
(1) Z
večanjem pokopališča postane zvonik osnovna orientacija v prostoru.
Zvonik bi naj bil izdelan iz dveh vzporednih armiranobetonskih sten, z
zvonom kot zaključkom. Predlagana je tlorisna velikost 2,50 m x 2,50 m
(lahko do 4,0 m x 4,0 m), z višino približno 20,0 m. |
(2) Na
primeren način je zvoniku dodano versko obeležje, križ, lahko je tudi v
njegovi bližini in je potem avtonomno. |
(3)
Območje okoli zvonika in pred njim je prostor, ki bo uporabljen za
bogoslužje na prostem na dan prvega novembra. |
26. člen |
(poslovilna ploščad in nadstrešek) |
(1) Pred
novim poslovilnim objektom, deloma pred zvonikom in obstoječo stavbo z
mrliškimi vežicami se nahaja poslovilna ploščad. Dodan nadstrešek je
senca in je zavetje pred dežjem. |
(2)
Površina poslovilne ploščadi meri cca 950 m2. Na svoji celotni površini
(ali le deloma) je ploščad lahko nadkrita predvidoma z ravnim
nadstreškom, konstrukcijsko oprtim na stebre. Višina nadstreška je
približno od 4 m do 6 m. Lociranje objektov upošteva lokacijo stavb in
organizacijo celostnega pokopališkega prostora. Ustrezna usmeritev
daljših linij objektov bi bila v smeri vzhod - zahod. Nadstrešnico je
potrebno uskladiti s poslovilnim objektom in obratno. S poenotenjem
oblikovanja fasad in streh dobijo stavbe primerno reprezentančno podobo.
|
(3)
Zaradi poenotenja oziroma zapiranja (uskladitve) linije južnega pogleda
na obstoječi objekt z vežicami in poslovilni objekt z nadstrešnico je
možno izvesti dekorativni zid pred objektom z vežicami. |
(4) Na
poslovilni ploščadi so prepovedani posegi in ureditve, ki niso v
neposredni povezavi s pogrebno ali spominsko svečanostjo. |
27. člen |
(prilagoditev obstoječe stavbe z mrliškimi vežicami) |
Obstoječa stavba z mrliškimi vežicami se preuredi in prenovi. Predvidi
se ogrevanje in hlajenje stavbe (klima), ureditev priročne čajne kuhinje
(lahko več kot ena), garderobni del in prenova sanitarij. Možna je tudi
delna sprememba namembnosti obstoječega objekta, v okviru osnovne
namembnosti območja podrobnega načrta. |
28. člen |
(objekt
za vzdrževalce) |
(1)
Objekt za vzdrževalce je lociran v sklopu novih površin, dodanih na
severovzhodu območja, in namenjenih predvsem pokopališkim službam.
|
(2)
Objekt vsebuje pisarne uprave pokopališča, garderobe in potrebne
spremljevalne prostore, garaže za vozila, shrambe in skladišča; tu sta
informacijska pisarna za vodenje registrov ter razstavni prostor za
pogrebni material. Opcija je ureditev od zunaj dostopnih javnih
sanitarij. |
(3)
Predvidena tlorisna velikost stavbe je do 14 m x 40 m, kar glede na
predvideno opremo za vzdrževanje (tudi zimsko) zadošča. Stavba je
enoetažna, gradnja je klasična, streha sme biti ravna. Višina objekta je
prilagojena tehnološkim zahtevam. Sprejemljiva je nadzidava dela objekta
za vzdrževalce; zaradi potrebne svetle višine prostora za garažiranje
tovornih motornih vozil je v preostalem delu možna dvoetažna izvedba
(P+1N), kot nadzidava nižjega dela stavbe. Če je streha simetrična
dvokapnica je podstreha praviloma izkoriščena. |
(4)
Zahtevana je ureditev zadostnih manipulacijskih površin ob stavbi in
ustrezno dimenzioniranih dovozov v garažo. Višinske kote vhodov v objekt
in uvozov v garaže se prilagodijo končni višinski ureditvi prometnih
povezav. |
29. člen |
(deponija in skladiščenje materiala) |
(1)
Zunanja deponija je prostorsko ločena od objekta za vzdrževalce, vendar
pa mora zaradi potrebnega nadzora biti z njim tudi vidno povezana.
|
(2)
Prostor velikosti do 2.400 m2 namenjen deponiranju odvečnih naravnih
materialov pri opravljanju pogrebnih dejavnosti. Namenjen je tudi
ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov z območja pokopališča. Del
površine deponije (do 1.200 m2) bo utrjen z gramozom in ograjen z
varovalno ograjo. Deponija bo razsvetljena v okviru celostne
razsvetljave območja. |
(3) V
prihodnosti in glede na izražene potrebe je možna širitev (podaljšanje)
parkirišča, zato je potrebno locirati deponijo na obrobje območja, kjer
bo delovala kar najmanj moteče za širitev parkirišča. |
(4) Na
območju deponije je možna gradnja oziroma postavitev različnih tipskih
zabojnikov (kontejnerjev za odlaganje odpadkov, skladiščnih kontejnerjev
za grobno opremo z opuščenih grobov, ki se hrani v skladu s predpisi)
ter druge ureditve tega zemljišča, če ne ovirajo kasnejšega načrtovanja
posegov v prostor. Minimalni odmiki teh ureditev od parcelne meje morajo
zagotavljati možnost njihove normalne uporabe oziroma znašajo ti odmiki
najmanj toliko, kolikor določajo požarno varnostni predpisi.
|
5. Drugi
posegi in ureditve |
30. člen |
(ograditev območja pokopališča) |
(1)
Varovalna ograja ob zahodni meji obstoječega dela pokopališča se v
celoti odstrani. Ohrani se tipska ograja ob obstoječem južnem
parkirišču. |
(2) Tudi
varovalna ograja okoli razširjenega dela pokopališča je tipske montažne
izvedbe, po višini, barvi in materialu enaka že izvedeni. |
(3)
Predvidi se obnova varovalne ograje na vzhodni strani območja
pokopališča, vzdolž javne poti JP 828570. Ograja preprečuje zunanji
dostop v gozdič z žarnimi zidovi. |
(4)
Obvezna je zasaditev drevja ob novi varovalni ograji na zahodnem in
severnem delu območja. Zasaditev je predvidena tudi ob meji novega
vzhodnega parkirišča s parcelo obstoječe stanovanjske stavbe, zaradi
vidne in zvočne zaščite te stavbe. |
31. člen |
(urejanje zunanjih površin) |
Urejanje
zunanjih površin predvideva naslednje posege: |
-
ohranitev zasnove zunanjih površin obstoječega dela pokopališča,
ohranitev vseh zdravih in kvalitetnih dreves, |
-
opredelitev novega glavnega dostopa (jugozahodnega vhoda) na pokopališče
in njegova označitev z morebitnim orientacijskim znamenjem, ki nakaže
smer in točko vstopa, |
-
ureditev osrednje vstopne (tudi protokolarne) ploščadi ob novem glavnem
vhodu; del površine ob vhodu je predviden kot ploščad za zbiranje,
zraven je urejeno še manjše parkirišče; zahodna zelenica ob vstopu je
varovano arheološko območje, |
-
zasaditev drevoreda z avtohtonimi drevesnimi vrstami in izvedbo osrednje
aleje, kot usmerjevalcem in naravno ločnico med območjem starega in
novega dela pokopališča; aleja se na severu konča s primernim
zaključkom. V tej osi se lahko predvidi "območje spomina", kar je
postavitev spomenikov zaslužnim osebam v zgodovini Ptuja in okolice,
|
-
preoblikovanje in dograditev poslovilne ploščadi v osrednjem delu
območja (je sočasno tudi ploščad spominov, kot prostor za komemoracije),
|
-
ureditev vseh potrebnih poti oziroma notranjih komunikacij, z navezavo
na obstoječe območje (in obratno), |
-
ureditev vzhodnega parkirišča (cca 100 parkirnih mest), |
- na
zelenih površinah je glavni pokrov iz trate; trata prekriva tudi
dostopne površine na grobna polja, |
-
zasaditev grmovnic in dreves na obodu območij grobnih polj, tudi kot
spoznavnih objektov za informiranost o prostoru, |
-
parkovno zasaditev preostanka območja ter ureditev obodnih protivetrnih
in ugotovljenih protihrupnih zaščit (hrup cestnega prometa, železnice),
|
-
namestitev urbane opreme na pokopališču. |
6.
Urbana oprema |
32. člen |
(postavitev urbane opreme) |
Načelo
enotne postavitve velja tudi za urbano opremo. Pred izbiro in
postavitvijo urbane opreme naj izvajalec pridobi mnenje Službe mestnega
arhitekta glede njene usklajenosti. |
33. člen |
(prostori z vodo in posodami za odpadke) |
(1)
Prostori za zajem vode so pogojeni z izvedbo vodovodnega omrežja.
Vodnjak za vodo je lahko kamnit ali iz nerjavečega jekla, ob njem je
kovinski nosilec za odlaganje ali obešanje zalivalk. |
(2)
Območja za odlaganje uvelega cvetja, ostankov zgorelih sveč in drugih
odpadkov z grobov se uredijo oziroma razporedijo enakomerno po
pokopališču. |
(3)
Posode za odpadke so praviloma umaknjene v ograjen prostor (betonski ali
leseni zidec). |
(4)
Povsod kjer je potrebno in primerno, so nameščeni koši za smeti.
|
(5)
Kadar je predviden skupen prostor za vodo in smeti, je lahko v celoti
ograjen (približna velikost prostora naj bi znašala 3,00 m x 4,00 m).
|
34. člen |
(klopi) |
Ob
prostorih za zajem vode, zelenicah ob grobnih poljih, poslovilni
ploščadi ter ploščadi za žarni pokop in raztros pepela, po potrebi pa
tudi drugje, se postavijo klopi za sedenje. |
35. člen |
(informacijska tabla s prikazom območja pokopališča) |
(1)
Informacijska tabla s poenostavljenim prikazom sheme pokopališča je
locirana praviloma ob vstopu na pokopališče in lahko tudi pri stavbi z
mrliškimi vežicami. |
(2)
Splošno označevanje opredeljenega območja pokopavanja in označevanje
posameznih grobnih polj mora biti pregledno, vizualno poudarjeno in
vremensko obstojno. Pomembni so napotki za posamezne dostope.
Zagotovljen mora biti realen in redno dopolnjevan prikaz območja
pokopališča. |
36. člen |
(prostori za stojnice in drugo) |
(1)
Tlakovana ploščad ali kako drugače protiprašno urejena nivojska površina
ob obstoječem vhodu, velikosti približno 40,0 m x 4,0 m, je namenjena za
dnevno ali občasno prodajo cvetja, sveč in drugih pokopališču ustreznih
izdelkov na stojnicah. |
(2)
Stojnice morajo biti estetsko oblikovane in transparentne; zahtevana je
tipizacija izvedbe. Pogoji za izvedbo in postavitev stojnic ter površin
se določijo s projektom ureditve pokopališča. |
(3) Z
ureditvijo dveh novih vhodov na območje pokopališča se sme v njuni
bližini predvideti samo po ena ploščad s predpisano površino. Postavitev
stojnic za občasno prodajo mora biti v celoti locirana izven površin
namenjenih hoji in vožnji. |
(4) Na
dan prvega novembra se stojnice in/ali drugi začasni objekti izjemoma
postavljajo tudi na drugih prostorih, ki jih predvidi in določi
upravljalec pokopališča. |
(5)
Začasni objekti in reklamna znamenja se smejo postaviti na javnih
površinah pred območjem pokopališča. Postavijo se tako, da dopolnjujejo
javni prostor, da se prilagajajo njegovi ureditvi in ne ovirajo
komunalnih in prometnih objektov in naprav. Postavitve reklamnih znamenj
niso dovoljene ob vhodih na pokopališče. |
37. člen |
(razsvetljava) |
Glede na
izbrani koncept osvetlitve (varnostna razsvetljava, orientacijska
razsvetljava) se uredi razsvetljava po celotnem pokopališču. Oblika in
velikost luči in nosilnih elementov mora biti ustrezno določena in
premišljeno izbrana. |
38. člen |
(ozvočenje) |
Ozvočenje pokopališča se uredi po sektorjih. Omogočena mora biti takšna
končna ureditev, da ozvočenje zaobjame ves pokopališčni prostor.
|
39. člen |
(usmeritve glede posegov na obstoječih |
komunalnih objektih) |
Obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati,
dograjevati in povečevati njegovo zmogljivost v skladu s prostorskimi in
okoljskimi možnostmi. |
40. člen |
(sprememba namembnosti objekta) |
Posegi,
ki so v zvezi s spremembo namembnosti objekta ali njegovega dela, ne
smejo biti v nasprotju s prostorskim aktom, izvajati pa jih je dovoljeno
na podlagi veljavnih predpisov. |
41. člen |
(pogoji
za vzdrževalna dela) |
(1) V
času veljavnosti podrobnega načrta, ko po realizaciji posameznih s
podrobnim načrtom predvidenih prostorskih ureditev nastopijo pogoji za
začetek vzdrževanja objektov ali naprav, so dopustna redna in
investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.
|
(2) Vsa
navedena dela se ne smejo izvajati v nasprotju s tem prostorskim aktom.
|
42. člen |
(gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov) |
(1)
Enostavni objekti, ki jih je možno graditi na območju podrobnega načrta:
|
-
objekti za lastne potrebe, ki so enostavni objekti, |
-
pomožni enostavni objekti (cestni, energetski, komunalni objekti),
|
-
spomeniki in spominska obeležja na pokopališčih, |
- urbana
oprema, ki je enostavni objekt (vsa, razen transparentov, obešank na
drogu javne razsvetljave in objektov za oglaševanje). |
(2)
Postavitev enostavnih objektov ne sme biti v nasprotju s prostorskim
aktom. |
(3)
Nezahtevni objekti, ki jih je možno graditi na območju podrobnega
načrta: |
-
objekti za lastne potrebe (garaže, steklenjak, uta/senčnica, nepretočna
greznica, utrjene dovozne poti), |
-
ograje, |
-
pomožni infrastrukturni objekti (vsi, razen baznih postaj namenjenih
javnim telekomunika-cijskim storitvam), |
-
pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (rastlinjak, kmečka lopa za kmetijsko
mehanizacijo, vodni zbiralnik, betonsko korito, gozdna cesta),
|
- urbana
oprema. |
(4)
Postavitev nezahtevnih objektov mora biti skladna s prostorskim aktom.
|
(5)
Gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov so dovoljene pod pogoji
oziroma zahtevami glede načina gradnje, velikosti, odmikov ter vsega
ostalega, kot jih opredeljuje Uredba o vrstah objektov glede na
zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08), oziroma vsakokratni
predpis, ki jo nadomesti. |
|
|
IV NAČRT
PARCELACIJE |
43. člen |
(merila
in pogoji glede določanja velikosti grobnih polj in funkcionalnih
zemljišč) |
(1)
Velikost grobnih polj in njim pripadajočih funkcionalnih zemljišč mora
omogočiti predpisano uporabo in normalno vzdrževanje pokopališča.
Sočasno morajo biti zagotovljeni vsi običajno potrebni objekti in
spremljevalne površine za pričakovan nivo pokopališke dejavnosti.
|
(2) Pri
določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je med
drugim potrebno upoštevati: |
-
lokacije in vsebinske členitve grobnih polj, |
-
namembnosti in velikosti objektov na zemljiščih, poteke komunalnih vodov
in druge omejit-ve rabe prostora, |
-
urbanistične zahteve (dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet,
zelene površine), |
-
predpisane sanitarne in tehnične zahteve za pokopališča. |
(3)
Odmiki grobnih polj oziroma poti morajo biti oddaljeni minimalno toliko
od parcelne meje, da je možna njihova normalna uporaba oziroma najmanj
toliko, kolikor določajo požarno |
varnostni predpisi. |
44. člen |
(načrt
parcelacije) |
(1)
Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel s tehničnimi elementi, ki
omogočajo prenos novih mej in objektov v naravo v skladu s predpisi.
|
(2)
Velikosti grobnih polj in vseh ostalih funkcionalnih površin pokopališča
so določene z grafičnim načrtom: list 09 "Načrt parcel s tehničnimi
elementi". |
(3)
Celotna površina po planu znaša 16,04 ha, od tega je velikost površine
za širitev 6,39 ha. |
(4)
Okvirne velikosti funkcionalnih površin so: |
|
- grobna polja |
79.278 m2 |
- žarni zidovi |
2.566 m2 |
- gozdne površine |
27.717 m2 |
- zelenice |
32.348 m2 |
stavbe, obstoječe: |
|
- objekt z mrliškimi vežicami |
460 m2 |
stavbe, nove: |
|
- poslovilni objekt, zvonik |
400 m2 |
- nadstrešnica |
950 m2 |
- objekt za vzdrževalce |
560 m2 |
- poti |
11.843 m2 |
- parkirne površine |
4.278 m2 |
skupaj površine |
160.400 m2 |
|
|
(5)
Površine posameznih funkcionalnih površin na območju pokopališča smejo
po končani odmeri odstopati do 5 %. |
(6) Meje
parcel se lahko spremenijo na podlagi določil Zakona o evidentiranju
nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 in 65/07-odl.US). |
45. člen |
(javno
dobro) |
(1)
Celotno območje pokopališča postane javno dobro. |
(2)
Objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen status grajenega javnega
dobra, mora njegov lastnik oziroma upravljalec vzdrževati v stanju, ki
omogoča splošno rabo v skladu z njegovim namenom. |
(3)
Pogoji za pridobitev oziroma odvzem statusa grajenega javnega dobra so
določeni z zakonom. |
V
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE |
UREDITVE |
46. člen |
(etapnost izvedbe podrobnega načrta) |
(1)
Posebnost urejanja pokopališča se izraža prav v njegovi relativno
časovno dolgoročni zaporednosti izvajanja. Dolgoročno plansko obdobje
pomeni izvajanje v obdobju vsaj 10 let in tudi več. Dokončana izvedba
pokopališča v prikazani obliki zagotavlja pokopavanje za obdobje
približno 50 let. |
(2)
Etapnost izvedbe prostorske ureditve se določa tako, da posamezne etape
predstavljajo tiste zaključene funkcionalne enote, ki lahko služijo
svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.
Skladna pa mora biti z načrtovano infrastrukturno rešitvijo celotnega
območja in dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto. |
(3)
Etapnost urejanja območja podrobnega načrta je odvisna od mnogih
dejavnikov, kot so pridobivanje zemljišč, izdelava projektne
dokumentacije, dinamika zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev in
drugo. Iz teh razlogov se načrtovane etape izvajanja lahko razdelijo v
manjše (pod)etape ali tudi združujejo v večje. |
(4)
Znana je prva etapa urejanja. Obsega zagotovitev potrebnega števila
grobnih polj za različne zvrsti grobov v severnem podaljšku obstoječega
pokopališča, s pripadajočimi potmi in komunalno infrastrukturo.
|
(5)
Nadaljnje etape urejanja pokopališča bodo prioritetno obsegale ureditev
žarnih zidov, površin za raztros pepela, izgradnjo poslovilnega objekta
in ploščadi, servisnega objekta in nanj vezana prilagoditev stavbe z
vežicami, ter ostalo. Vzporedno se za etapo v izvajanju zagotovi vsaj
predpisana minimalna komunalna oprema. |
(6) V
skladu s predpisi se oblikuje in sprejme program, ki bo opredeljeval
potek novogradnje, obnove in celotno financiranje. |
VI
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO |
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
47. člen |
(kulturna dediščina v območju podrobnega načrta) |
(1)
Načrtovana širitev pokopališča proti zahodu, na manjšem delu zemljišč s
parcelno številko 554 in 560, obe k.o. Rogoznica, zajema: |
- del
območja arheološkega najdišča Ptuj - Rimska cesta Poetovio-Savaria (EŠD
6512), in |
- del
območja arheološkega najdišča Ptuj - Villa Rustica (EŠD 6488),
|
ki sta z
Odlokom o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov
na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89,
Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/08, 7/09) razglašeni za
kulturni spomenik lokalnega pomena. Del navedenega arheološkega
najdišča, ki se nahaja v jugozahodnem vogalu območja širitve pokopališča
(to je pas zemljišča širine 45 m in dolžine 80 m, ležeč neposredno ob
zahodni meji enote urejanja prostora P11-R3), se ohrani kot zelenica. Z
ureditvijo zelenice se varuje tisto posebno območje, ki je bilo
opredeljeno na podlagi izvršenih predhodnih arheoloških raziskav.
|
(2) V
osrednjem in južnem delu pokopališča so predvideni posegi oziroma
ureditve v območju kulturne dediščine Ptuj - Arheološko najdišče
Rogoznica (EŠD 6462). |
(3) V
območju podrobnega načrta, na zelenici med križnim drevoredom in
jugozahodnim robom gozda, se nahaja opuščeno grobišče avstro-ogrskih
vojakov, pokopanih na takratnem bolnišničnem pokopališču na Rogoznici.
Predvidi se njegova ustrezna ureditev in označitev. |
48. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
(1) V
območjih, kjer so evidentirani objekti in območja kulturne dediščine, je
potrebno upoštevati varstveni režim, ki velja za registrirano arheološko
najdišče in za posege v zemljišča, ki vsebujejo arheološko dediščino.
|
(2)
Varstveni režimi so podrobneje prikazani in obrazloženi v "Priročniku
pravnih režimov varstva, ki jih je potrebno upoštevati pri prostorskem
načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine".
Priročnik je sestavni del podatkov za prikaz stanja v prostoru. Podatki
o režimih varstva in registrih nepremične kulturne dediščine so zbrani
na spletnih naslovih http://evrd.situla.org in http://giskd.situla.org.
Podatki se občasno spreminjajo in redno dopolnjujejo, zato jih je
potrebno preverjati. |
(3)
Varstveni režim za arheološko najdišče določa: |
-
varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira
človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
znanstveno proučevanje, |
-
nepozidane površine zemljišč se v čim večjem obsegu ohranjajo v
obstoječem stanju, |
-
kmetijske površine naj se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim
manjšo uporabo kemičnih sredstev, |
- v
zemljišča oziroma v arheološki spomenik se posega le izjemoma, in sicer
v procesu znanstvenega proučevanja in v primeru druge javne koristi,
|
- v
primeru kakršnihkoli posegov v zemljišča je potrebno zagotoviti
predhodno oceno ohranjenosti arheološkega potenciala z izbranimi
nedestruktivnimi metodami in arheološko zavarovalno izkopavanje s
pridobitvijo in obdelavo najdiščnega arhiva s težnjo prezentacije
arheoloških ostalin "in situ"; odkrite arheološke ostaline je potrebno
primerno vključiti v novo nastalo arhitekturno ali prostorsko ureditev
in okolje pokopališča. |
(4) V
primeru, da se iz akta o razglasitvi ne da razbrati varstvenega režima,
velja režim, kot ga določa 134. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1).
|
(5) Za
poseg v registrirano arheološko najdišče je potrebno pridobiti soglasje
za raziskavo in ohranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister
pristojen za področje varstva kulturne dediščine. |
(6) Za
posege v zemljišča, ki vsebujejo arheološko dediščino, v njihove dele in
za posege v vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno v skladu z
veljavno zakonodajo pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege, ki
ga izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod). Dela lahko opravi tudi Zavod v
okviru javne službe. |
(7)
Površina širitve območja pokopališča je dokaj velika. Glede na
predvideno dinamiko pridobivanja zemljišč in glede časovno odmaknjenost
večine posegov (vsaj 10 let ali tudi več) je predvidena izdelava
separatne projektne dokumentacije. Ob upoštevanju rezultatov opravljenih
predhodnih arheoloških raziskav in veljavne zakonodaje, se gradbena
dovoljenja zato pridobivajo parcialno. |
(8) V
kolikor predhodne arheološke raziskave na območju izven registriranih
arheoloških najdišč še niso bile opravljene pred začetkom izvedbe
zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu,
skladno s 55. členom ZVKD-1, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. O
dinamiki del je potrebno pisno obvestiti Zavod vsaj 10 dni pred
pričetkom del. Ob vseh posegih v zemeljske plasti pa je obvezujoč
splošni arheološki varstveni režim, kot to določa 26. člen ZVKD-1.
|
49. člen |
(varstvo
vojnih grobišč) |
(1) V
območju podrobnega načrta, na zelenici med drevoredom in jugozahodnim
robom gozda, se nahaja opuščeno grobišče avstro-ogrskih vojakov;
pokopani so bili na (takrat bolnišničnem) pokopališču na Rogoznici.
|
(2) Po
določbi 30. člena Zakona o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/03
in 72/09) je na vojnih grobiščih prepovedano: |
-
spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s tem zakonom,
|
-
poškodovati grobišče ali odtujiti njihove sestavne elemente,
|
-
izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč
ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
VII
REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE
NARAVE |
50. člen |
(varovanje okolja in naravnih virov - splošno) |
(1) Na
območju podrobnega načrta ni dovoljeno umeščati dejavnosti z emisijskimi
učinki. |
(2) Pri
načrtovanju stavb, objektov in ureditev je treba upoštevati predpise, ki
urejajo osončenje in druge bivalno-sanitarne zahteve. |
(3)
Predvideni posegi v prostor, kot so načrtovani, ne bodo povzročili
neugodnih ali negativnih vplivov na okolje. |
(4) V
času gradnje je treba upoštevati vse predpisane okoljevarstvene ukrepe
za zmanjšanje negativnih vplivov. |
51. člen |
(varstvo
vode in podtalnice) |
(1)
Območje podrobnega načrta se nahaja v širšem vodovarstvenem območju z
oznako "VVO III" (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja; Uradni list RS, št. 59/07 in
32/11). Pri izdelavi projektne dokumentacije se morajo upoštevati pogoji
in omejitve iz veljavnega predpisa. |
(2)
Vodno soglasje je potrebno pridobiti za pokopališke stavbe in
spremljajoče objekte. Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega
soglasja mora biti izdelana v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za
pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o
vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09). |
(3)
Gradnja je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo.
Komunalna odpadna voda se zbira v nepretočni greznici, locirani lokalno
ob posamezni stavbi, v kateri odpadna voda nastaja. |
(4)
Predvidoma dve novi ustrezno dimenzionirani nepretočni greznici sta
locirani v bližini poslovilnega objekta in v bližini servisnega objekta.
Obstoječa nepretočna greznica pri stavbi z vežicami se ohrani oziroma
obnovi. |
(5)
Nepretočne greznice pomenijo rešitev v prehodnem obdobju, do izgradnje
javne kanalizacije. |
(6) Z
dolgoročnim prostorskim planom je za obravnavano območje načrtovana
javna kanalizacija, z ločenim sistemom odvajanja za padavinske vode in
za komunalne odpadne vode. Stavbe, v katerih nastaja komunalna odpadna
voda, se morajo na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti
najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je kanalizacija dana v uporabo.
|
(7)
Padavinske vode s streh predvidenih objektov in padavinske vode, ki niso
onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se preko peskolovov speljejo v
ponikovalnice oziroma neposredno v tla in se ponikajo. Ponikovalnice
morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin;
njeno dno mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če
ponikanje ne bo možno, kar bo potrebno računsko dokazati, se padavinska
voda spelje razpršeno po terenu. Za upočasnitev odtoka padavinskih voda
se lahko predvidi tudi izvedba zadrževalnega bazena. |
(8)
Odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin je
potrebno urediti preko peskolovov in ustrezno dimenzioniranih lovilcev
olj s koalescentnimi filtri v ponikovalnice, v javno kanalizacijo pa po
njeni izgradnji. Lovilci olja naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju
velikosti prispevnih površin, intenzitete padavin in možne pričakovana
količine naftnih derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti
razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST
EN 858-2). |
(9)
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s cest
mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske
vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05). |
(10) Pri
izdelavi projektne dokumentacije in pri pridobivanju vodnega soglasja je
potrebno upoštevati tudi druge pogoje smernic Urada za upravljanje z
vodami, Agencije RS za okolje. |
52. člen |
(varstvo
tal in ravnanje s plodno zemljo) |
(1)
Zemljišča, namenjena zelenim površinam, ki bodo v času gradnje
razgaljena, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi v skladu s
projektom krajinske arhitekture. |
(2)
Rodovitni del prsti, ki se ustrezno odstrani z matične podlage, se
deponira tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je
treba mešanje mrtvice in živice. Rodovitna prst se uporabi za
rekultivacijo razgaljenih in manj kakovostnih tal. Z prstjo je potrebno
zagotoviti racionalno ravnanje, tako med gradnjo kot po izgradnji.
|
(3) Z
odpadki in drugim materialom, vključno z odpadnim ali gradbenim
materialom, je potrebno ravnati skladno z veljavnimi področnimi
predpisi. Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih
nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo. |
(4) Pri
gradnji je potrebno uporabiti transportna sredstva in gradbene stroje,
ki so tehnično brezhibni, ter le z dokazili o neškodljivosti za okolje.
S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je
potrebno preprečiti odtekanje voda na druge površine. |
53. člen |
(varstvo
zraka) |
(1) Viri
emisij bodo ogrevalne in klimatizacijske naprave ter interni promet. Z
običajno uporabo bodo emisije toplogrednih plinov pod mejnimi
vrednostmi. |
(2)
Predvidena je izvedba centralnega ogrevanja v vsakem posameznem novem
objektu. Način in vrsta energenta nista predpisana. Za ogrevanja je
možno uporabljati katerega izmed obnovljivih virov energije (toplotne
črpalke, sončni kolektorji, drugo), za pridobitev razlike potrebne
energije za ogrevanje se lahko uporabi elektrika, plin ali kurilno olje. |
(3)
Prezračevanje vseh delov posameznega objekta se lahko izvede naravno ali
prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod plinov nad strehe
objektov. |
(4)
Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da se prepreči dodatno
onesnaževanje zraka. Zaradi prašenja v času gradnje je treba vozna
makadamske površine v vetrovnem ali sušnem vremenu redno močiti. Prav
tako je treba preprečiti nekontroliran raznos materialov z gradbišča ter
čistiti vozila pred vožnjo z gradbišča, sipek material pa pri transportu
prekriti. |
54. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1)
Družbeni plan opredeljuje območje podrobnega načrta kot območje, ki je
namenjeno za pokopališče. Razvrščeno je v II stopnjo varstva pred hrupom
v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni
list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10), za katero veljajo mejne
dnevne 64 dBA in nočne ravni hrupa (54 dBA). |
(2)
Znotraj območja podrobnega načrta se izvaja II stopnja varstva pred
hrupom. Upravljalec pokopališča mora zagotoviti, da pri svoji dejavnosti
ne bo presegal zakonsko dovoljenih ravni hrupa. |
(3) Med
gradnjo na območju podrobnega načrta ne smejo biti presežene ravni
hrupa, določene v predpisih, ki urejajo hrup v okolju. Upoštevani morajo
biti ukrepi za varovanje pred hrupom in zmanjšanje vibracij, kot so:
|
-
uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, izdelanih v skladu z
emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev za uporabo na prostem,
|
-
upoštevanje časovnih omejitev gradnje (vsa hrupna dela se izvajajo samo
podnevi med 7. in 19. uro, upošteva se ustrezna izpostavljenost hrupu in
kar najbolj omeji čas obratovanja hrupnih operacij, vključno z uporabo
zvočnih signalov), |
- lahko
se sprejmejo dodatni protihrupni ukrepi (v času pogrebov, drugo).
|
(4) Ob
južni meji območja podrobnega načrta, vendar zunaj njega, poteka
regionalna cesta R3-713. Na mejnem območju se občasno že pojavljajo
prekoračitve hrupa v primeru intenzivnega prometa. |
(5)
Predpostavlja se, da bo s priključitvijo nove obvoznice Dornavske ceste
in izvedbo novega krožišča (rondoja) hrup na pokopališču povečan in
moteč. |
(6)
Predvidoma bo ob južni meji pokopališča (ali tudi samo njenem delu)
potrebno postaviti protihrupno zaščito v obliki zidu. Z zaščito je
potrebno doseči, da bo obremenitev pokopališča s hrupom minimalna.
Omilitveni ukrepi morajo biti zagotovljeni v sklopu obvoznice.
|
55. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1)
Območje obstoječega pokopališče je že vključeno v redni javni odvoz
komunalnih in drugih odpadkov (ostanki zgorelih sveč), ki se izvaja v
skladu z občinskim odlokom, v okviru obstoječega sistema in kapacitet.
|
(2)
Zbiranje odpadkov je že urejeno v skladu s predpisom o ravnanju z
odpadki in predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo. Odpadki z območja
podrobnega načrta se interno zbirajo in ločujejo po sestavi. Zaradi
povečanja pokopališča ne bo potrebno zagotoviti novih procesov ravnanja
z odpadki, prelocirane bodo samo površine za skupno zbiranje odpadkov do
njihovega odvoza. |
(3) Nova
lokacija skupnega zbirnega mesta (internega depoja) je v sklopu
gospodarskega dvorišča pri servisnem objektu, na vzhodnem območju
širitve pokopališča. Skupno zbirno mesto mora biti urejeno po pogojih
izvajalca javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(4) V
sklopu urejanja grobnih polj so zagotovljene urejene površine za
namestitev posod za ločeno zbiranje odpadkov. Lokacije in posode za
ločene zbiranje odpadke morajo biti dobro dostopne za interni dostavni
promet. S teh površin upravljalec pokopališča dovaža odpadne sveče in
druge odpadke na skupno zbirno mesto. |
56. člen |
(ohranjanje narave) |
(1)
Stopnja naravne ohranjenosti in krajinske pestrosti bo delno zmanjšana
zaradi zmanjšanja kmetijskih površin, kar pomeni manjšo spremembo
naravne ohranjenosti območja. Sprememba obstoječe krajinske podobe bo
povezana predvsem z izgradnjo zvonika, poslovilnega objekta in
pripadajoče nadstrešnice. |
(2)
Območje podrobnega načrta se nahaja izven območij naravnih vrednost in
ekološko pomembnih območij (EPO). |
(3)
Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave
v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79, 38/86,
33/89) razglaša za zavarovano območje zeleni pas mesta Ptuj in gozdove
na območju, ki je zavarovano z Odlokom o razglasitvi varovalnega gozda v
okolici mesta Ptuj (Uradni vestnik, št. 5/69). |
(4) Za
urejanje, vzdrževanje in varstvo območja zelenega pasu mesta Ptuj
veljajo določila predpisa o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih
površin in narave v občini Ptuj. |
(5) Za
ohranjanje ugodnega stanja habitatnega tipa gozda je pri izvedbi
načrtovanih del potrebno upoštevati naslednje usmeritve: |
- izven
ožjega območja načrtovanih posegov v gozd (tri območja za žarne pokope,
območje za posip pepela) naj se ne odstranjuje ali nasipa zemlje,
razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oziroma površine nad
koreninami, z vožnjo ali kako drugače ne tepta tal, ne spreminja višina
podtalnice, kislosti ali alkalnosti tal, ne spušča škodljivih tekočin na
rastišče in ne odlaga odpadkov, |
- vej,
debel, drevesne skorje naj se ne lomi, seka, obsekava ali drugače
poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu, |
- na
deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja
tujih teles, kot so obvestila, table, nosilci žičnih vodov in kablov,
svetilke in podobno, |
-
ohranja naj se habitatni tip značilne sestavine biocenoze, brez
tujerodnih in invazivnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov,
|
-
predvidena zasaditev drevja v osrednjem delu območja in tudi ob
varovalni ograji se izvede z avtohtonimi vrstami drevja, |
-
osvetljevanje območja se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena stran od gozdnega roba ter
časovno omeji na krajši čas, |
- za
razsvetljavo območja se morajo uporabiti sijalke, ki sevajo čim nižji
delež UV svetlobe in taka konstrukcija svetil, ki omogoča osvetljevanje
talne površine, ne osvetljuje pa neba in širše okolice; svetila naj bodo
izključena od 23. ure zvečer do 6. ure zjutraj. |
VIII
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
57. člen |
(rešitve
in ukrepi za obrambo) |
Če
veljavni predpisi tako določajo, je za dopolnilno zaščito zaposlenih in
obiskovalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi potrebna ojačitev prve
plošče na objektu ali gradnja zaklonišča. |
58. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Na
območju ni pričakovati povečanega tveganja zaradi naravnih omejitev,
kajti območje podrobnega načrta se nahaja izven vseh območij glede
znanih ogroženosti (kot so poplavnost, visoka podtalnica, erozivnost in
plazovitost terena). |
(2) Pri
načrtovanju in izvajanju objektov je potrebno upoštevati pridobljena
geološka in geomehanska poročila. V območju podrobnega načrta je
potrebno upoštevati VII stopnjo intenzitete potresne ogroženosti po EMS
potresni lestvici ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.
|
(3) Pri
načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je
treba predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili
razlitje nevarnih snovi. |
59. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1)
Podrobni načrt upošteva določila 60. člena Zakona o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06-UPB in 97/10)
ter 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št.
3/07-UPB) tako, da predvideva prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s
katerimi je zagotovljeno naslednje: |
-
požarna ogroženost okolja je majhna, zato tovrstni ukrepi niso
predvideni, |
-
možnost nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov v objektih na območju podrobnega načrta, ki so
namenjeni servisni dejavnosti, ter možnost širjenja požara na sosednja
poselitvena območja, je majhna, |
-
načrtovani odmiki med objekti (minimalno 15,00 m) in odmiki od parcelne
meje (minimalno 2,50 za grobna polja) so zadostne protipožarne ločitve,
z namenom preprečitve širjenje požara na sosednje objekte, |
- vir za
oskrbo vode za gašenje je zagotovljen preko obstoječega in predvidenega
hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti, ki je v skladu s smernicami
upravljalca priključeno na javno vodovodno omrežje. Omrežje mora biti
izvedeno v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno
omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št.83/05) in s Pravilnikom o
požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05,
14/07), |
-
prometne površine ob načrtovanih objektih omogočajo dovoz in
zagotavljajo ustrezne delovne površine za interventna vozila v primeru
požara in izpolnjujejo pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Gasilski dom PGD Ptuj je od območja podrobnega načrta oddaljen približno
1.500 m. |
(2)
Investitorji objektov, za katere je skladno s predpisi izdelana študija
požarne varnosti pri pripravi projektne dokumentacije PGD, morajo pred
vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno
soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
|
|
IX
POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
60. člen |
(splošni
pogoji glede lege, zmogljivosti ter poteki objektov in omrežij
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za
projektiranje) |
(1)
Osnovna mreža gospodarske javne infrastrukture za obstoječe območje
pokopališča je bila načrtovana v skladu z zahtevami pokopališke
dejavnosti in bi morala omogočati tudi nadaljnje predvidene širitve in
navezave. Na podlagi podatkov o obstoječi gospodarski infrastrukturi, se
novi vodi na ustreznem mestu nanjo navežejo. |
(2)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske
infrastrukture so: |
-
infrastrukturna ureditev in priključevanje nanjo se izvede na podlagi
podanih smernic in projektnih pogojev pristojnih upravljalcev,
|
- novi
komunalni vodi se položijo v zemljo in praviloma ob prometnem omrežju,
hkrati se uredijo tudi priključki, |
- odmiki
med vodi različnih omrežij morajo ustrezati predpisom; če to ni mogoče,
se mora izvesti predpisana zaščita, |
-
gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati
usklajeno, |
-
predvideno novo omrežje, vse priključke, kakor tudi vse potrebne
prestavitve in zaščite obstoječih vodov je možno izvesti samo na podlagi
posebnih projektov. Posebne projekte naroči investitor v fazi izdelave
projektne dokumentacije PGD, PZI, pri upravljalcih posameznih sistemov.
|
1.
Pogoji za prometno urejanje |
61. člen |
(prometna ureditev - dovozi in vhodi na območje) |
(1)
Osnovna prometna navezava do pokopališča je regionalna cesta R3-713,
vodeča proti Dornavi (predvideno je, da bo del ceste nadomeščen z
obvoznico, ki se priključuje na obstoječo cesto prav pri pokopališču; od
pokopališča proti Dornavi bo cesta rekonstruirana). |
(2) S
končno ureditvijo pokopališča so predvideni trije vstopi. Arhitekturno
oblikovanje posameznega vhoda naj upošteva pomembnost (hierarhijo)
vhodov na pokopališče. Pri vseh vhodih so predvidena parkirišča za
obiskovalce. |
(3)
Obstoječi južni dovoz/vhod na območje je urejen in se ohranja v celoti.
Ta vstop na pokopališče je predviden ločeno za obiskovalce (v izjemnih
primerih tudi z vozili, sicer je zaprt za avtomobilski promet), in
posebej za servisna vozila vzdrževalcev pokopališča do objektov. Preko
tega dovoza se oskrbuje obstoječi objekt z vežicami. |
(4) Nov
južni dovoz/vhod se uredi zahodno od obstoječega dovoza. Napaja novo
parkirišče, s katerega je predviden nov glavni dostop na alejo z
drevoredom. |
(5) Kjer
se parkirne površine širijo čez regionalno cesto R3-713 je potrebno, na
točki največje vidljivosti, predvideti ureditev prehod za pešce in za
kolesarje. |
(6) Nov
vzhodni dovoz/vhod se izvede z obstoječe javne poti JP 828570
Rogoznica-Podvinci; lociran je v vzhodnem delu območja pokopališča. S
tega uvoza se napaja novo parkirišče in omogoči zunanji dostop k objektu
za vzdrževalce. Cestni priključek na lokalno cesto je potrebno
predvideti pod kotom 90 stopinj na os ceste ter vsaj v minimalno
predpisani širini. |
(7) Na
uvozih na parkirišča izvesti ustrezno vertikalno in horizontalno
prometno signalizacijo, v skladu z veljavnimi zakonskimi in
podzakonskimi predpisi. |
62. člen |
(prometna ureditev - glavne notranje povezave) |
(1)
Pokopališče takšne velikosti in strukture mora imeti pravilno definirane
prometne komunikacije - tako za udeležene na pogrebih, za obiskovalce in
tudi za vzdrževalce. |
(2)
Potrebna bo preveritev ustreznosti in dimenzioniranosti sedanjih
notranjih prometnih navezav. Hitra dostopnost do posameznih pokopaliških
polj ni zagotovljena na pričakovan način (ob pogrebnih slovesnostih je
potrebno zagotoviti tudi pietetni mir). |
(3)
Glavne notranje poti morajo omogočati pregledne, funkcionalne in čim
krajše dostope do posameznih območij na pokopališču. Izvedba glavnih
notranjih poti na pokopališču in poslovilne ploščadi mora omogočati
njihovo čiščenje in odstranjevanje snega. |
(4) Nova
glavna vstopna pot (aleja) poteka ob zahodni meji obstoječega območja in
se zaključi na njegovem severnem robu. Od tam je mogoče pot ustrezno
podaljšati na površine, ležeče na severovzhodu. Na osrednjo alejo se
navezuje osnovni dostop do poslovilnega prostora. Glavna vstopna pot je
široka 4,00 m; enako široka je tudi pot, ki vodi z aleje do poslovilnega
objekta. |
(5)
Notranji povezovalni poti (pot vzdrževalcev od garaž do poslovilnega
objekta in pot v smeri zahoda do novih grobnih polj) sta širine 3,00 m.
Vse druge poti med grobnimi polji so široke 2,50 m. Poti so lahko
izvedene enako kot obstoječe; asfaltirana pot z obrobama iz granitnih
kock. Vzdolž poti so - na mestih kjer jih predvidevajo načrti oziroma
kjer je to potrebno - urejeni vodni izlivi in odlagališča za odpadke.
|
(6)
Izvedba dostopov oziroma poti v gozdiču in ostalimi območji pokopališča,
kot tudi med samimi polji z žarnimi zidovi in raztrosom pepela, mora
omogočati nemoteno delo zimske službe in drugo vzdrževanje. |
(7)
Komunikacijska pot med posameznimi vrstami grobov grobnega polja je
utrjena in zatravljena. Omogočala naj bi tudi strojne izkope grobov v
posameznem polju. Ostali prostor je predviden kot vzdrževan travnati
prostor. Na primernih mestih so postavljene klopi za sedenje.
|
(8)
Glavni dostopi do objektov, površine za pešce, parkirni prostori ter
druge površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni za
funkcionalno ovirane ljudi. Za kolesarje na pokopališču ni predvidenih
poti. |
63. člen |
(parkirišča in parkiranje) |
(1)
Parkirne površine za običajno rabo se zagotavljajo na lokaciji sami, ob
povečanem prometu pa se del parkirnih površin zagotavlja tudi izven
območja. |
(2)
Parkirišča za obiskovalce so ob vseh vhodih: |
-
obstoječe parkirišče pri sedanjem in edinem vhodu zagotavlja 106
parkirnih mest (PM), |
- bodoče
parkirišče pri novem glavnem vhodu z Dornavske ceste, na jugozahodu
območja predvideva do 44 PM, |
- bodoče
vzhodno parkirišče, pri novem uvozu z javne poti (dostop do žarnih
zidov, tudi do objekta za vzdrževalce), predvideva do 120 PM. Zagotavlja
še možnost širitve parkiranja na utrjeno zelenico, na del prostora za
deponijo (do 1400 m2). |
(3)
Parkirna mesta za zaposlene na pokopališču so predvidena na vzhodnem
parkirišču, v bližini objekta za vzdrževalce. Vsa parkirna mesta so
nepokrita. |
(4)
Število parkirnih mest je določeno na podlagi velikosti pokopališča - za
manjša pokopališča je 1 parkirno mesto na 500 m2 površine. V končni fazi
bo območje pokopališča tako zagotavljalo do 270 PM (16 PM za
funkcionalno ovirane osebe) na lastnih zemljiščih. Ker narašča tudi
število grobov, posledično prihaja do vedno večjega obiska pokopališča.
|
(5)
Kompleksno rešitev zahteva ureditev parkiranja na dan prvega novembra,
ko se število obiskovalcev in število osebnih motornih vozil zelo
poveča. Enak problem nastopi tudi ob večjih pogrebih. Zadostne parkirne
površine še naprej ostajajo le izven območja pokopališča, na njegovem
obodu; ker so te površine namenjene le občasni rabi, so lahko v
preprostejši izvedbi. Seveda morajo s tovrstno uporabo bližnjih zemljišč
soglašati njihovi lastniki. |
(6) Ob
regionalni cesti, nasproti sedanjega vhoda na pokopališče, je
postajališče za avtobuse iz smeri Ptuja, od koder prihaja večina
obiskovalcev. Avtobusno postajališče v smeri proti Ptuju je na vzhodnem
delu pokopališča. |
64. člen |
(intervencijske poti) |
Dovoz z
vozili za intervencije do vseh objektov je predviden v skladu s predpisi
za požarno varnost in dejavnostjo v stavbah. Nosilnost intervencijskih
poti mora biti najmanj 10 ton, njih širina pa vsaj 3,50 m. |
65. člen |
(pogoji
za urejanje območja podrobnega načrta v varovalnem pasu državne ceste) |
(1) Pri
izdelavi podrobnega načrta so bile upoštevane smernice za načrtovanje
Direkcije RS za ceste. |
(2) Pri
izvedbi posegov v varovalnem pasu državne ceste, ki se nahaja v območju
podrobnega načrta, morajo biti upoštevana naslednja določila in pogoji:
|
- s
predlaganimi posegi podrobnega načrta v varovalnem pasu državne ceste ne
smejo biti prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na
njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja
njenega videza oziroma ni moteno redno vzdrževanje državne ceste,
|
-
objekti, s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi
prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne
ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m oziroma v skladu s predpisi o prometni
signalizaciji, |
-
odtekanje vode z državne ceste zaradi ureditve območja podrobnega načrta
ne sme biti ovirano. Padavinska in druga odpadna voda s parcel,
objektov, zunanjih ureditev in cestnih priključkov na sme pritekati na
državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v
naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa, zato
je potrebno na območju podrobnega načrta urediti odvodnjavanje po
predpisih. Ureditev odvodnjavanja ne sme povzročiti spremembe ali
poslabšanja obstoječega odvodnjavanja državne ceste, |
-
zasajene zelene meje ne smejo ovirati preglednosti na državni cesti in
cestnih priključkih, njihova višina pa tudi ob največji razraščenosti ne
sme presegati 0,75 m. V primeru novih zasaditev in ozelenitev ob vozišču
državne ceste morajo le-te biti izvedene tako, da njihovi koreninski
sistemi tudi ob največji razraščenosti ne ogrožajo varnosti prometa na
državni cesti in stabilnosti ceste. Odmik prve linije dreves od
zunanjega roba vozišča državne ceste mora biti tolikšen, da krošnje
dreves tudi ob največji razraščenosti ne segajo v prosti profil državne
ceste, |
- cestne
priključke na državno cesto je potrebno načrtovati v skladu s predpisom
o cestnih priključkih na javne ceste. |
(3) Pri
izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati še ostale
pogoje, navedene v smernicah Direkcije Republike Slovenije za ceste.
|
2.
Pogoji za urejanje gospodarske javne infrastrukture |
66. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1)
Javno kanalizacijsko omrežje komunalnih odpadnih vod in ločeno vodenih
padavinskih odpadnih vod na območju obstoječega pokopališča (še) ni
zgrajeno. Po njegovi izgradnji se morajo, pod pogoji upravljalca, vse
odpadne vode nanj obvezno priključiti. |
(2)
Komunalna odpadna voda iz novih ločenih stavb (poslovilni objekt,
servisni objekt) se ločeno odvede v dve novi vodotesni greznici na
praznjenje, locirani v bližini posamezne stavbe. |
(3) Ob
obstoječem objektu mrliških vežic je izvedena greznica na praznjenje.
Vanjo se stekajo odpadne vode iz sanitarnih prostorov v stavbi. V
primeru, da se bo pri poslovilnem objektu uporabila obstoječa greznica,
je potrebno preveriti, ali le-ta zagotavlja vodotesnost, sicer jo je
potrebno v okviru investicije sanirati. Prav tako se mora preveriti ali
njen volumen zadošča. V primeru izvedbe vodonepropustne greznice na
praznjenje ali izvedbe kanalizacijskega priključka je to potrebno zajeti
v projektni dokumentaciji. |
(4) V
ponikanje lahko neposredno odtekajo le čiste padavinske vode z utrjenih
nepovoznih površin. Padavinska odpadna voda s streh objektov se ponika
po čiščenju v peskolovih; te vode z manipulativnih, prometnih in
parkirnih površin se morajo voditi v ponikanje po čiščenju peskolovih in
lovilcih olj. Meteorne vode iz dovoza na parkirnih površinah ne smejo
odtekati na javno cesto. |
(5)
Kadar ponikanje padavinskih vod ni možno ali je možno le delno, se
predvidi razpršena odvodnja po terenu. Prostih zatravljenih površin,
sposobnih za ponikanje, je na območju podrobnega načrta dovolj.
|
(6)
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se
izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, 109/07 in
33/08) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in
79/09). |
(7) Pri
projektiranju in izvedbi kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati
še preostale podane smernice in pogoje družbe Komunalno podjetje Ptuj,
d.d.. Pri izdelavi projektne dokumentacije za objekte je potrebno
upoštevati še zahteve iz podanih smernic Agencije RS za okolje.
|
67. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Ob
območju pokopališča poteka vodovodni cevovod premera DN 300. Njegov
varovalni pas sega deloma tudi v območje pokopališča. |
(2) Za
celoten kompleks pokopališča obstaja v zunanjem vodomernem jašku
vodovodni priključek PE DN 90, speljan preko vodomera DN 40 (6/4"). Za
vodomerom je izveden vodovodni cevovod DN 90 do poslovilne ploščadi,
kjer je nameščen podzemni hidrant DN 80. Do grobnih polj je izveden
interni vodovodni cevovod DN 63 in DN 50 (6/4"), kateri je krožno
povezan z internim razvodom. |
(3)
Glede na to, da je za vodomerom izveden še podzemni hidrant DN 80 je
potrebno vodomerni jašek preurediti tako, da se obstoječi vodomer DN 40
zamenja s kombiniranim vodomerom DN 50-20. Za potrebe širitve območja
urejanja se interni vodovodni cevovod poveže krožno, glede na premer
obstoječega razvoda. |
(4)
Predvidene objekte (servisni objekt, poslovilna dvorana, grobna polja
vseh vrst) se priključi na vodovodno instalacijo znotraj območja
podrobnega načrta. Vsi cevovodi se dimenzionirajo tako, da v skladu s
predpisi zagotavljajo vodo za požarno zaščito ter za sanitarno-pitne
potrebe. |
(5) Pri
projektiranju in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati še
preostale podane smernice in projektne pogoje družbe Komunalno podjetje
Ptuj, d.d. |
68. člen |
(elekroenergetsko omrežje) |
(1)
Električna energija za napajanje obstoječega območja pokopališča oziroma
obstoječih objektov na njem je zagotovljena na nizkonapetostnem omrežju
0,4 kV iz transformatorske postaje TP Kompostarna T-629 (podzemno).
Postaja je locirana v neposredni bližini, a izven območja podrobnega
načrta, na njegovi južni strani. |
(2)
Nizkonapetostni razvod omrežja od obstoječe elektro omarice do
predvidenega poslovilnega objekta, servisnega objekta, novih parkirišč
ter za potrebe razsvetljave pokopališča, se izvede z zemeljskimi kabli.
|
(3)
Strokovne podlage in idejne rešitve morebitnega dodatnega napajanja
območja podrobnega načrta bo investitor naročil pri družbi Elektro
Maribor, d.d. Ob naročilu bo investitor priložil dokumentacijo, iz
katere bo razvidna natančna lokacija in gabariti predvidenih objektov
ter predvidena priključna moč le-teh. V idejnih rešitvah bodo tudi
obdelane morebitne prestavitve obstoječih elektroenergetskih vodov na
območju podrobnega načrta. |
(4) Na
mestih križanj in približevanj predvidenih objektov z obstoječimi
elektroenergetskimi vodi in napravami je potrebno, tako pri izdelavi
projektne dokumentacije kot pri izvedbi, upoštevati pogoje iz predpisa o
tehničnih normativih za gradnjo elektroenergetskih vodov. |
(5)
Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje
potencialov. Priključne omarice morajo biti nameščene tako, da bo
omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. |
(6) Za
vsako novo priključitev na distribucijsko omrežje ali v primeru
povečanja obstoječe priključne moči si mora investitor, pred izdajo
gradbenega dovoljenja, v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni
list RS, št. 27/07-UPB, 70/08 in 22/10) ter 4. členom Splošnih pogojev
za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja
električne energije (Uradni list RS, št. 126/07), pridobiti soglasja za
priključitev in soglasje k projektnim rešitvam v izdelani projektni
dokumentaciji za gradnjo predvidenih objektov. |
(7) Pri
projektiranju in izvedbi električnega omrežja je potrebno upoštevati
tudi vse preostale smernice in projektne pogoje družbe Elektro Maribor,
d.d., kot so bile podane za pripravo tega podrobnega načrta.
|
69. člen |
(omrežje
zunanje javne razsvetljave) |
(1) Ob
stavbah in vzdolž pomembnejših internih prometnic ter na območjih
mirujočega prometa se postavi javna razsvetljava. Izvedena mora biti s
tipskimi elementi in oblikovno poenotena po celotnem območju, ob
upoštevanju njene osnovne funkcije. Svetilke zunanje razsvetljave se
predvidoma priključijo na obstoječo instalacijo zunanje razsvetljave.
|
(2)
Sicer pa naj bodo stebri za namestitev svetilk višine do 5 m. Praviloma
so opremljeni z nosilcem zastav in vodotesno vtičnico; lahko se
(občasno) uporabijo za namestitev ozvočenja. Stebri so postavljeni
najmanj 0,30 m od roba poti; razdalja med kandelabri iste linije
predvidoma znaša približno 20 m. Za razsvetljavo novih parkirnih površin
se naj uporabijo enaki stebri in svetilke, kot so izbrani pri obstoječem
parkirišču. Mikrolokacija kandelabrov se določi ob izdelavi projektne
dokumentacije, ob upoštevanju razmer na terenu. |
(3) Vse
svetilke javne razsvetljave morajo ustrezati pogojem iz Uredbe o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,
109/07, 62/10). |
70. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
(1) Na
območju obstoja telefonsko kabelsko omrežje, ki predvidoma zadošča.
|
(2) Pri
vseh predvidenih posegih v prostor je potrebno upoštevati trase
obstoječega telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje
družbe Telekom Slovenije, d.d., k projektnim rešitvam. |
X VPLIVI
IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA |
71. člen |
(opis
vplivov in povezav s sosednjimi enotami |
urejanja
prostora) |
(1) Ob
južni meji območja podrobnega načrta, vendar zunaj njega, poteka
regionalna cesta R3-713. Na mejnem območju se občasno že pojavljajo
prekoračitve hrupa v primeru intenzivnega prometa. |
(2)
Vplivno območje podrobnega načrta je obravnavano ureditveno območje in
tiste morebitne ureditve izven območja podrobnega načrta, ki so potrebne
za izvedbo javne gospodarske infrastrukture. Območje za določitev strank
v postopku vsakega posameznega novega objekta ne sega preko parcelne
meje pripadajoče gradbene parcele, razen predvidenih parkirnih
prostorov. |
(3)
Posegi izven območja podrobnega načrta ter druga izhodišča: |
- za
izvedbo ustreznega cestnega priključka s pokopališča na državno in
občinsko cesto bodo predvidoma potrebni posegi tudi v območje teh dveh
cest, ki se nahajata izven območja podrobnega načrta. Sanirati oziroma
povrniti v prvotno stanje bo potrebno tudi poti, ki bodo zaradi
nesorazmerne uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
|
-
območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcije komunalne in energetske
infrastrukture, ki jih zahteva gradnja, obsega vse tiste površine
oziroma zemljišča izven območja podrobnega načrta, ki so minimalno
potrebne za nove navezave, |
- pri
pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za
izvedbo javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območje tega
podrobnega načrta, mora investitor te infrastrukture zanje posebej
pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljalca obravnavane
infrastrukture, |
- skoraj
vse obodne površine izven območja pokopališča so namenjene kmetijstvu;
ta obodni prostor je potrebno ohraniti v dosedanji rabi. |
XI
DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
72. člen |
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
(1) Z
uporabo dopustnih odstopanj (toleranc) se ne sme spreminjati vpliv
objekta in naprav na okolje ter načrtovani videz območja. Prav tako se
ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
|
(2) Za
objekte, ki bodo grajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, so na podlagi
ustrezne projektne dokumentacije |
-
dopustna manjša odstopanja od določil, podanih v podrobnem načrtu in
|
-
dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav
ter priključ-kov, če to pogojujejo obratovalni parametri, racionalnejša
raba prostora ali ekonomsko primernejša investicijska vlaganja,
|
vse pa
pod pogojem, da se z uveljavitvijo toleranc ne spreminja vsebinski
koncept podrobnega načrta. |
(3) K
spremembam je potrebno pridobiti mnenja pristojnih upravljalcev in
drugih, s predpisi določenih organov. |
73. člen |
(tolerance za parcelacijo) |
Podrobni
načrt povzema obstoječem delu obstoječo parcelacijo. Kot toleranca je v
širitvenem delu dovoljena parcelacija, ki poudari logično (drugačno)
funkcijo posamezne parcele. |
74. člen |
(tolerance glede zvrsti grobov) |
Posamezna polja zasedajo grobovi samo ene zvrsti, zato na poljih, kjer
je predviden določen tip grobov, ni mogoče urejati drugačnih grobov
(izjema je polje za pokope različnih verstev). |
75. člen |
(tolerance za odmike in gabarite objektov) |
(1)
Podrobni načrt v pisnem in kartografskem delu prikazuje okvirne tlorisne
in višinske gabarite objektov, ki upoštevajo odmike od prometnic in med
samimi objekti. Horizontalni in vertikalni gabariti se lahko na območju
podrobnega načrta spremenijo pod pogojem, da ne vplivajo na sosednje
objekte, naprave in površine. Dopustna so tudi odstopanja v programu
etaže poslovilnega objekta ter določitvi vhodov na nivojske ploščadi in
v objekt. |
(2) Pri
stavbi za vzdrževalce je dopustna sprememba tlorisnega gabarita zaradi
potreb tehnološkega procesa, dovoljuje pa se tudi prelociranje stavbe
izven območja gozda na del območja na ali ob parkirišču, če to narekuje
varovalna vloga gozda. |
76. člen |
(tolerance zaradi izvajanja predpisov |
o
varovanju kulturne dediščine) |
(1)
Jugozahodni vogal območja širitve pokopališča se ohrani kot zelenica. Z
ureditvijo zelenice se varuje tisto posebno območje, ki je bilo
opredeljeno na podlagi izvršenih predhodnih arheoloških raziskav.
|
(2) V
kolikor bodo tudi pri nadaljnjih arheoloških raziskavah v območjih
registriranih arheoloških najdišč (Ptuj - Rimska cesta Poetovio-Savaria
in Villa Rustica) v območju pokopališča najdene ostaline, se lahko - v
skladu z upoštevanjem pomena in javne koristi varstva kulturne dediščine
- varovalna zelenica preoblikuje glede na celostno pomembnost najdbe.
Predpisana raba površin tega dela pokopališča (zelenica) se tedaj
podredi trajnemu ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti in
pričevalnosti, kar sodi med dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
predpisanih s prostorskim aktom. |
XII
DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA |
77. člen |
(obveznosti investitorja in izvajalcev |
pri
izvajanju podrobnega načrta) |
(1) V
času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno
z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju. |
(2) Vsi
ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje in
projektnimi pogoji, ki so jih podali pristojni nosilci urejanja prostora,
na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
|
(3)
Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale
v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za
pridobitev uporabnega dovoljenja. |
(4) Pri
izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet
in dostope do objektov ter zagotoviti njihovo nemoteno oskrbo in
delovanje, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno
ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka. |
XIII USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN
POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA |
78. člen |
(usmeritve
za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega
načrta) |
(1)
Podrobni načrt neha veljati ko je v celoti izveden. Prenehanje njegove
veljavnosti se ugotovi v skladu s predpisi. |
(2) Po
prenehanju veljavnosti določajo pogoje za graditev in druge posege
prostorski izvedbeni pogoji, kot del občinskega prostorskega načrta.
|
XIV KONČNE DOLOČBE |
79. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
|
80. člen |
(dostopnost
podrobnega načrta) |
Podrobni načrt s prilogami je v času
uradnih ur na vpogled pri Skupni občinski upravi občin v Spodnjem
Podravju, Mestni trg 1, Ptuj. |
81. člen |
(pričetek
veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine
Ptuj. |
Številka: 3505-11/2008 |
Datum:
26. 9. 2011 |
Dr.
Štefan ČELAN, s.r. |
župan Mestne občine Ptuj |