Na podlagi 27., 31., 33., 175. in 190. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Ur.l. RS št. 110/02, 8/03-popravek), 7. in 13. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/99, 1/01, 3/02 in 4/03) in sprejetega Programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Kranjskega in Sorškega polja, Cerkelj, Vašce in Pšenične Police ter Krvavca, vse za Območje občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02) je Občinski svet občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 12. redni seji, dne 24. 08. 2004 sprejel

O D L O K

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH

OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM

I.

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji Občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju PUP Občine Cerklje), ki skladno sprejetemu odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986 – 2000 za območje občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 – 1990 za območje občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2002 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02 in popravek št. 3/03, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2003 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/04), v nadaljevanju prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine, vključujejo prostorske ureditvene pogoje krajinskih enot območja Cerkelj, v nadaljevanju PUP Cerklje, Letališča, v nadaljevanju PUP Letališče, območja Krvavec, v nadaljevanju PUP Krvavec, nižinskega dela občine, v nadaljevanju PUP Nižinski del, in hribovitega dela občine, v nadaljevanju PUP Hriboviti del.

PUP Občine Cerklje je izdelal UB, Urbanistični biro, d.o.o. iz Kamnika pod številko projekta 1/2000 in jih na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz osnovne in ponovne javne razgrnitve, obeh javnih obravnav ter sprejetih prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine dopolnil najprej v decembru 2002, popravku v septembru 2003 in nato še v septembru 2004.

2. člen

(vsebina PUP Občine Cerklje)

PUP Občine Cerklje vsebuje:

1.      Tekstualni del:

-        Odlok.

-        Obrazložitev.

-        Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

2.      Grafični del:

-        prikaz območij urejanja s PUP                                                          M 1:25000

-        prikaz namenske rabe prostora ter meril in pogojev na DKN                  M 1:5000

(Kamnik 02, 03, 04, 05, 12, 13, 14, 15, 16, 22, 23, 24,

25, 26, 32, 33, 34, 35, 43, 44)

-        usmeritve za kompleksne zazidave

3. člen

(vsebina odloka PUP Občine Cerklje)

Besedilo odloka sestavljajo:

I.                SPLOŠNE DOLOČBE

II.             SKUPNE DOLOČBE

1.     OBSEG OBMOČJA UREJANJA

2.     NAMENSKA RABA PROSTORA

3.     MERILA IN POGOJI ZA:

3.1. vrsto prostorskih ureditev in gradenj,

3.2. oblikovanje prostorskih ureditev in gradnjo objektov,

3.3. določanje gradbenih parcel in parcelacije zemljišč,

3.4. prometno urejanje,

3.5. komunalno urejanje,

3.6. ohranjanje narave,

3.7. varstvo kulturne dediščine,

3.8. varstvo okolja,

3.9. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe obrambe.

III. POSEBNE DOLOČBE

1.     SKUPNE POSEBNE DOLOČBE PO KRAJINSKIH ENOTAH

1.1.      krajinska enota Cerklje (PUP Cerklje)

1.2.      krajinska enota Letališče (PUP Letališče)

1.3.      krajinska enota Krvavec (PUP Krvavec)

1.4.      krajinska enota Nižinski del (PUP Nižinski del)

1.5.      krajinska enota Hriboviti del (PUP Hriboviti del)

2.     PODROBNEJŠE POSEBNE DOLOČBE

            1.      USMERITVE ZA OBMOČJA KOMPLEKSNIH ZAZIDAV:

1.1.      Cerklje na Gorenjskem CR CE1 M1

1.2.      Dvorje CR DV3 S1

1.3.      Dvorje CR DV5 M1

1.4.      Ambrož pod Krvavcem KR AŽ M1

1.5.      Ambrož pod Krvavcem KR AŽ M7         

1.6.      Ambrož pod Krvavcem KR AŽ M8

1.7.      Ravne KR RV M1

1.8.      Lahovče ND LA S4

1.9.      Zalog pri Cerkljah ND ZG S3

2.         GLEDE VRSTE POSEGOV:

2.1.                        Cerklje na Gorenjskem: CR CE3 S1, CR CE3 S2, CR CE4 S1, Grad CR GR5 S1, Glinje ND GL M1

2.2.                        Cerklje na Gorenjskem CR CE11 M2

2.3.                        Dvorje CR DV4 P1

2.4.                        Ambrož pod Krvavcem KR AŽ M1

2.5.                        območje Dolge njive – Koren

2.6.                        Adergas ND AD S1

2.7.                        Češnjevek ND ČŠ Z1

2.8.                        Zgornji Brnik ND ZB S12

2.9.                        Zalog pri Cerkljah ND ZG P1

2.10.                       Posegi na zemljišču s parc.št. 379, k.o. Cerklje

2.11.                       Šenturška Gora KR ŠU S12

2.12.                       Šenturška Gora KR ŠU S11

2.13.                       Češnjevek ND ČŠ M1

            3.      ZA OBLIKOVANJE OBMOČIJ:

                     3.1.   Glinje ND GL M1

                     3.2.   Cerklje na Gorenjskem CR CE6 M1

IV.  PREHODNE DOLOČBE

V.               KONČNE DOLOČBE

II.

SKUPNE DOLOČBE

1. OBSEG OBMOČJA UREJANJA S PUP OBČINE CERKLJE

4. člen

Območje, ki se ureja s PUP Občine Cerklje, obsega območje občine Cerklje na Gorenjskem.

Območje urejanja s PUP Občine Cerklje je razdeljeno na pet krajinskih enot in sicer:

(1.) Cerklje,

(2.) Letališče,

(3.) Krvavec,

(4.) Nižinski del,

(5.) Hriboviti del.

Deli PUP Občine Cerklje so glede na specifike krajinskih enot izdelani ločeno za posamezne krajinske enote (skupne posebne določbe) in so označeni s PUP Cerklje, PUP Letališče, PUP Krvavec, PUP nižinski del in PUP hriboviti del.

Prikaz poselitvenih območij naselij vključenih v posamezne krajinske enote:

S PUP Občine Cerklje se poleg naštetih poselitvenih območij urejajo tudi gradnje zunaj poselitvenih območij (zaselki in razpršene gradnje), ki so v prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine opredeljena kot stavbna zemljišča in območje krajine (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča).

Z začasnim PUP (do sprejetja LN) se ureja območje, za katerega je v planskih aktih dolgoročno načrtovana izdelava lokacijskega načrta (v nadaljnem besedilu LN) in sicer LN- širitev terminala na SZ.

S PUP Občine Cerklje se ne urejajo območja predvidenih izvedbenih prostorskih aktov:

·       PUP območja ob letališču,

·       PUP območja Golf Brnik,

·       PUP obstoječe vzletno-pristajalne steze

·       LN poslovne cone Brnik,

·       LN območja Šmartno,

·       LN za območje urejanja z oznako L5/1 - glavna cesta GII-104 Kranj – Moste (odsek ob letališču),

S PUP Občine Cerklje se ne urejajo območja sprejetih izvedbenih prostorskih aktov:

·       LN za ureditev krožišča na lokaciji regionalne ceste R3-639/1143 Spodnji Brnik (Uradni vestnik občine Cerklje na Gorenjskem, št. 2/03),

·       LN za rekonstrukcijo regionalne ceste R639 na odseku Sp. Brnik – Zg. Brnik (Uradni list RS, št. 18/02 in popravek št. 10/04).

2. NAMENSKA RABA PROSTORA

5. člen

Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine določajo osnovno namensko rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba je določena s PUP v poglavju skupnih določb oziroma za specifične primere tudi v poglavju posebnih določb tega odloka.

Prostorske ureditve in gradnje so dovoljene v poselitvenih območjih. Zunaj poselitvenih območij, na stavbnih zemljiščih (gradbenih parcelah) so dovoljene prostorske ureditve in gradnje posameznih objektov. Na območju krajine je dovoljena gradnja objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

Preko območij podrobnejše namenske rabe segajo območja sekundarne rabe. To so varstveni pasovi za oskrbo s pitno vodo, območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine, območja varovanja in varstveni pasovi gospodarske javne infrastrukture, ogrožena območja ter območja izključne, omejene in nadzorovane rabe za potrebe državnega letališča in obrambe.

6. člen

Vsa poselitvena območja naselij, zaselkov in razpršene gradnje so razdeljena na morfološke enote, ki so označene s šifro krajinske enote, šifro poselitvenega območja oz. območja iz 4. člena, šifro osnovne in prevladujoče dejavnosti ter zaporedno številko.

Območje PUP Občine Cerklje je opredeljeno z naslednjo namensko rabo:

(1) NAMENSKA RABA NA POSELITVENIH OBMOČJIH

3. MERILA IN POGOJI

3.1.     MERILA IN POGOJI ZA VRSTO PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ

7. člen

Merila in pogoji določajo skupne dopustne vrste prostorskih ureditev in gradenj za vsa istovrstna območja, v poselitvenih območjih in zunaj poselitvenih območij na stavbnih zemljiščih, razen če v posebnih določbah ni določeno drugače.

Merila in pogoji, določeni s tem odlokom so podlaga za izdelavo posebnega dela projekta ter gradnjo enostavnih objektov.

8. člen

(vrste ureditev in gradenj)

V območju PUP Občine Cerklje so možne naslednje vrste ureditev in gradenj:

Pred pričetkom del je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo, odstranitev objekta in spremembo namembnosti objekta potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je potrebno tudi za enostavne objekte, kadar ne izpolnjujejo enega ali več pogojev, ki jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.

9. člen

(pomen izrazov)

V PUP Občine Cerklje imajo navedeni posamezni izrazi naslednji pomen:

-        objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;

-        stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;

-        gradbeni inženirski objekti so objekti transportne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektrovodi, kompleksni industrijski objekti in drugi gradbeni inženirski objekti;

-        prostorska ureditev je načrtovana razmestitev dejavnosti in objektov na določenem območju;

-        gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;

-        rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave;

-        vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna del in vzdrževalna dela v javno korist;

-        nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uprabe nadomestnega objekta odstrani;

-        odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;

-        sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico;

-        sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled stavbe ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo;

-        zakonito zgrajen objekt je objekt ali stavba, ki je bil izveden na podlagi ustreznih pravnomočnih upravnih dovoljenj oziroma je bil izveden pred letom 1967;

-        faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Zazidano površino določajo dimenzije navpične projekcije zunanjih delov stavbe, ki so nad zemljiščem, na horizontalno ravnino zemljišča;

-        faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Bruto tlorisna površina je skupna površina vseh etaž stavbe;

-        gospodarska javna infrastruktura so omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi.

-        objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;

-        dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost turizma, gozdarstva, gostinstva, drobne obrti in proizvodov, nabiranja in sušenja zdravilnih rastlin, vrtnarstvo, čebelarstvo, perutninarsvo ter reja divjadi oziroma dejavnost, ki je v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji;

-        sanitarne sečnje so sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja;

-        vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem;

-        priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče.

VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER UKREPOV IN OMEJITEV

V CELOTNEM OBMOČJU PUP OBČINE CERKLJE

10. člen

(1)      Na celotnem območju, ki se ureja s PUP Občine Cerklje, so dovoljene naslednje vrste ureditev in gradenj:

-        gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi (DC, LC, OC, TO), za katere ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta;

-        rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih zakonito zgrajenih objektov;

-        nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov (izjema so objekti kulturne dediščine);

-        odstranitve stavb (izjema so objekti kulturne dediščine);

-        spremembe rabe zakonito zgrajenih stavb;

-        gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov;

Prepovedano je odstranjevati posamična drevesa ali skupine dreves, ki tvorijo značilno podobo krajine, razen sanitarne sečnje.

(2)      Na celotnem območju, ki se ureja s PUP Občine Cerklje so na vodnih zemljiščih celinskih voda, poplavnih, ogroženih ter vodovarstvenih območjih dovoljene le naslednje gradnje in prostorske ureditve ter ukrepi in omejitve:

(2.1.)  Na vodnih zemljiščih celinskih voda vodnega in priobalnega zemljišča (VC, VI) so dovoljene le:

-        vodnogospodarske ureditve, ki se urejajo kompleksno (ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda);

-        gradnje objektov grajenega vodnega javnega dobra;

-        gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, telekomunikacijske, energetske, komunalne in okoljske);

-        vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah;

-        ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;

-        oživljanje reguliranih vodotokov;

-        gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;

-        gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;

-        gradnje objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;

-        ureditve manjših zajemališč požarne vode;

-        ureditve manjših zajetij za ureditev ribnikov in

-        postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti.

Priobalno zemljišče vodotokov, potokov, hudournikov in suhih strug je 5 m od meje vodnega zemljišča.

Pri ureditvah in gradnjah znotraj priobalnega zemljišča naj se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija.

Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti zagotovljen prehod rib in pretok vode, ki presega biološki minimum.

(2.2.)  Poplavna območja

V skladu z Zakonom o vodah so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, gradnje objektov, ki so lahko občasno poplavljeni ter gradnje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, razen odlagališč in čistilnih naprav. Na poplavnih območjih je za vsako gradnjo oziroma poseg potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima.

(2.3.)  Erozijska območja

V skladu z Zakonom o vodah je na erozijskih območjih prepovedano:

-        poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,

-        ogoljevanje površin,

-        krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne oddeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,

-        zasipavanje izvirov,

-        nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,

-        omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,

-        odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,

-        zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

-        odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in

-        vlačenje lesa.

Na območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov na žariščih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, potrebno predhodno pridobiti geološko mnenje.

(2.4.)  Plazljiva območja

V skladu z Zakonom o vodah je na plazljivih območjih prepovedano:

-        poseganje v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča,

-        zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

-        poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,

-        izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

-        krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(2.5.)  Plazovita območja

V skladu z Zakonom o vodah je na plazovitem območju prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.

(2.6.)  Vodovarstvena območja

V skladu z Zakonom o vodah so na vodovarstvenih območjih prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. Za posamezne posege v vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati določila veljavnih odlokov in predpisov za posamezna vodovarstvena območja.

Po Zakonu o vodah je za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki so potrebne za izvajanje javne službe ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, ter za hidromelioracije in rudarjenje, potrebno pridobiti vodno soglasje.

Za krajinsko enoto Krvavec je potrebno upoštevati (1.3.1.) točko 37. člena.

VRSTE PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ V POSELITVENIH OBMOČJIH IN ZUNAJ POSELITVENIH OBMOČIJ NA STAVBNIH ZEMLJIŠČIH

11. člen

V skladu s prevladujočo namensko rabo so v posameznih območjih, za katere ni predvidena izdelava izvedbenih prostorskih aktov, poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu, dovoljene še naslednje vrste ureditev in gradenj:

V površino za pozidanost območja se štejejo površine vseh stavb na gradbeni parceli.

Za morfološke enote Cerklje na Gorenjskem CR CE3 S1, CR CE3 S2, CR CE4 S1, CR CE11 M2, Grad CR GR5 S1, Glinje ND GL M1, Dvorje CR DV4 P1, Ambrož pod Krvavcem KR AŽ M1, območje Dolge njive – Koren, Adergas ND AD S1,  Češnjevek ND ČŠ Z1, Zgornji Brnik ND ZB S12 in Zalog pri Cerkljah ND ZG P1 je potrebno upoštevati podrobnejše posebne določbe.

VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER UKREPOV IN

OMEJITEV NA OBMOČJU KRAJINE

12. člen

(1)      Območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (K1, K2)

Na območjih kmetijskih zemljišč so poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu dovoljeni še naslednji posegi:

-        kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in melioracije;

-        sanacije divjih peskopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;

-        sanacija poškodovanih zemljišč ali neustrezno oblikovanih in urejenih smučišč ter drugih tovrstnih posegov;

-        urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih poti;

-        vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov;

-        ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v skladu z zakonodajo;

-        gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (napajališče, gnojišče, gnojna jama, poljska pot, kozolec, vrtina ali vodnjak za namakanje kmetijskih zemljišč, vodno zajetje za namakanje in druga podobna kmečka opravila, čebelnjak, senik in nadstrešnica, vključno z ureditvijo kapnice, zidanica, naprave in oprema za varstvo pred točo, pod posebnimi pogoji pa tudi kašča, kmečka lopa, rastlinjak, ribnik, silos, in skedenj);

Pri agrarnih operacijah je potrebno upoštevati obstoječe naravne in ustvarjene danosti, prostorske smeri in značilnosti krajinske slike.

Za krajinsko enoto Krvavec je potrebno upoštevati (1.3.2.) točko 37. člena, za krajinsko enoto Hriboviti del pa (1.5.1.) točko 39. člena.

(2)      Območja gozdov

Za vse posege v gozd in gozdni prostor je predhodno potrebno pridobiti soglasje Zavoda RS za gozdove.

(2.1.)  V območju večnamenskih gozdov G so poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu dovoljeni še naslednji posegi:

-        posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi načrti;

-        sanacije degradiranega gozdnega prostora;

-        sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;

-        gradnje gozdnih cest, gozdnih učnih poti, žičnic, gozdnih vlak, planinskih, sprehajalnih in kolesarskih poti;

-        urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve;

-        ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v skladu z zakonodajo;

-        gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (obore, krmilnice, lovske preže, napajališča);

-        sanitarne sečnje;

-        krčitve gozdov do površine 1,0 ha za ureditev kmetijskih površin, če niso s tem ogrožene ekološke in socialne funkcije gozdov; krčitve so dopustne po predhodni strokovni presoji in soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.

(2.2.)  V območjih varovalnih gozdov (Gv1, Gv2) posegi v prostor niso dovoljeni. Izjemoma so dopustne lokalne krčitve za infrastrukturne objekte, če po presoji vplivov na okolje ne ogrožajo ekoloških funkcij; dovoljeno je izvajati raziskave in v omejenem obsegu mehkejše oblike rekreacije (sprehod, planinstvo, opazovanje, poučne dejavnosti) po urejenih poteh.

(2.3.)  V območjih gozdov s posebnim namenom (Gp) so posegi v prostor dopustni v skladu s posameznimi akti o razglasitvi gozdov za posebne namene, s katerimi je določen poseben režim gospodarjenja in ureditve teh gozdov. Izjemoma so dopustne lokalne krčitve za infrastrukturne objekte, če po presoji vplivov na okolje ne ogrožajo zaščitne, rekreacijske, turistične, poučne, obrambne ali estetske funkcije.

Z gozdovi, ki še niso razglašeni, je potrebno gospodarjenje prilagoditi tako, da se skrbi za ohranjanje njihove gozdne rabe v skladu s predpisi in gozdnogospodarskimi načrti.

V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oz. urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oz. rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.

Na območjih gozdov, ki so del območja varovanja narave ali varovanja kulturne dediščine je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.

Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.

Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.

Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.

Za krajinsko enoto Krvavec je potrebno upoštevati (1.3.3.) točko 37. člena.

(3) Območja za potrebe obrambe (OB)

Na območju Občine Cerklje se nahajajo območja izključne in možne izključne rabe za potrebe obrambe.

V območjih izključne rabe za potrebe obrambe so dovoljene gradnje in ureditve objektov namenjenih za razmestitev in delo obrambnih sil ali za izvajanje aktivnosti zaščite in reševanja.

VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER OMEJITEV

V OBMOČJIH ZAČASNIH PUP

13. člen

V območju urejanja (LN - širitev terminala na SZ), za katerega je dolgoročno načrtovana izdelava LN, so do sprejetja le tega dopustna le:

-        vzdrževalna dela in rekonstrukcije morebitnih zakonito zgrajenih stavb,

-        odstranitve morebitnih obstoječih objektov,

-        gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi,

-        postavitve začasnih objektov, razen objektov namenjenih skladiščenju.

Navedeni posegi so dovoljeni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega kompleksnega urejanja območij.

3.2. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADNJO OBJEKTOV

14. člen

(1.)     MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE

(1.1.)  Stopnja izkoriščenosti zemljišč za stavbe:

Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ):

V območju (SE) in (SP) je potrebno minimalno gradbeno parcelo določeno na osnovi ostalih določil odloka zaradi ohranjanja arhitekturne krajine, v primeru nagiba terena, ki je večji od 12° sorazmerno povečati tako, da je pri naklonu 25°, v smeri naklona večja (daljša) za 100%.

Za stavbe splošnega družbenega pomena (DI, DV, DR) ter stavbe za posebne namene (SS) je zazidanost možna v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti, oziroma zazidanost gradbene parcele določa odgovorni projektant.

Za posebna območja (MK) v skladu z namembnostjo stavb zazidanost gradbene parcele določi odgovorni projektant.

V območju mešanih dejavnosti (MB, MD in MP) se predpisani faktor zazidanosti gradbene parcele lahko poveča do 0,40 pod pogojem, da se zagotovi ustrezno število parkirnih mest.

Faktor izrabe gradbene parcele za večstanovanjske stavbe (SV) je od 0,8 do 1,1.

V primeru, ko je obstoječa zazidanost (FZ) in izraba gradbene parcele (FI) večja kot je določena v tem členu, so na teh gradbenih parcelah dovoljene le rekonstrukcije, vzdrževanje, spremembe namembnosti in rabe stavb.

(1.2.)  Po tipologiji zazidave se stanovanjske stavbe delijo na:

Območja (SE):

-        prostostoječe enostanovanjske stavbe;

-        prostostoječe dvostanovanjske stavbe;

-        dvostanovanjske stavbe – dvojčki;

-        prostostoječe atrijske stavbe;

-        strnjena pozidava v naselbinskih jedrih.

Območje (SV):

-        večstanovanjske stavbe, ki so po gradbeni masi enake eno ali dvo stanovanjskim stavbam;

-        stanovanjske bloke.

Območje (SP):

-        počitniške hiše.

Območje (SK):

-        stanovanjske stavbe, ki se stikujejo z gospodarskimi poslopji;

-        prostostoječe enostanovanjske stavbe;

-        prostostoječe dvostanovanjske stavbe;

-        prostostoječe atrijske stavbe;

-        strnjena pozidava v naselbinskih jedrih.

Območje (PK):

-        stanovanjske stavbe kmetij.

(1.3.)  Lega objekta na zemljišču:

-        Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objekta v okviru gradbene parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju.

-        Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m, enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so možni le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

-        Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji.

-        Pri postavitvi novih stavb je potrebno upoštevati upad svetlobe, razdalje med stavbami, tako, da se zagotavlja 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov.

-        Ograje morajo biti od sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m, pri čemer naj se, ob pisnem soglasju lastnika oz. lastnikov sosednjih zemljišč, praviloma postavljajo na posestne meje, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta je ta odmik 1,5 m.

-        Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene; pri lokalni cesti 8,0 m, javni poti 6,0 m, pri zbirni krajevni cesti 8,0 m in ostale nekategorizirane javne poti najmanj 6,0 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljalcem cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-ti ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest.

-        V območjih ohranjenih vaških jeder in v območjih (MS) je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vašega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je nadomestno stavbo praviloma možno locirati na mejo, ob pogoju, da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče.

-        Upoštevati je potrebno obstoječe razpoznavne gradbene linije.

-        Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb lociranih na pobočjih mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jo mora vsebovati urbanistični del posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo postavitev stavb.

-        Upoštevati je potrebno obstoječe dominante in kvalitete prostora.

(2.)     MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

15. člen

(2.1.)  Za oblikovanje stanovanjskih stavb v območju (SE) velja:

-        Tlorisni gabarit stavb mora imeti podolgovat tloris v razmerju stanic vsaj 1:1,3. Tloris je lahko tudi lomljen. S prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita oziroma je potrebno doseči za okolico značilna razmerja gabaritov. Tlorisni gabarit stanovanjskih dvojčkov mora imeti podolgovat tloris v razmerju stranic vsaj 1:2.

-        Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapu ne sme presegati višine 7,40 m nad terenom. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.

-        Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 42° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oz. dela naselja. Strešna kritina je sive barve oziroma opečna v naseljih z značilno opečno kritino. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi in ne smejo biti višje od nje. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.

-        Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in uporaba materialov mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja z osno oblikovanimi fasadami s poudarjenimi vratnimi in okenskimi odprtinami ter lesenimi arhitekturnimi elementi. Fasade morajo biti ometane v svetlih tonih. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Napušči ne smejo tvoriti masivne elemente, balkonske ograje pa naj imajo praviloma vertikalno položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dopustne. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. 

-        Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah stavb, ki predstavljajo lokalno tradicijo oblikovanja, je potrebno ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. V primerih spremembe namembnosti stavb niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti stavb.

Urbanistični del posebnega dela projekta (PGD) dokumentacije mora vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višine stavb,  naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo  utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.

Za krajinsko enoto Krvavec je potrebno upoštevati (1.3.5.) točko 37. člena, za krajinsko enoto Hriboviti del pa (1.5.3.) točko 39. člena.

(2.2.)  Za oblikovanje stavb v območjih (SK) in (PK) velja:

(2.2.1.) Za stanovanjske stavbe veljajo merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje stanovanjskih stavb v območju (SE).

(2.2.2.)            Za arhitektonsko oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb velja:

-        Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovati tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:1,8, pomožne kmetijske stavbe pa vsaj 1:1,5.

-        Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P z možnostjo izrabe podstešja. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.

-        Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice in so lahko zaključene s čopom. Šotoraste strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 42°. V primeru dozidav k hlevom se zaradi prevelikih strešnih dimenzij izjemoma dopušča lomljene strešine. Strešna kritina je sive barve oziroma opečna v naseljih z značilno opečno kritino.

-        Arhitektonsko oblikovanje stavb in dozidav mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Fasade morajo biti ometane v svetlih tonih. Napušči ne smejo tvoriti masivne elemente. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Spremembe namembnosti stavb ne smejo porušiti lokalne tradicije arhitektonskega oblikovanja.

-        Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah stavb, ki predstavljajo lokalno tradicijo oblikovanja, je potrebno ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin.

Urbanistični del posebnega dela projekta (PGD) dokumentacije mora vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višine stavb), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo  utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov. Upravičenost lomljene strešine in strešnega naklona tega dela strešine mora utemeljiti odgovorni projektant.

Za krajinsko enoto Krvavec je potrebno upoštevati (1.3.6.) točko 37. člena.

(2.3.)  Za oblikovanje stavb v območju (SV) velja:

(2.3.1.)    Za večstanovanjske stavbe, ki so po gradbeni masi enake eno ali dvostanovanjskim stavbam, veljajo merila in pogoji za oblikovanje stanovanjskih stavb v območjih (SE).

(2.3.2.)    Za arhitektonsko oblikovanje stanovanjskih blokov velja:

-             Tlorisni gabarit bloka mora imeti podolgovat tloris v razmerju stranic vsaj 1:2. Tloris je lahko lomljen.

-             Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 2 + M. Nadzidave se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.

-             Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapne s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 42°, z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oz. dela naselja. Strešna kritina je praviloma sive barve oziroma opečna v naseljih z značilno opečno kritino. Dovoljeno je odpiranje strešin v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovi strehi in ne smejo biti višje od nje. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino.

-             Rekonstrukcije fasade so dopustne pod pogojem, da se hkrati rekonstruira celotna posamična fasada – rekonstrukcija dela fasade ni dopustna.

-             Arhitektonska zasnova blokov mora biti enotna za celotno območje morfološke enote.

-             Dozidave in nadzidave morajo biti v skladu osnovno stavbo.

-             Tehnične rešitve večstanovanjskih stavb morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.

(2.4.)  Za oblikovanje počitniških hiš (SP) velja:

-        Tlorisna zasnova počitniške hiše je podolžna. Površina počitniške hiše je max. 60 m². Dozidave obstoječih počitniških hiš so dovoljene le do dopustne skupne tlorisne površine 60 m².

-        Višinski gabarit počitniške hiše je dovoljen do (K) + P + M, pri čemer višina kapu na najvišjem delu ne sme presegati 5,40 m nad terenom.

-        Strehe počitniških hiš so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45°. Lomljene in šotoraste strehe niso dovoljene. Strešna kritna je sive barve oziroma opečna v naseljih z značilno opečno kritino; glazirane kritine in kritine s trajno odbojnim svetlobnim učinkom niso dovoljene. Odpiranje streh je dopustno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi in ne smejo biti višje od nje. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Strehe nad prizidki morajo biti enakega naklona kot osnovna streha. 

-        Arhitektonska zasnova mora izhajati iz oblikovanja značilne lokalne tradicije. Napušči ne smejo tvoriti masivne elemente, balkonske ograje morajo imeti vertikalno položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dopustne. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. Dozidave počitniških hiš morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.

(2.5.)  Za oblikovanje stavb v območjih (SS, DI, DZ, DK, DV, DU, DR) velja:

-        Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.

-        Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v okolici.

-        Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave.

-        Stavbe morajo biti arhitektonsko kvalitetno oblikovane.

-        Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z osnovno stavbo. Uporaba materialov mora biti v skladu z osnovno stavbo.

-        Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.

(2.6.)  Za oblikovanje stavb v območjih (MS) velja:

-        Pri načrtovanju postavitve stavbe na parcelo je potrebno izdelati urbanistični vzorec na katastru v merilu 1:1000 in postavitev ter razmerje novogradnje in dozidave vključiti v urbanistični vzorec.

-        Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo in tradicijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišje stavbe v jedru.

-        Obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti vaškega jedra. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 42° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oz. dela naselja. Strešna kritina je sive barve oziroma opečna v naseljih z značilno opečno kritino. Kritine z trajno odbojnim svetlobnim učinkom niso dovoljene. Dovoljeno je odpiranje strešin v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi in ne smejo biti višje od nje. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino.

-        Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavbne dediščine. Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah stavb je potrebno ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon stešin. V primerih spremembe namembnosti stavb niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti stavb.

-        Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z osnovno stavbo. Uporaba materialov mora biti v skladu z osnovno stavbo.

Urbanistični del posebnega dela projekta (PGD) dokumentacije mora vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višine stavb,  naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo  utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.

Za območje morfoloških enot Glinje ND GL M1 in Cerklje na Gorenjskem CR CE6 M1  je potrebno upoštevati podrobnejše posebne določbe.

(2.7.)  Za oblikovanje stavb v mešanih območjih (MB, MD in MP) velja:

-        Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.

-        Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v okolici.

-        Obliko, naklon, kritino in smeri slemen strehe je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Obliko strehe bencinskih servisov določi odgovorni projektant.

-        Stavbe morajo biti arhitektonsko kvalitetno oblikovane.

-        Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z osnovno stavbo.

Za krajinsko enoto Letališče je potrebno upoštevati določila (1.2.1.) točke 36. člena, za krajinsko enoto Krvavec pa  določila (1.3.7.) 37. člena.

(2.8.)  Za oblikovanje stavb v območjih (MK in MT) velja:

-        Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.

-        Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo biti vedutno izpostavljeni.

-        Obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja.

-        Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavb.

-        Tehnične rešitve javnih stavb morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.

Za krajinsko enoto Krvavec je potrebno upoštevati določila (1.3.7.) točke 37. člena.

(2.9.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (PI) velja:

Tlorisna zasnova proizvodnih stavb mora upoštevati funkcijo območja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in omejitve. Vertikalni gabariti dopolnilnih gradenj proizvodnih objektov morajo upoštevati višinske gabarite obstoječe gradbene strukture.

(2.10.) Za arhitektonsko oblikovanje spremljajočih objektov v območjih (ZS) (gostinske stavbe, pisarne, garderobe, sanitarije ipd.) je potrebno upoštevati oblikovalska določila prve, tretje, četrte, pete (2.7.) točke tega člena. Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + M.

(2.11.)            Za gradnje in dozidave pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti na območjih (ZK) je potrebno upoštevati oblikovalska določila (2.5.) točke tega člena.

 (2.12.)  Odstopanja

Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto, doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami na prometnih vozliščih, v središčih posameznih naselij. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora. Upravičenost tovrstnega oblikovalskega posega se ocenjuje na podlagi najmanj dveh variantnih rešitev tako, da se izbrano varianto potrdi z novo lokacijsko informacijo.

(3.) MERILA IN POGOJI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE

16. člen

(3.1.)  Oblikovanje zelenih površin

V okviru gradbene parcele je potrebno za posamezne dejavnosti zagotoviti minimalno naslednji delež zelenih površin:

Ne glede na zgoraj predpisane deleže se v starih strnjenih jedrih naselij na območjih morfoloških enot Dvorje: CR DV2 S1 in CR DV3 S1, Lahovče ND LA M2, Praprotna Polica ND PR S1, Vopovlje ND VP S1 in Zgornji Brnik: ND ZB M1 in ND ZB M3 dovoljuje manjši delež obveznih zelenih površin gradbene parcele, vendar ne manj kot 10%.

Pri stavbah splošnega družbenega pomena (DI, DZ, DK, DU, DV, DR) ter pri stavbah za posebne namene (SS) se delež zelenih površin določi s projektom zunanje ureditve gradbene parcele v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje.

V naseljih je potrebno ohraniti čim več obstoječe vegetacije, nove zasaditve pa naj upoštevajo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Pri zunanjih ureditvah stavb se določa oblikovanje zelenega roba naselja. Parkirne površine je potrebno ozeleniti z visokimi drevesi.

Površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin.

(3.2.)  Oblikovanje okolice objektov

-        Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe nad pomožnimi objekti za lastne potrebe morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo, razen v primeru pohodne strehe, ko je pomožni objekt postavljen kot prizidek k fasadi. V primeru, da je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Rezervoarji naj bodo po možnosti skriti za zelenjem.

-        Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje. V stanovanjskih območjih višina ograje ne sme presegati 1,20 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza z vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna. Masivne, razen protihrupne ograje niso dovoljene. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno razen v primeru fizičnega varovanja.

-        Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali (les, beton obložen s kamenjem) in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.

-        Urbana oprema in objekti oz. predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine morajo biti v naselju oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Za posamezne krajinske enote območja občine Cerklje naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Na objektih stavbne dediščine reklame niso dovoljene. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno površino.

Opozorilni in obvestilni znaki na smučiščih morajo biti postavljeni tako, da ne predstavljajo ovir, da je zagotovljena nemotena rekreacija in da ni ovirano vzdrževanje infrastrukturnega omrežja in žičniških naprav.

-        Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v omočjih strnjenih naselij.

V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru. Za vse gradnje in prostorske ureditve velja, da je potrebno robove naselja oblikovno poenotiti brez večjih vidnih odstopanj v pejsažu.

Javne in poljavne površine ter zelenice znotraj stavbnih sosesk in stavbnih otokov je potrebno urejati v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora (obstoječe zelene ureditve in grajena struktura, osi in linije v prostoru, dominante, vedute ipd.). Pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišča in dostopov.

Za krajinsko enoto Krvavec je potrebno upoštevati določila (1.3.8.) točke 37. člena.

(3.3.)  Oblikovanje drugih prostorskih ureditev

-        Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Kjer razmere dopuščajo, je potrebno ohranjati naraven potek vodotoka (meandri). Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri.

-        Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti. Pri melioracijah in hidromelioracijah je potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohraniti prvotni potek vodotoka in vegetacijo ob njem ali jo ponovno zasaditi. Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Nasipe  in odkopne brežine ob prometnicah ter druga izpostavljena območja je treba zavarovati pred erozijo tako, da se jih zatravi ali zasadi z avtohtonimi grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. Urejanje pašnikov je potrebno izvesti pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.

-        Smučišča, steze za teke, sankaške proge ter druge rekreacijske ureditve se morajo čimbolj prilagajati terenu brez bistvenega spreminjanja reliefnih in talnih razmer. Pri trasiranju in urejanju zemljišč je treba v največji meri ohranjati obstoječo vegetacijo (gozdni rob, drevje, grmičevje, ruševje, travno rušo in posamična drevesa). Sanacija in rekultiviranje poškodovanih zemljišča in urejanje novih smučišč se mora načrtovati in urejati sočasno gozdnogospodarskim urejanjem in urejanjem kmetijskih zemljišč.

3.3. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN PARCELACIJE ZEMLJIŠČ

17. člen

(1) GRADBENE PARCELE

Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

Pri določitvi gradbenih parcel je potrebno upoštevati:

-        namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirna mesta, utrjene in zelene površine);

-        določen faktor zazidanosti (FZ) oziroma izrabe gradbene parcele (FI), minimalne odmike od posestnih meja in predpisan delež zelenih površin;

-        zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske poti.

Za kmetije in kmetijske objekte (SK, PK) se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti in usmeritve kmetije, potrebe po modernizaciji (nestanovanjske kmetijske stavbe, pomožni kmetijski objekti in stanovanjske stavbe kmetij), lege, medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora in ob upoštevanju vseh sanitarnih in požarnih predpisov.

Pri stavbah za posebne namene (SS), stavbah splošnega družbenega pomena (D) in stavbah v mešanih (M) območjih se velikost gradbenih parcel določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja.

Obstoječim stavbam se gradbena parcela določa na podlagi dejanske rabe zemljišč (zazidanih površin stavb, ustreznega deleža zelenih površin, pripadajočih manipulativnih površin ter površin za mirujoči promet) tako, da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.

(2.) PARCELACIJA ZEMLJIŠČ

Parcelacija se, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti.

Minimalne velikosti gradbenih parcel glede na posamezne vrste stavb so:

Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel primernih za gradnjo ter da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop.

Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.

3.4. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE

18. člen

(1.) CESTE IN DRUGE PROMETNE POVRŠINE

Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in rezervatih namenjenih za promet, kar pa ne velja za kolesarske in sprehajalne poti.

Oblikovanju javnih prometnih površin je potrebno nameniti večjo pozornost, zlasti z uporabo primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj naj bodo prilagojene različnim območjem ter posameznemu namenu. Za umirjanje prometa naj se poleg drugih ureditev uporabljajo tudi tlakovanja.

(1.1.)  Prometne površine

-        Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.

-        Minimalna širina občinskih cest je; lokalna cesta 5,5 m, javna pot 5,00 m in zbirne krajevne ceste 4,5 m.

-        Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma je slepa cesta možna, v kolikor ima na zaključku ceste urejeno ustezno obračališče.

-        Hkrati z gradnjo, rekonstrukcijo ali vzdrževalnimi deli na cesti je potrebno vključiti tudi graditev oz. po potrebi naenkrat izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav.

-        Ob obstoječem cestnem telesu je potrebno zagotoviti od 1,0 m do 2,0 m širok pas cestnega sveta z omejeno lastninsko pravico. Cestni svet je namenjen gradnji gospodarske javne infrastrukture.

-        Ob regionalnih in lokalnih cestah je v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo.

-        Hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialnov in imeti ob prehodih za pešce poglobljene robnike, da ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam.

-        Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča.

-        Postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih cestah zunaj naselij prepovedano.

Za krajinsko enoto Krvavec je potrebno upoštevati (1.3.9.) točko 37. člena.

(1.2.)  Dovozi in priključki

-        Vsak objekt na zaključeni gradbeni parceli mora imeti zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na javno cesto.

-        Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupno.

-        Novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov.

-        Z javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč.

-        Do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za intervencijska vozila.

-        Meteorne in odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.

(1.3.)  Parkirne površine

-        Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti vseh stavb je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.

-        Parkirne in manipulativne površine morajo biti z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično ločene od cestnega sveta.

-        Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejane tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

-        Večja parkirišča morajo biti opremljena s smetnjaki, klopmi in vizualnimi komunikacijami.

Glede na namembnost oz. dejavnost je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):

-        Enostanovanjske stavbe                 2 PM

-        Dvostanovanjske stavbe                 4 PM

-        Dvojček                                         4 PM

-        Večstanovanjske stavbe                 1,5 PM / stanovanje + 1 PM / 10 stanovanje

-        Počitniške hiše                               1 PM

-        Domovi z ostarele                          1 PM / 5 postelj

-        Vrtci, šole                                      2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena

-        Športna igrišča                               1 PM / 250 m² površine igrišč

-        Zdravstveni domovi            1 PM / 2 zaposlena + 1 PM na 30 m² koristne površine

-        Bolnišnice                                      1 PM / 2 zaposlena + 1 PM na 5 postelj

-        Prireditveni prostori            1 PM / 5 sedežev

-        Cerkve                                           1 PM / 20 sedežev

-        Trgovine                                        1 PM / 30 m² koristne prodajne površine oz. min. 2 PM

+ 1 PM / 2 zaposlena

-        Gostilne                                         1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2 zaposlena

-        Gostilne s prenočišči                       1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev

-        Obrtni in industrijski obrati  1 PM / 50 m² neto površine + 1 PM / 2 zaposlena

-        Skladišča                                       1 PM / 100 m² neto površine ali 1 PM / 2 zaposlena

-        Poslovni prostori s strankami          1 PM / 30 m² neto površine

-        Poslovni prostori brez strank           1 PM / 2 zaposlena

-        Pokopališča                        1 PM / 30 grobov.

-        Za oddajanje turističnih apartmajev v najem (znotraj stanovanjskih in počitniških hiš) je potrebno zagotoviti 1 PM / apartma z do štirimi ležišči oziroma 2 PM / apartma z več kot štirimi ležišči.

-        Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5 % parkirnih mest, rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički.  V primeru, da je PM manj kot 20 je potrebno zagotoviti 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički.

-        Pri določanju parkirnih mest večstanovanjskih objektov (SV) je potrebno zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 parkirno mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički.

-        Na gradbenih parcelah je dovoljena gradnja manjkajočih parkirnih mest k obstoječim stavbam ob upoštevanju minimalnega deleža zelenih površin.

Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno v bližini parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljalca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(1.4.)  Varovalni pasovi cest

-        Zaradi preprečitve škodljivih vplivov gradenj in prostorskih ureditev v prostor ob cesti, na cesto in promet na njej, je ob javnih cestah določen varovalni pas, v katerem je raba  zemljišč in prostora omejena.

-        Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:

o       pri avtocestah 40 m,

o       pri glavnih cestah 25 m,

o       pri regionalnih cestah 15 m,

-        Varovalni pas občinske ceste je širok:

o       pri zbirni mestnih in krajevnih cestah 10 m,

o       pri mestnih ali krajevnih cestah 8 m,

o       pri lokalnih cestah 8 m,

o       pri javnih poteh 6 m,

o       pri javnih poteh za kolesarje 3 m.

-        Državne ceste so določene z uredbo o kategorizaciji državnih cest, občinske ceste pa z odlokom o kategorizaciji občinskih cest.

-        Za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je v varovalnem pasu ceste potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega državnega oziroma občinskega organa.

-        Vse posege je potrebno načrtovati v skladu s planiranimi posegi na državnih cestah. Med drugim je potrebno upoštevati:

1.         PGD rekonstrukcije ceste R3-639 Sp. Brnik – Zg. Brnik, Planing d.o.o. Križe, 2003,

2.         PGD rekonstrukcije ceste R3-922 Grad – žičnica Krvavec, OZZING d.o.o. Trbovlje, 2000,

3.         Idejni projekt prestavitve ceste G2-104 v dolžini 2500 metra na območju letališča Brnik PNZ d.o.o., Ljubljana, 2004.

(1.5.)  Rezervati prometnic

Planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste.

V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter eventuelna prečkanja omrežij energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.

Rezervati posameznih cest so:

-        državne ceste (glavne in regionalne)           40 m

-        lokalne ceste (LC)                                      30 m

(2.) ŽELEZNIŠKI PROMET

Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine določajo načelni koridor železniške proge Ljubljana – Brnik.

(3.) ZRAČNI PROMET

Del območja PUP Občine Cerklje se nahaja v območju izključne, omejene in nadzorovane rabe prostora javnega letališča Ljubljana, znotraj katerih, zaradi varnosti zračnega prometa veljajo nekatere omejitve pri načrtovanju posegov v prostor (višinske omejitve, zaznamovanje objektov in ovir oziroma prepoved gradnje).

V obravnavanem območju se za ovire za zračni promet štejejo tudi:

a)         med ovire v coni letališča se štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno,

b)         zunaj cone letališča, štejejo za ovire:

-        v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 višji od referenčne točke letališča,

-        objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,

-        vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,

-        za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki se nahajajo v območju izključne rabe letališča in za gradnje in prostorske ureditve, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa je potrebno pridobiti predhodno soglasje Ministrstva za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo. Objekte je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

(4.) ŽIČNIŠKI PROMET

Nove žičnice morajo biti speljane in urejene tako, da z gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem ne povzročajo čezmernih vplivov na okolje in da ne ogrožajo varnosti ljudi, prometa, objektov in naprav.

Teren, na katerem se postavlja temelj za žičnico (podpore, postaje) mora biti stabilen in ne sme biti izpostavljen plazovom. Na območjih, kjer je nevarnost plazov ali drugih naravnih ovir, so potrebni tehnični ukrepi za zaščito konstrukcij in objektov.

Če žičnica križa cesto ali pot, daljnovod ali drugo žičnico ali vlečnico ali teče vzporedno z njimi, so potrebni ustrezni tehnični ukrepi, da se preprečijo medsebojne motnje in odvrnejo nevarnosti, ki jih to utegne povzročiti, ter omogoči reševanje potnikov z linije žičnice.

V stavbi pogonske postaje ali v njeni neposredni bližini morata biti predvidena prostor za delavce na žičnici ter delavnica za vzdrževanje in remont. Postaje žičnic z odklopljivimi prižemkami morajo biti pokrite.

Pri rekonstrukcijah, kjer se vlečnice zamenjajo s sedežnicami, je potrebno poškodovano zemljišče na bivši trasi rekultivirati.

(5.) PROMET NA NOTRANJIH VODAH

Na območju obstoječih bajerjev so dovoljeni le posegi za potrebe urejanja jezera in varstvo voda. Dovoljeni so tudi posegi oziroma ureditve, ki omogočajo dostop do vode (pristani, mostički, privezi, pomoli, čolnarne...), ki trajno ne spreminjajo obale.

Za posege v območju jezera in priobalnega pasu je potrebno predhodno soglasje pristojne službe na urejanje voda in strokovno mnenje službe za varstvo narave.

3.5. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE

19. člen

Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, usteza obrambno-zaščitnim zahtevam in je v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljalcev posameznih infrastruktur.

Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni.

Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.

Za oblikovanje žičniških stavb je potrebno upoštevati določila (1.3.7.) točke 37. člena.

Pred začetkom zemeljskih del, ali nameravanja postavitve telekomunikacijskih naprav na objektih ali območjih s kulturno dediščino, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje ZVKD, OE Kranj. Pred pričetkom zemeljskih del je na arheoloških lokacijah potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje ZVKD, OE Kranj in ga obvestiti o začetku izkopa, da bo lahko opravil arheološki nadzor.

Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda. Gradnja novih objektov naj bo zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi vodi.

V novonačrtovanih območjih predvidenih za gradnjo, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna šele po izgradnji javne prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.

Za krajinsko enoto Krvavec je potrebno upoštevati določila (1.3.10.) točke 37. člena.

(1.) ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH TER PADAVINSKIH VODA

20. člen

(1.)      Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in komunalne kanalizacije, za katere skrbi upravljalec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna meteorna in komunalna kanalizacija).

(2.)      Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s končnimi dispozicijami. Komunalno kanalizacijo se vodi na lokalne čistilne naprave oziroma na centralno čistilno napravo.

(3.)      V javno kanalizacijo se mora odvajati komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalno odpadne vode, preračunana na 1m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE (to je 50 m na PE oziroma prebivalca), odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje. Priključitev na javno kanalizacijo je dovoljena v skladu s pogoji upravljavca.

(4.)      Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi. Padavinske vode s cest se spelje preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj v ponikovalnico ali vodotok po najbližji možni poti. Padavinske vode s streh objektov se v ponikovalnice ali vodotoke vodi preko peskolovov, s povoznih površin (parkirišč, dvorišč, manipulativnih platojev...) pa preko lovilcev olj in peskolovov. Predvideti je potrebno ureditve za odvodnjavanje obstoječih in predvidenih smučišč.

(5.)      Na območjih, kjer sistem javne komunalne kanalizacije še ni zgrajen, se komunalne in tehnološke vode iz objektov in naprav vodijo v vodotesne več prekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka, ki jih mora redno čistiti pooblaščeni upravljalec. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se objekti obvezno priključijo na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezinficirati. Odpadne vode iz greznic je prepovedano spuščati na javne ali zasebne površine, potoke ali druge površinske vode ali v podzemlje.

(6.)      Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja. V kolikor se v tehnološkem postopku uporabljajo strupene snovi, se zahteva reciklaža z odvozom suspenzij na za to določena odlagališča.

(7.)      Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic.

(8.)      V varstvenih pasovih vodnih virov je način odvajanja odpadnih in padavinskih voda določen s posameznimi odloki o varovanju vodnih virov.

Za krajinsko enoto Krvavec je potrebno upoštevati (1.3.11.) točko 37. člena. 

(2.) OSKRBA S PITNO VODO

21. člen

Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca. Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno, je pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno zgraditi javno vodovodno omrežje.

Nova vodovodna omrežja je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.

V rezervatih obstoječih in predvidenih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, razen ob soglasju upravljalca.

Vse gradnje morajo biti od osi vodovoda odmaknjene minimalno 2 m. Spreminjanje nivelete obstoječega terena, nad traso vodovoda, je dovoljeno le do ± 0,20 m.

Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme.

Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno količino požarne vode oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti ustezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ.

Raba vode za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred rabo vode za druge namene.

(3.) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

22. člen

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Objekte je potrebno priključiti na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.

Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati elektroenergetske koridorje, ki znašajo:

-        za napetostni nivo daljnovoda 110 kV:                    30 m (2×15 m od osi DV),

-        za napetostni nivo daljnovoda 20 kV:                      20 m ( 2×10 m od osi daljnovoda (DV),

-        za napetostni nivo kablovoda 20 kV:                         8 m (2×4 m od osi kablovoda).

Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.

Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oz. občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elekromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

Nizko in srednje napetostno omrežje je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi.

Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oz. zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode. Nove transformatorske postaje naj bodo oblikovane in postavljene tako, da čim manj vplivajo na vidne kvalitete prostora.

Za krajinsko enoto Krvavec je potrebno upoštevati določila (1.3.12.) točke 37. člena.

Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno naselje oziroma del naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce morajo biti urejeni z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi kandelabri tipske oblike.

Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oz. izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za določeno okolje. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Če pa kvalitetne rešitve za določeno območje ne obstajajo, je potrebno v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno rešitev.

(4.) OSKBA S PLINOM

23. člen

Pri prostorskih ureditvah in gradnji objektov je potrebno upoštevati stanje in zasnovo plinovodnega omrežja, ki izhaja iz planskih usmeritev občine. V nadzorovanih oziroma varstvenih pasovih plinovodov je potrebno upoštevati zakonsko določene omejitve.

Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja.

Nadzorovani pas za plinovode z delovnim tlakom nad 16 barov je 100 m na vsako stran osi plinovoda. Varstveni pas za plinovode za delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran osi plinovoda, za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov je 2 m na vsako stran osi plinovoda.

V 2 × 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega upravljalca.

Za visokotlačne plinovode je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Ur.l. RS, št. 60/2001 in 54/2002), za srednjetlačne plinovode pa Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Ur.l. RS, št. 26/2002 in 54/2002).

Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljalec plinovoda.

(5.) TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN SISTEM ZVEZ

24. člen

(a)       RT omrežje:

Z objekta RTV na Krvavcu potekajo koridorji za RTV, PTT in EGS, v katerih ne sme biti ovir.

(b)      Telefonsko omrežje:

Telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju TK omrežje) na območju PUP Občine Cerklje sestavlja ena končna telefonska postaja (KATC) s pripadajočim krajevnim in razvodnim kabelskim omrežjem. KATC Cerklje je povezana z nadrejeno glavno avtomatsko telefonsko centralo (GATC) Kranj.

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki TK omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi.

Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).

Pri določanju lege stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljalca.

Priključitev na TK omrežje se izvede na osnovi projektno tehnične dokumentacije, ki mora upoštevati obstoječo infrastrukturo ter določiti ustrezne odmike od nje.

Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami morebitno tangiranih TK naprav pri gradnjah in prostorskih ureditvah izvede Telekom Slovenije, d.d.

Na mestih, kjer posegi v prostor (gradnja objektov in komunalne infrastrukture) tangirajo obstoječe TK naprave, bo potrebno le-te zakoličiti in v času gradnje ustrezno zaščititi. Od prizadetosti obstoječih telekomunikacijskih naprav, je odvisno ali bo potrebno za zaščito ali prestavitev telekomunikacijskih naprav izdelati projekt.

Investitorji posameznih posegov v prostoru morajo predhodno pridobiti pri Telekomu Slovenije d.d., enoti Kranj ustrezno tehnično dokumentacijo o poteku obstoječih telekomunikacijskih naprav na prizadetih področjih, katero integrirajo v ustrezno dokumentacijo na podlagi katere bo Telekom  Slovenije d.d., izdal ustrezno soglasje za vsakega  investitorja posebej.

Investitorji objektov bodo morali za vključitev objektov na javno telekomunikacijsko omrežje omogočiti Telekomu Slovenije d.d., izvedbo telekomunikacijskega omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja za prekop prizadetih zemljišč in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.

Za krajinsko enoto Krvavec je potrebno upoštevati določila (1.3.13.) točke 37. člena.

(c)       Omrežje mobilne telefonije:

Izgradnja omrežja mobilne telefonije mora biti usklajena s koncesijsko pogodbo posameznega operaterja in z veljavnimi mednarodnimi standardi s področja mobilne telefonije.

Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:

-             prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;

-             objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;

-             na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;

-             v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);

-             če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;

-             na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja), na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembna območja naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;

-             v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;

-             posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten).

(d)      Kabelsko razdelilni sistem

Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je dopustno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje (v nadaljevanju CaTV) in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.

-        Trasa omrežja CaTV mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka telefonsko omrežje.

-        Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh.

-        Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CaTV od ostalih komunalnih vodov.

(6.) RAVNANJE IN ODLAGANJE ODPADKOV

25. člen

Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.

Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.

Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira ekološke otoke (zbiralnice ločenih frakcij).

Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.

Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi.

Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov naj se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala v 15 m obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.

3.6. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE

26. člen

VARSTVO NARAVNIH VREDNOT IN OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

Za gradnjo objektov in prostorske ureditve v območjih naravnih vrednot je, v skladu s 105. členom zakona o ohranjanju narave, predhodno potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega Ministrstva za okolje, prostor in energijo.

Pri načrtovanju posegov je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedene v strokovnem gradivu 'Naravovarstvene smernice za prostorsko ureditvene pogoje občine Cerklje na Gorenjskem' (ZRSVN, OE Kranj, oktober 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Cerklje na Gorenjskem.

Deli narave predlagani za naravne vrednote:

Opombe: END je evidenčna številka naravne dediščine ZVNKD (Narav. Smernice za pripravo prostorskega plana občine Cerklje na G., april 2001)

Deli narave opredeljeni za obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana RS:

3.7. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

27. člen

Enote nepremične kulturne dediščine za občino Cerklje so prikazane v elaboratu Varstvo kulturne dediščine – Strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Cerklje na Gorenjskem, ZVNKD v Kranju, junij 2001 in dopolnitev Seznam izbranih enot registra dediščine z dne 15. 9. 2003. 

Enote neprenične kulturne dediščine, njihova vplivna območja in območja kompleksnega varstva kulturne dediščine so razvidne iz grafičnega dela tega odloka oz. iz zgoraj navedenih Strokovnih podlag.

Kulturno dediščino predstavljajo tudi vse oblike lesenih kozolcev, slopna znamenja in zidane kapelice.

Pred vsakim  posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s členi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 7/99) potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti  kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem  gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine.

Usmeritve za varovanje prostorskih kvalitet na vplivnih območjih dediščine:

-        ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,

-        ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,

-        ohranjati kozolce v njihovem razmerju do prostora in naselij (SZ od Velesovega, SZ in JV od Praprotne Police, J od Češnjevka, J in Z od Dvorij in Grada, JZ in Z od Cerkelj, okrog Pšenične Police in Šmartnega, J od Glinij, J od Zaloga in SV od Vopovelj in drugih),

-        ohranjati travniške sadovnjake ob robu naselij,

-        ohranjati večja in pomembnejša drevesa v naselju, ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,

-        ohranjati živice (Šenturška Gora, Sv. Lenart, Ambrož pod Krvavcem, Stiška vas),

-        poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,

-        usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,

-        pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,

-        usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,

-        preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,

-        upoštevati izjemne, tipične in kompleksne naravno kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike površinskih in podtalnih voda, vodnatost in čistost voda in vodni rob,

-        na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine.

(1.)      Na območju PUP Občine Cerklje se nahaja naslednja pomembnejša kulturna dediščina:

2632                ADERGAS – Cerkev Marijinega oznanenja

5546                ADERGAS – Razvaline gradu

798                  ADERGAS – Samostan Velesovo

9547                CERKLJE NA GORENJSKEM – Hribarjeva vila

5560                KRVAVEC – Gradišče

5565                ŠMARTNO PRI CERKLJAH – Grobišče in lokacija sakralne stavbe

5563                ŠMARTNO PRI CERKLJAH – Grobišče na Milharjevem hribu

5566                ŠTEFANJA GORA – Naselbina okoli cerkve sv. Štefana

1698                ZALOG PRI CERKLJAH – Cerkev sv. Matije

(2.)                  Na območju PUP Občine Cerklje se nahajajo naslednja območja naselbinske dediščine:

400795 Cerklje na Gorenjskem – Vaško jedro

400813 Trata pri Velesovem – Vaško jedro       

400797 Dvorje – Vaško jedro

400820 Zgornji Brnik – Vaško jedro      

400819 Zalog pri Cerkljah – Vaško jedro

400808 Stiška vas – Vas

400810 Šenturška Gora – Vaško jedro

Za izdelavo lokacijske informacije se podatki o omejitvah povzamejo iz grafičnega dela PUP Občine Cerklje in iz strokovnih podlag kulturne dediščine, ki so navedene v prvem odstavku tega člena.

3.8. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO OKOLJA

28. člen

Gradnje in prostorske ureditve so možne v vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.

Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča.

Za krajinsko enoto Letališče je potrebno upoštevati določila (1.2.2.) točke 36. člena.

(1) DOVOLJENE DEJAVNOSTI

29. člen

V spodaj navedenih območjih so dovoljene dopolnilne dejavnosti v okviru namenske rabe in ob upoštevanju naslednjih pogojev:

a) v območjih z oznako (SE):

1)     obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,

2)     dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje,

3)     delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.

b) v območjih z oznako (SV):

1.)   obseg dejavnosti omogoča do vključno 2 zaposlena na stanovanje, omejitev ne velja za pritličje javnega značaja (SV),

2.)   dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje,

3.)   delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.

c) v območjih z oznako (SK) in (PK) znotraj poselitvenih območij:

1)     dejavnosti, ki predstavljajo dopolnilno dejavnost kmetije,

2)     dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje,

3)     kmetijske dejavnosti hlev do 120 glav živine,

4)     kmetijske dejavnosti, hlev od 40 do 120 glav živine na območju kulturne dediščine, mora projektant arhitekturo hleva predhodno uskladiti na ZVKD in zanj izdelati obvezno presojo vplivov na okolje,

5)     delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.

d) v območjih z oznako (MS):

1)     dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje,

2)     kmetijske dejavnosti, hlev do 40 glav živine, v primeru večjega hleva pa mora projektant arhitekturo hleva predhodno uskladiti na ZVKD,

3)     delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.

(2) VARSTVO ZRAKA

30. člen

Za varstvo zraka je potrebno:

-        pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,

-        nove stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije,

-        zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb,

-        obvezno je priključiti vse večje porabnike na zgrajeno plinovodno omrežje,

-        urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka,

-        postopno preiti na način ogrevanja obstoječih stavb z ekološko sprejemljivimi gorivi.

(3) VARSTVO PRED HRUPOM

31. člen

Na območju PUP Občine Cerklje se v skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju v poselitvenih območjih določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen za:

-        območja pokopališč (ZK), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom; ravni hrupa lahko izjemoma presegajo mejne vrednosti določene za II. stopnjo varovanja pred hrupom v primeru, ko je pokopališče locirano v bližini cerkva zaradi zvonov in, ko je pokopališče locirano ob prometni cesti. V primeru urejanja obstoječih in novih pokopališč ob prometnih cestah je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred hrupom,

-        športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim igriščem (ZS), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,

-        območja namenjena vzgoji in izobraževanju (DI), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,

-        območja osnovnega zdravstvenega varstva (DZ), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,

-        proizvodna območja (PI) pretežno namenjena proizvodnji, skladiščem in parkiriščem, kjer se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.

Na območjih javne gospodarske infrastrukture se skladno uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom za območja državnih cest (DC), območja lokalnih cest (LC) in območja za čiščenje vode (OC). Za območja telekomunikacijske infrastrukture in žičniških postaj in naprav se določa III. stopnja varstva pred hrupom.

Na območju krajine se za vsa območja določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen za območje regijskega parka.

S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne določa stopnja varstva pred hrupom za območja za potrebe obrambe.

Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma drugačne (javne prireditve, javni shodi ali vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav), za kar je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa, ki ga izda na podlagi predhodne strokovne presoje.

Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Prav tako ne sme čezmernih obremenitev povzročati vir hrupa na kraju imisije.

Nove gradnje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območju, kjer predpisane mejne ravni niso presežene oz. ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območju, kjer je obremenitev s hrupom čezmerna.

Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo; ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.

Obstoječe vire čezmernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa.

V vplivnem območju avtoceste je potrebno upoštevati stopnjo obremenitve na osnovi strokovnih podlag, ki jih pri projektnih pogojih posreduje upravljalec avtoceste.

Pri novogradnjah, nadomestnih gradnjah objektov, rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih oz. drugih ukrepov zaradi prometa na cesti.

Za krajinsko enoto Letališče je potrebno upoštevati (1.2.3.) točko 36. člena.

(4) VARSTVO TAL

32. člen

Na območjih skladišč tekočih goriv, naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi morajo biti dela izvedena na način, ki onemogočajo izliv nevarnih snovi v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.

Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.

Voda za izdelavo umetnega snega mora biti neoporečna.

Za krajinsko enoto Krvavec je potrebno upoštevati še določila (1.3.14.) točke 37. člena.

(5) VARSTVO VODA TER OBVODNIH EKOSISTEMOV

33. člen

Za posege v vodovarstvenih območjih, vodnih in obvodnih ekosistemov je potrebno upoštevati zakon o vodah in podzakonske akte ter odloke o varovanju vodnih virov.

-        Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih območjih je obvezno spoštovanje omejitev v izvajanju kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnosti. Gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero, je v skladu s predpisi na področju varstva okolja, treba pridobiti okoljevarstveno soglasje ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov, je na vodovarstvenem območju prepovedana.

-        Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne vode in odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon in predpisi na področju varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.

-        Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov, in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano.

-        V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.

-        Gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin je prepovedana na priobalni tlorisni širini 5m od meje brega voda 2. reda. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje odpadkov.

-        Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.

-        Pri pridobivanju umetnega snega ni dovoljena uporaba kemijskih sredstev, ki bi škodljivo vplivala na vodne vire.

           MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI

NESREČAMI TER UREDITVE ZA POTREBE OBRAMBE

34. člen

(1) VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:

-        varen umik ljudi, živali in premoženja;

-        potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;

-        prometne in delovne površine za intervencijska vozila;

-        vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi;

-        zagotovitev površin za potrebe evakuacije.

V območjih urejanja za poselitev, kjer niso zagotovljene zadostne količine požarne vode in ni ustreznega pritiska v omrežju, niso dopustni posegi, s katerimi se povečuje bruto etažna površina objektov.

Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja so določene v občinskem načrtu zaščite in reševanja.

Za krajinsko enote Krvavec je potrebno upoštevati določila (1.3.15.) točke 37. člena.

(2.) UREDITVE ZA POTREBE OBRAMBE

Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi.

III.

POSEBNE DOLOČBE

1.         SKUPNE POSEBNE DOLOČBE PO KRAJINSKIH ENOTAH

35. člen

1.1.           KRAJINSKA ENOTA CERKLJE (PUP CERKLJE):

Za območje krajinske enote Cerklje veljajo določila skupnih določb.

36. člen

1.2.           KRAJINSKA ENOTA LETALIŠČE (PUP LETALIŠČE):

Za območje krajinske enote Letališče veljajo poleg skupnih določb še naslednje skupne posebne določbe:

(1.2.1.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje stavb v mešanih območjih (MP):

Za oblikovanje stavb v mešanih območjih (MP) veljajo določila (2.5.) točke 15. člena.

(1.2.2.) Posebna merila in pogoji za varstvo okolja:

Za krajinsko enoto veljajo določila 28. člena in določilo, da je potrebno pred pripravo posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo vplivov na okolje, kot to določajo prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine.

(1.2.3.) Posebna merila in pogoji za varstvo pred hrupom:

Za krajinsko enote ne veljajo z 31. členom navedene stopnje varstva pred hrupom. Pred pripravo posebnega dela projekta se s študijo vplivov na okolje opredeli obstoječo obremenjenost s hrupom in vibracijami ter določi merila in pogoje za eliminacijo čezmernih vplivov na okolje za vsak posamezni del (projekt, objekt) razvojnega programa.

37. člen

1.3.           KRAJINSKA ENOTA KRVAVEC (PUP KRVAVEC):

Za območje krajinske enote Krvavec veljajo poleg skupnih določb še naslednje skupne posebne določbe:

(1.3.1.) Posebne določbe za vrste gradenj in prostorskih ureditev ter ukrepov in omejitev:

(a)       Na območju krajinske enote Krvavec se poleg vrst ureditev in gradenj navedenih v 10. členu skupnih določb dovoljujejo še:

-        posegi za varstvo pred ogroženostjo (zemeljski in snežni plazovi, hudourniki, erozija ipd.),

-        spremembe namembnosti pastirskih stanov za turistično dejavnost brez možnosti nastanitve,

-        rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve obstoječih žičnic ter zamenjave žičnic in njihovih delov,

-        gradnje in postavitve varovalnih ograj namenjenih fizičnemu varovanju žičnic in smučišč,

-        postavitve opozorilnih in obvestilnih znakov na smučiščih,

-        postavitve sistema dopolnilnega zasneževanja z umetnim snegom v skladu z Zakonom o vodah, podzakonskimi akti, predpisi iz varstva okolja, odloki o varovanju vodnih virov in predhodno izdelano študijo o umetnem zasneževanju smučišč na Krvavcu,

-        dopolnjevanje obstoječih in urejanje novih smučišč ter gradnje žičnic s pripadajočimi objekti (postaje, prostor za delavce, delavnice za vzdrževanje in remont) kot to dopuščajo ekološki, varstveni, krajinski pogoji ipd. v skladu s planskimi usmeritvami občine. Pred s to alinejo navedenimi posegi je potrebno za območje RTC Krvavec izdelati sanacijski program za sanacijo z zimsko športnimi in rekreacijskimi ureditvami poškodovanih zemljišč in izvesti dela določena s tem programom. Lociranje in oblikovanje žičniških naprav in smučišč je potrebno izdelati s poudarkom na kvalitetnem vključevanju smučišč, žičniških objektov in naprav v krajinski okvir. Zagotoviti je potrebno dostope in ustrezno število parkirnih mest.

-        Če je mogoče, je potrebno večja in manjša smučišča med seboj povezati.

(b) Poleg določil 10. člena je potrebno za območje krajinske enote Krvavec upoštevati še naslednje določilo:

-        Drevesne ograde in drugi pasovi vegetacije ter skupine dreves in drevesni osamelci na in ob planinah so varovani. Poseki dreves so na planinah dopustni le v izjemnih primerih (če je oviran potek poti in se mu ni možno izogniti ipd.). Poseki posameznih dreves, drevesnih skupin ali ruševja so dopustni le s soglasjem spomeniške službe.

(1.3.2.)Posebne določbe za območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (K1, K2):

Poleg določil  (1.) točke 12. člena je potrebno upoštevati še:

-        čiščenje skal in kamenja je dopustno le z uporabo lahke mehanizacije, da se ne poškoduje travne ruše in profila tal;

-        kmetijske poti smejo biti široke največ 3,5 m.

(1.3.3.) Posebne določbe za območja gozdov:

Poleg določil (2.) točke 12. člena je potrebno upoštevati še:

-        razširitve smučišč na območja gozdov se dovoljujejo le izjemoma, če po presoji vplivov na okolje ne ogrožajo ekološke, zaščitne, rekereacijske, turistične, poučne, obrambne ali estetske funkcije;

-        gozdne ceste smejo biti široke 4,5 m.

(1.3.4.) Posebne določbe za vrste prostorskih ureditev in gradenj v poselitvenih območjih in zunaj poselitvenih območij na stavbnih zemljiščih:

(a)       Za stanovanjska območja (SE):

Poleg vrst prostorskih ureditev in gradenj navedenih v (1.) točki 11. člena se v stanovanjskih območjih (SE) v sestavi stanovanjskih hiš dopušča še urejanje turističnih nastanitvenih prostorov.

(b)       Za območja počitniških hiš (SP):

Poleg vrst prostorskih ureditev in gradenj navedenih v (3.) točki 11. člena se v območjih počitniških hiš (SP) v sestavi počitniških hiš dopušča še urejanje turističnih nastanitvenih prostorov.

(1.3.5.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje stanovanjskih stavb v območju (SE):

-        Tlorisni gabarit stavb mora imeti podolgovat tloris v razmerju stanic vsaj 1:1,5. S prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita oziroma je potrebno doseči za okolico značilna razmerja gabaritov. Tlorisni gabarit stanovanjskih dvojčkov mora imeti podolgovat tloris v razmerju stranic vsaj 1:2.

-        Stavbe so pritlične (K) + P + M z višino kolenčnega zidu do 1,00 m ali nadstropne (K) + P + 1 + M, pri katerih je kota pritličja največ 0,30 m nad terenom in višina kolenčnega zidu največ 0,30 m.  Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.

-        Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oz. dela naselja. Strešna kritina je sive barve oziroma opečna v naseljih z značilno opečno kritino. Kritine s trajno odbojnim svetlobnim učinkom niso dovoljene. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi in ne smejo biti višje od nje. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino in na tak način, da niso zaznavni iz doline. Strehe nad prizidki so dovoljene le kot podaljšek osnovne strehe, kar ni obvezno za zimske vrtove.

-        Upoštevati je potrebno določila četrte alineje (2.1.) točke 15. člena, razen za balkonske ograje, za katere velja, da morajo biti deske obvezno položene vertikalno.

-        Upoštevati je potrebno še določila pete alineje in drugega odstavka (2.1.) točke 15. člena.

(1.3.6.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje stavb v območjih (SK):

(a)       Za stanovanjske stavbe (SE) veljajo merila in pogoji za oblikovanje iz točke (1.3.5.) tega člena.

(b)       Za oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb velja:

-        Upoštevati je potrebno določila prve, druge, četrte in pete alineje ter drugega odstavka (2.2.2.) točke 15. člena.

-        Gradbena masa gospodarskih poslopij in pomožnih kmetijskih stavb mora biti prilagojena obstoječim stavbam tega tipa.

-        Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice in so lahko zaključene s čopom. Šotoraste strešine niso dovoljene. Nakon streh je dovoljen v razponu od 35° do 42°. V primeru dozidav k hlevom se zaradi prevelikih strešnih dimenzij izjemoma dopušča lomljene strešine. Strešna kritina je sive barve oziroma opečna v naseljih z značilno opečno kritino. Kritine s trajno odbojnim svetlobnim učinkom niso dovoljene.

(1.3.7.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje stavb v območjih (MB, MD, MP, MK, MT):

Pri zasnovi stavbnih mas je potrebno upoštevati konfiguracijo terena in vključevanje stavbe v krajinski okvir na način, s katerim bo podoba območja kvalitetno nadgrajena. Večje stavbne volumne je potrebno členiti v več manjših. Priporočena je uporaba tradicionalnih materialov na sodoben način. Kritine morajo biti po izgledu tradicionalne. Glazirane kritine in kritine z trajno odbojnim svetlobnim učinkom niso dovoljene. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni tako, da niso zaznavni iz doline. Arhitektonsko oblikovanje stavb naj izhaja iz tradicionalnega oblikovanja stavbne dediščine na sodoben način. Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z osnovno stavbo. Uporaba materialov mora biti v skladu z osnovno stavbo. Tehnične rešitve javnih stavb morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.

Gradnje in prostorske ureditve lahko izjemoma izstopajo iz krajinske tipike ali oblikovne enovitosti grajenega okolja pri objektih posebne namembnosti, kjer tehnološke zahteve ne omogočajo oblikovnega prilagajanja novega objekta okoliškim stavbam. Upravičenost takšnega posega je potrebno utemeljiti v urbanističnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Urbanistični del posebnega dela projekta (PGD) dokumentacije mora vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru,  naklon streh, uporaba materialov, arhitekturno oblikovanje območja ipd.), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo  utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.

(1.3.8.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje okolice objektov:

(a)       Ograjevanje parcel

Za ograjevanje parcel ne veljajo določila druge alineje (3.2.) točke 16. člena. Za ograjevanje parcel v krajinski enoti Krvavec naj se v naseljih upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj oziroma posamezno planino. Ograje naj bodo lesene ali iz naravnega kamna, kar ne velja za igriščne in varovalne ograje. V stanovanjskih in počitniških območjih višina ograje ne sme presegati enega metra, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno razen v primeru fizičnega varovanja. Za razmejitev planin naj se zasadijo avtohtone grmovne in drevesne meje.

(b)       Oblikovanje okolice objektov

Poleg določil (3.2.) točke 16. člena, razen določil za ograjevanje parcel, kjer veljajo določila tega člena, je potrebno upoštevati še naslednje določilo:

-        Pri krajinskem oblikovanju okolice objektov so poseki drevja in grmičevja ter preoblikovanje terena dopustni le na tistih delih zemljišč, ki bodo direktno prizadeta z gradnjo ter ureditvami in v vplivnih območjih prometnih in infrastrukturnih naprav (žičnic, daljnovodov...), ki jih zahtevajo varnostne in druge potrebe.

(1.3.9.) Posebna merila in pogoji za prometno urejanje:

Ne glede na določila druge alineje točke (1.1.) 18. člena je minimalna širina občinske ceste 2,75 m.

(1.3.10.) Posebna merila in pogoji za komunalno urejanje:

Poleg določil 19. člena je potrebno upoštevati še naslednje določilo:

-        Zračni infrastrukturni vodi in žičniške vrvi morajo potekati tako, da so čim manj zaznavni.

(1.3.11.) Posebna merila in pogoji za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda:

Določila (5.) točke 20. člena ne veljajo za vse gradnje, rekonstrukcije in spremembe namembnosti stavb na območjih z oznako (MT), (MT, MB, Ižp) ter posege v obstoječe stavbe (dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti), ki z odpadnimi komunalnimi vodami povzročajo čezmerne vplive na okolje. Navedene gradnje je potrebno obvezno priključiti na komunalno kanalizacijo s končno dispozicijo v lokalni oziroma centralni čistilni napravi.

(1.3.12.) Posebna merila in pogoji za oskrbo z električno energijo:

Poleg določil 22. člena je potrebno upoštevati še naslednje določilo:

-        Kjer je mogoče, naj se energetsko omrežje položi podzemno.