Na podlagi 3. in
7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98),
149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06),
Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06), 3. in
17. člena
Zakona
o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04 in 44/05, (Uradni list
RS, št. 3/07 – UPB4 in 17/08 (21/08 – popr)), 2. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik
Občine, št. 12/I–UPB1), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v
občini Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi, št.
1/1/09), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Sveti
Tomaž (Uradno glasilo Občine Sveti Tomaž, št. 1/09), 16. člena Statuta
Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05,
12/06), 23. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine
Ormož, št. 7/07) in 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni
vestnik Občine Ormož, št. 8/07) so Občinski sveti: |
- Občine
Ormož na svoji 24. redni seji, dne 25.5.2009 |
- Občine
Sveti Tomaž na svoji 22. redni seji, dne 26.5.2009 |
- Občine
Središče ob Dravi na svoji 21. redni seji, dne 25.5.2009 sprejeli |
|
ODLOK
o oskrbi s pitno vodo na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti
Tomaž |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(vsebina) |
(1) Ta odlok
ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s
pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe
oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne
oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ter pravice in dolžnosti uporabnikov in
upravljavcev na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (v
nadaljnjem besedilu: občin/Občin) tako, da določa: |
1.
Splošne določbe, |
2.
Upravljanje vodovodov, |
3.
Opremljenost naselij z vodovodom, |
4.
Vire financiranja, |
5.
Načrtovanje vodovoda, |
6.
Oskrbovalne standarde javne službe, |
7.
Tarifne sisteme, |
8.
Meritve, odčitavanje in obračun, |
9.
Evidence uporabnikov, |
10.
Prekinitev dobave pitne vode, |
11.
Nadzor in kazenske določbe, |
12.
Prehodne in končne določbe. |
|
(2) Podrobnejša
vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje
javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o izvedbi in uporabi
vodovoda na območju občin. |
|
2. člen |
(namen) |
Namen tega
odloka je: |
· zagotavljanje
varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne
službe, |
· uskladitev
s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne
vode, |
· zagotavljanje
trajnostnega razvoja dejavnosti oskrbe s pitno vodo, virov financiranja
in nadzora nad izvajanjem javne službe. |
|
3. člen |
(pojmi) |
Pojmi
uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot pojmi, ki se uporabljajo
v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 – v
nadaljnjem besedilu: pravilnik) oziroma kot so opredeljeni v veljavni
zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo. |
|
4. člen |
(uporaba
storitev javne službe) |
(1) S storitvami
javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo vseh stavb, v katerih
bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo
živali, ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se
opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb. |
|
(2) Za storitve
javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v
stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in
gradbenih inženirskih objektov, če: |
· iz
vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo, |
· je
namen rabe vode proizvodnja pijač, |
· se
voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina
proizvodov, |
· se
voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč, |
· se
voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. |
|
(3) Storitve
javne službe opravlja izvajalec storitev javne službe (v nadaljevanju
upravljavec) v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja
gospodarske javne službe, v skladu s pravilnikom ter v skladu s tem
odlokom. |
|
5. člen |
(območja
izvajanja oskrbe s pitno vodo) |
(1) Občine
morajo zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh njenih
poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje
iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo
manj kot 10 m³ pitne vode na dan. |
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju
poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev
javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje
poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³
pitne vode na dan. |
|
II. UPRAVLJANJE
VODOVODOV |
|
6. člen |
(lastnina
infrastrukturnih objektov) |
Lastništvo,
redno investicijsko vzdrževanje na vodih in objektih, sodelovanje pri
razpisih za gradnjo skupnega vodovodnega omrežja in objektov ter drugih
razmerjih je določeno na osnovi Dogovora med občinami Ormož, Središče ob
Dravi in Sveti Tomaž št. 487-00016/2008 0007 9 z dne 10.4.2008.
|
|
7. člen |
(določitev
upravljavca vodovoda) |
(1) Območja,
kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in
območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so
določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka
kot priloga št. 1. |
|
(2) Zasebni
vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih
stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če
oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja
gostinska, turistična ali živilska dejavnost. |
|
(3) Za
upravljavca zasebnega vodovoda Občina potrdi pravno ali fizično osebo, s
katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju
zasebnega vodovoda. |
|
(4) Če med
osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne
oskrbe prebivalcev s pitno vodo ni doseženega soglasja o upravljavcu
zasebnega vodovoda, Občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi
izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
|
(5) Način in
obliko izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju
občin je določen na podlagi odlokov, ki urejajo gospodarske javne službe
v posamezni občini. |
|
8. člen |
(vodno
dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda) |
Določila za
vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda
so opredeljena v pravilniku oziroma so opredeljena v veljavni zakonodaji
na področju oskrbe s pitno vodo. |
|
9. člen |
(vodno
dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo) |
Določila za
vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo so
opredeljena v pravilniku oziroma so opredeljena v veljavni zakonodaji na
področju oskrbe s pitno vodo. |
|
10. člen |
(evidence) |
(1) Občine
morajo voditi evidence o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov, ter
o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu. |
|
(2) Podatki iz
evidence o vodovodih niso javno dostopni, neposreden dostop do evidence
je omogočen le ministrstvom, pristojnim za zdravje in za obrambo. |
|
11. člen |
(objekti in
naprave uporabnikov) |
(1) Objekti in
naprave uporabnikov so: |
1. vodomerni
jašek ali niša, |
2. obračunski
vodomer s pripadajočo spojno cevjo in ventiloma, |
3. interno
vodovodno ali hidrantno omrežje, |
4. interni
hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka
vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za
ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki
so nameščeni za obračunanskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim
mestom, |
5. priključno
omrežje do vodomernega jaška ali objekta, v katerem se nahaja vodomerni
jašek ali niša. |
|
(2) Te naprave
in objekti so last uporabnika, in se zgradijo na osnovi dovoljenja za
gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme
priključiti samo na osnovi upravnega akta, ki ga izda pristojni organ za
gradbene zadeve. Upoštevati je potrebno tudi določbe Zakona, ki določa
prostorsko načrtovanje in Zakona, ki določa gradbene zadeve. |
|
(3) Upravljavec
javnega vodovoda ima vse objekte in naprave iz 1. odstavka tega člena v
upravljanju. |
|
(4) Novi
vodomeri se vgrajujejo zunaj stavbe v vodomernem jašku, zaradi lažjega
vzdrževanja in odčitavanja. Vodomeri na že obstoječih priključkih se
vgrajujejo zunaj stavbe na željo lastnika priključka oziroma, če pride
do kakršnega koli posega na objekt, ki je določen z upravnim aktom. |
|
12. člen |
(objekti in
naprave upravljavca) |
Objekti in
naprave upravljavca so: |
a) sekundarno
vodovodno omrežje in naprave: |
·
omrežje in
naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali
drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše
naselje), |
· omrežje
in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje) in vzdrževanje
javnih površin, |
· črpališča
in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem
omrežju, |
· naprave
za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju. |
b) primarno
vodovodno omrežje in naprave: |
· omrežje
in narave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali
drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij,
turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja,
naprave za bogatenje podtalnice, |
· naprave
za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju, |
· vodohrani, |
· cevovodi
od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in
vodohranov, |
· cevovodi
med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju
naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi
naselji). |
c) magistralno
vodovodno omrežje in naprave: |
· omrežje
in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih
objektov za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za
oskrbo več občin in regije, |
· tranzitni
cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, |
· vodna
črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in
naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali
regiji. |
|
III.
OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODOM |
|
13. člen |
(opremljenost
naselij) |
(1) Poselitveno
območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5
prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno
zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno
prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna
zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m³ pitne vode na dan. |
|
(2) Poselitveno
območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5
prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi,
ki jih upravljajo: |
· izvajalci
javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno
prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe
s pitno vodo presega 10 m³ pitne vode na dan, ali |
· upravljavci
zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso
izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje. |
|
(3) Na
poselitvenem območju iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba
zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na
primarnem vodovodu v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred
požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij. |
|
(4) Če je
hidrantno omrežje sekundarni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako
omrežje javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe.
|
|
(5) Če je
hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje
zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega
vodovoda. |
|
14. člen |
(prepoved lastne
oskrbe s pitno vodo) |
(1) Na
oskrbovalnem območju, kjer Občine zagotavljajo oskrbo s pitno vodo s
storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno
oskrbo s pitno vodo. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo za
namen zagotavljanja rezervnih zmogljivosti in za preprečevanje
prekomerne uporabe pitne vode, vendar le za potrebe zalivanja,
izplakovanja in napajanja domačih živali, za kar si je potrebno
pridobiti vodno dovoljenje. |
|
(2) Vodni vir,
ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za
lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
|
(3) Interna
napeljava na javni vodovod in lastni vodovod morata biti izvedena
ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave, ki bi lahko vplivala na
kakovost pitne vode v javnem vodovodu. |
|
15. člen |
(obveznost
priključitve na javni vodovod) |
(1) Če se v
stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju,
kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi
pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta
zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na
sekundarni vodovod. |
|
(2) Če se v
stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju,
kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe,
rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je
izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
· oddaljenost
stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je
večja od 200 m ali |
· je
izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na
javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški (daljše razdalje,
podboji državnih cest, železnic, drugi višji stroški podobnega značaja). |
|
(3) Občine v
svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredelijo poselitvena
območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski
objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno
visokih stroškov priključitve (daljše razdalje, podboji državnih cest,
železnic, drugi višji stroški podobnega značaja). |
|
IV. VIRI
FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
16. člen |
(viri
financiranja) |
(1) Javna služba
se financira iz: |
· cene
storitev javne službe, |
· komunalnega
prispevka uporabnikov, |
· proračuna
Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž, |
· drugih
virov. |
|
(2) Predlog cene
oblikuje upravljavec, potrdi pa jih Občinski svet Občine Ormož, Občinski
svet Središče ob Dravi in Občinski svet Sveti Tomaž in Vlada Republike
Slovenije oziroma pristojni organ, kot je opredeljeno v veljavni
zakonodaji na področju oblikovanju cen komunalnih storitev. |
|
V. NAČRTOVANJE
VODOVODA |
|
17. člen |
(upravni
postopki – javna pooblastila) |
(1) Upravljavec
javnega vodovoda izdaja potrdila, smernice za načrtovanje predvidene
prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k
dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja),
projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), ter
soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja), pri
čemer mora investitor v vlogi predložiti: |
1.
za smernice in
mnenja: dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju, |
2. za
pogoje: dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov, |
3. za
soglasja: projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom
vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij, |
4. za
soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih
objektov: |
a. gradbeno
dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega
objekta, |
b. projekt
vodovodnega priključka, |
c. projekt
interne vodovodne inštalacije, |
d. izpisek
iz zemljiške knjige ali notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi
predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge
stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v
zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo, upravljavcu pa
vzdrževanje vodovodnega priključka. Za dokazilo o vložitvi kopije
predloga za vpis v zemljiško knjigo se šteje način, ki je določen z
zakonom. Za dokazilo o pravici graditi se šteje tudi druga listina, ki v
skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na
določeni nepremičnini oziroma pravnomočna sodna ali upravna odločba, |
e. dokazilo
o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
5. za
soglasja za začasni priključek: |
a. situacijo
v merilu 1:1000 ali 1:500, |
b. opis
dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja
priključka, |
c. izpisek
iz zemljiške knjige ali notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi
predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge
stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v
zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo, upravljavcu pa
vzdrževanje vodovodnega priključka. Za dokazilo o vložitvi kopije
predloga za vpis v zemljiško knjigo se šteje način, ki je določen z
zakonom. Za dokazilo o pravici graditi se šteje tudi druga listina, ki v
skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na
določeni nepremičnini oziroma pravnomočna sodna ali upravna odločba, |
d. dokazilo
o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, |
e. dokument
o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor. |
6. za
soglasja za ukinitev priključka: |
a. situacijo
z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v
merilu 1:1000 ali 1:500, |
b. potrdilo
pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti
stavbe, če gre za odstranitev objekta (stroške ukinitve poravna
naročnik), |
c. pisna
zahteva lastnika priključka. |
7. za
soglasje k spremembam: |
a. projekte
in opise, ki se nanašajo na spremembe. |
|
(2) Za potrdila,
strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda
upravljavec, lahko upravljavec, če tako določa zakonodaja, zaračuna
materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki jo
potrdijo Občine. |
|
(3) Na podlagi
tega odloka se podeli javno pooblastilo Občin upravljavcu javnega
vodovoda za storitve izdajanja projektnih pogojev, soglasij k projektnim
rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov in urejanje prostora. Upravljavec javnega vodovoda mora imeti
zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. |
|
18. člen |
(gradnja novega
vodovoda) |
Pri načrtovanju
komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba
zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni
vodovod. V nasprotnem je potrebno sprovajati določila o racionalni rabi
vode, kot to določa pravilnik oziroma kot določa veljavna zakonodaja na
področju oskrbe s pitno vodo. |
|
19. člen |
(prednostna raba
vode iz vodovoda) |
(1) Pri
načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba
upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo
vode za druge namene. |
|
(2) Če objekti
in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo
sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s
predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja
zagotoviti druge vodne vire. |
|
(3) V primeru
pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi
vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo,
lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora
upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo
vode za druge namene. |
|
20. člen |
(rezervne
zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) |
(1) Javne
vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne
zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in
varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati
razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s
pitno vodo. |
|
(2) Upravljavec
javnega vodovoda lahko izjemoma rezervne vodne vire nadomesti z
dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj
kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega
prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan. |
|
(3) Uporabniki
in izvajalec javne službe so dolžni izvajati potrebne ukrepe za
ohranjanje lastnih virov pitne vode, kot so vodnjaki, zbiralniki
deževnice, zajetja pitne vode, vrtine. |
|
(4) Med rezervne
vodne vire za javno vodovod omrežje občin štejemo napajanje iz omrežja
občine Ljutomer. |
|
21. člen |
(zmanjševanje
vodnih izgub vodovoda) |
(1) Upravljavec
javnega vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem
omrežju ter v primeru, ko vodne izgube onemogočajo normalno oskrbo,
pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub. |
|
(2) Za potrebe
izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora upravljavec
ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene
in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco. S stalnimi
aktivnostmi za zmanjševanje vodnih izgub mora zagotoviti najmanjše vodne
izgube. |
|
22. člen |
(priključitev
stavb na javni vodovod) |
(1) Predvideno
poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali
gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, opremljeno z javnim vodovodom. |
|
(2) Na
predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme
priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod,
če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s
predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in
padavinske vode. |
|
(3) Na
obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega
vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali
gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega
objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega
vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje. |
|
(4) Priključek
na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni priključek,
ki ga izda upravljavec. |
|
(5) S pogodbo o
priključitvi na javni vodovod se pred priključitvijo na javni vodovod
upravljavec in uporabnik medsebojno zavežeta k upoštevanju določil o
vzdrževanju, uporabi, plačil in drugih določil, ki se tičejo oskrbe s
pitno vodo. |
|
VI. OSKRBOVALNI
STANDARDI JAVNE SLUŽBE |
|
23. člen |
(obseg storitev
javne službe in obveznosti upravljavca) |
(1) V okviru
storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem
oskrbovalnem območju zagotoviti: |
· oskrbo
s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v
skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb, |
· pridobivanje
podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna
storitev javne službe, |
· vzdrževanje
objektov in opreme javnega vodovoda, |
· nadzor
priključkov stavb na sekundarni vodovod, |
· vzdrževanje
delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m, |
· vzdrževanje
javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s
predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij, |
· izvajanje
notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu
v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo, |
· monitoring
kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo, |
· monitoring
količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja
javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz
vodnih virov, |
· označevanje
vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne
vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na
vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema
pitno vodo, |
· izvajanje
in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema, |
· občasno
hidravlično modeliranje vodovodih sistemov, |
· občasno
modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih, |
· izdelavo
programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki
urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
· redno
preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v
katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,
|
· vodenje
katastra javnega vodovoda, |
· posredovanje
zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture, |
· vodenje
evidenc v skladu z veljavno zakonodajo na področju oskrbe s pitno vodo.
|
|
(2) Monitoring
kemijskega stanja vodnega vira iz 8. točke prejšnjega odstavka se izvaja
na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za
katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa,
sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode,
oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je
vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda. |
|
(3) Upravljavec
javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov,
ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno
izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in
zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Program
izobraževanja se natančneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo iz
28. člena pravilnika oziroma kot je opredeljeno v veljavni zakonodaji
na področju oskrbe s pitno vodo. |
|
24. člen |
(oskrba s pitno
vodo iz zasebnih vodovodov) |
(1) V okviru
lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec
zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
|
· oskrbo
s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb, |
· redno
vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda, |
· vzdrževanje
zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu
s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij, |
· nadzor
priključkov stavb na zasebni vodovod, |
· monitoring
količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja
zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode
iz vodnih virov, |
· obvezno
udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga
organizira upravljavec javnega vodovoda, |
· meritve
količin dobavljene vode in obračun storitev, |
· vodenje
evidenc iz 26. člena pravilnika. |
|
(2) Upravljavec
zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k
projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov in urejanje prostora. |
|
25. člen |
(obveznosti
uporabnika) |
|
Uporabniki imajo zaradi
rabe javnega vodovoda naslednje obveznosti: |
·
da redno vzdržujejo
interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih
ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope (pred snegom, ledom in
ostalimi materiali), |
·
da dovoljujejo vstop
v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera,
ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev
vode, |
·
da ugotavljajo
dejansko stanje vodomera in ga primerjajo z obračunskim stanjem vodomera
ter upravljavcu sporočajo večja odstopanja med obema stanjema, |
·
da takoj javljajo
upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o
odjemu vode iz požarnih hidrantov, |
·
da pismeno obveščajo
upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki
imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka
spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti, |
·
da redno plačujejo
vse obveznosti na podlagi izdanih položnic ali računov v plačilnem roku, |
·
da urejajo
medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega
obračunskega vodomera in sporočijo upravljavcu naslovnika in plačnika
računov; |
·
da upoštevajo
varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene
prekinitve dobave vode, |
·
da si pridobijo
soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih interne
inštalacije, |
·
da povrnejo škodo
povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z
njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim
odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu. |
|
26. člen |
(storitve v
zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod) |
(1) Na javni ali
zasebni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Možne
so naslednje izvedbe vodovodnega priključka: |
· vodovodni
priključek z enim vodomerom; |
· vodovodni
priključek s kombiniranim vodomerom; |
· vodovodni
priključek z več kot enim vodomerom (brez vodomerov na interni napeljavi
iz 2. odstavka 35. člena). |
|
(2) Priključek
stavbe na sekundarni vodovod je del javnega ali zasebnega vodovoda, ki
se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene
pitne vode pri porabniku pitne vode. |
|
(3) Če je treba
priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek
stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se
šteje za del javnega ali zasebnega vodovoda cevovod, ki povezuje
obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih
dveh odjemnih mest. |
|
(4) Načrtovanje,
gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na
javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni
vodovod je v lasti lastnika stavbe. |
|
(5) Upravljavec
javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni
vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in
delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter
njegovo investicijsko in tekoče vzdrževanje dopustiti in storjene
storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja
priključkov stavbe na sekundarni vodovod. |
|
(6) Upravljavec
javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov
stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov. |
|
27. člen |
(kataster
javnega vodovoda) |
(1) Vodenje
katastra javnega vodovoda zagotavljajo Občine v okviru javne službe.
Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev Občin, lahko pa iz drugih
virov. |
|
(2) V katastru
javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in opremi sekundarnega,
primarnega in transportnega vodovoda in hidrantnih omrežjih in
hidrantih, če so oskrbovani iz vodovodov. |
|
(3) Objekti in
naprave javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega
vodovoda, so vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek,
območje objekta vodovoda, naprave za obdelavo pitne vode, zajetje,
objekt za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika in druga oprema in
objekti. |
|
(4) Lokacija
objektov in opreme se vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje
zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. |
|
28. člen |
(program oskrbe
s pitno vodo) |
Določila za
pripravo programa oskrbe s pitno vodo so opredeljena v pravilniku
oziroma so opredeljena v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno
vodo. |
|
|
29. člen |
(poročilo o
izvajanju javne službe) |
Določila za
poročanje o izvajanju javne službe so opredeljena v pravilniku oziroma
so opredeljena v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo. |
|
30. člen |
(uporaba javnih
hidrantov) |
(1) Hidranti na
javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni
zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v
brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja in obratovanja hidrantnega
omrežja upravljavcu javnega vodovoda zagotavljajo Občine iz proračunskih
sredstev, lahko pa iz drugih virov. |
|
(2) Hidranti se
smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob
naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V
tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o
uporabi, trajanju in količini odvzete vode. Za gasilske vaje in druge
namene je potrebno pridobiti poprejšnje soglasje upravljavca, ki odobri
lokacijo odvzema pitne vode. |
|
(3) Hidranti, ki
so namenjeni rednemu odvzemu vode morajo biti določeni, v skladu z
dogovorom med upravljavcem in gasilci. Hidranti namenjenemu rednemu
odvzemu vode morajo biti opremljeni s števci, ki se popišejo vsakih 6
mesecev. |
|
(4) Gasilska
društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad odjemom vode iz hidrantov
(uporabo hidrantov) in upravljavcu sprotno sporočati vsak odvzem in
količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti
in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Za kontrolo hidrantov je
pristojen upravljavec. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru
hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po
njegovi krivdi. |
|
(5) V primeru
suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti.
Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu
vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati
pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javiti mesto
in količino odvzema. Mesto pogoje odvzema in način plačila odvzete vode
jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju. |
|
31. člen |
(varovanje
obstoječe infrastrukture) |
(1) Vsakdo, ki
na območju javnega in zasebnega vodovoda, oziroma vodovodnega priključka
izvaja dela, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu naročiti
podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del. |
|
(2) V primeru
nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti
upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu naročiti
popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške
odtečene vode. |
|
VII. TARIFNI
SISTEMI |
|
32. člen |
(elementi
tarifnega sistema) |
(1) Uporabniki,
ki uporabljajo storitve javne službe, so razdeljeni v naslednji skupini: |
I. Skupina –
gospodinjstva, |
II. Skupina –
ostali uporabniki. |
|
(2) Uporabniki
iz drugega odstavka 4. člena tega odloka se v primeru oskrbe s pitno
vodo uvrstijo v II. Skupino uporabnikov prvega odstavka tega člena. |
|
(3) Uporabnik je
fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma
inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta ali
zemljišča na območju občin, priključenega na javno vodovodno omrežje
oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. V primeru
lastništva večjega števila fizičnih ali pravnih oseb na objektu, ki ima
priključek na javno vodovodno omrežje, solastniki sporazumno določijo
enega solastnika kot skrbnika in s tem plačnika vseh storitev, ki se v
evidencah pri upravljavcu določi kot imetnik odjemnega mesta. Ta je
dolžan izpolnjevati vse obveznosti, ki izhajajo iz tega odloka. Če
solastniki ne določijo skrbnika vodovodnega priključka in se ne
izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz tega pravilnika, se ravna v
skladu z 43. členom tega odloka. |
|
(4) V primeru,
da uporabnik stavbo, oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali
inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da
najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z
upravljavcem skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne
storitve in poroštvih. |
|
(5) S tarifnim
sistemom se določajo elementi obračuna in osnovne tarifne postavke za
obračun oskrbe s pitno vodo. To so: |
· vzdrževanje
priključka stavbe (v EUR/mesec za presek priključne cevi v mm), |
· poraba
količine vode na mesec (v EUR/m³), |
Na navedene
tarifne postavke se obračunajo še vse dajatve, v skladu z veljavno
zakonodajo. |
|
33. člen |
(vzdrževanje
priključka stavbe) |
(1) Postavka
vzdrževanje priključka zajema storitve, ki se zaračunavajo uporabnikom,
uporablja pa se za vzdrževanje, overjanje in zamenjavo vodomerov ter
lahko zajema tudi druge storitve vzdrževanja priključka. |
|
(2) Mesečni
znesek za vzdrževanje se določi na osnovi vrednosti storitev zamenjave
vodomerov za posamezne preseke priključne cevi (dimenzije), ki
predstavlja stroške za vzdrževanje, zamenjavo in overjanje vodomerov in
morebitne druge storitve vzdrževanja priključka. |
|
34. člen |
(poraba vode) |
Poraba vode (m³)
je na vodomeru registrirana porabljena količina pitne vode v obračunskem
obdobju. Obračun za porabljeno količino vode se izvede na osnovi načina
obračuna porabljene količine vode, ki je določen v 36. členu tega
odloka. Sredstva zbrana z obračunom porabljene količine vode se
uporabljajo za pokrivanje stroškov izvajanja gospodarske javne službe
oskrbe s pitno vodo ter tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov
in naprav javnega vodovodnega omrežja. |
|
VIII. MERITVE,
ODČITAVANJE IN OBRAČUN |
|
35. člen |
(uporaba
vodomerov) |
(1) Glavni
obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen
merjenju porabe pitne vode. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali
inženirskega objekta, na meji z javnim dobrim (oziroma čim bližje
parcelni meji, če je razdalja do javnega dobrega velika), pri daljših
priključkih pa čim bližje javnemu vodovodu. Velikost in mesto vgraditve
glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz projektne dokumentacije
za objekt. |
|
(2) V
večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni
instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku,
upravitelju oziroma upravljavcu služijo za merjenje porabe vode po
posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Upravljavec ne vgrajuje,
vzdržuje in ne odčituje internih vodomerov. Če meritve po internih
vodomerih služijo razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni
vodomeri redno overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere.
V tem primeru je potrebno skleniti pogodbo med upravljavcem in lastnikom
internega vodomera, ki določa način vzdrževanja, redne overitve
vodomera, odčitavanja in plačila vzdrževalnine priključka. Prostor, v
katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih površin
večstanovanjske stavbe, čist in vedno dostopen uporabnikom in
pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda. |
|
(3) Vsak vodomer
mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in
meroslovje. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno
upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
|
|
(4) Uporabnik je
dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred
poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti,
ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. |
|
(5) Uporabnik
lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje
v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v
nasprotnem primeru pa upravljavec. |
|
36. člen |
(določanje
količin porabljene vode) |
(1) Količina
porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m³ in se
ugotovi na osnovi odčitka (popisa) stanja vodomera. Odčitavanje stanja
vodomera se za vsa gospodinjstva izvrši praviloma enkrat letno. Ti
odjemalci lahko med dvema odčitkoma stanja sami odčitavajo stanje
vodomera in ga sporočijo upravljavcu do 25. v mesecu, da se uporabi
izstavitev računa za tekoči mesec. Za odjemalce iz gospodarstva in
negospodarstva (zavodi, hišni sveti,…), ki porabijo manj kot 50 m3/mesec
se odčitek stanja vodomera izvrši dvakrat letno, za vse ki porabijo več
kot 50 m3/mesec se odčitek stanja vodomera izvrši vsak
mesec. |
Med dvema
odčitkoma stanja vodomera se uporabniku količina voda zaračunava na
podlagi povprečne porabe med zadnjima dvema odčitkoma ali na podlagi
dogovorjene ocene porabe. Upravljavec lahko določi drugačen način
obračuna količine porabljene vode. |
|
(2) Višino
ocenjene porabe praviloma določi upravljavec, lastnik priključka
(uporabnik) pa ima v utemeljenih razlogih pravico zahtevati spremembo
višine akontacije, tako da z izvajalcem določita dogovorjeno oceno
porabe. |
|
(3) V primeru,
da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari oziroma
zaradi drugega vzroka ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas
od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode
obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v istem obdobju
preteklega leta ob upoštevanju morebitnih spremenjenih okoliščin v
tekočem obdobju (spremenjen obseg proizvodnje, spremenjeno število
članov gospodinjstva,…). |
(4) Količina
porabljene vode pri odvzemu brez vodomera, se določi na osnovi
predpisane količine iz predpisov o določanju cen komunalnih storitev.
Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za
celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za
obdobje enega leta na osnovi ocene porabe. |
|
(5) Uporabnik
brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz
javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega
hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane
količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m³. |
|
37. člen |
(cena storitev) |
Cena posameznih
tarifnih postavk za obračun oskrbe s pitno vodo, ki so določeni v 32.
členu tega odloka, se določijo po predpisih o oblikovanju cen komunalnih
storitev. |
|
IX. EVIDENCE
UPORABNIKOV |
|
38. člen |
(evidence
uporabnikov) |
(1) Za potrebe
poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. |
|
(2) Osnovna
evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: |
· šifro
uporabnika in plačnika, |
· ime,
priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca
gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v
gospodinjstvu), |
· znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti, |
· datum
vnosa podatkov, |
· lokacija
vodovodnega priključka, |
· tip
vodovodnega priključka. |
|
(3) Upravljavec
lahko za posameznega uporabnika zbira tudi: |
· podatke
o zaposlitvi oziroma drugačnem statusu uporabnika z vidika delovne
aktivnosti in socialnega statusa, |
· številko
osebnega bančnega računa, |
· davčno
številko, |
· delež
lastništva, |
· EMŠO, |
· število
in vrsta živali. |
|
(4) Evidenca
uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje
podatke: |
· šifro
uporabnika in plačnika, |
· naziv
firme oziroma samostojnega podjetnika, |
· naslov, |
· transakcijski
račun, |
· davčno
številko, |
· znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti, |
· datum
vnosa podatkov, |
· lokacija
vodovodnega priključka, |
· tip
vodovodnega priključka. |
|
(5) Polega
navedenega evidenca uporabnikov vsebuje podatke o odjemnem mestu, ki jih
določa zakonodaja. |
|
39. člen |
(dodatne
evidence v večstanovanjskih stavbah) |
(1) Uporabniki
ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca v osmih (8) dneh
od nastanka sprememb pisno obveščati o: |
·
statusnih in
lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in
odjemalcem, |
· vseh
spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da
tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
|
(2) Pisno
obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega
obračunskega obdobja in obsega: |
· ime,
priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca, |
· kopijo
listino o prenosu lastninske pravice, |
· številko
in naslov odjemnega mesta, |
· podpisano
izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že
sklenjeno pogodbeno razmerje. |
|
(3) Do prejema
popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik. |
|
40. člen |
(pridobivanje
evidenc) |
Upravljavec
pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne
skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o
lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah. |
|
41. člen |
(plačilo, ugovor
na račun in opominjanje) |
Uporabnik mora
plačati zaračunano storitev do osemnajstega (18) v mesecu oziroma do
roka, ki je naveden na računu, razen če zakon ne določa drugače.
Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti, podana v roku osmih
(8) dni od datuma izstavitve računa pri izstavitelju računa. Upravljavec
mora na reklamacijo uporabnika podati odgovor v roku petnajst (15) dni
od datuma sprejema reklamacije računa. Po izteku roka plačila,
določenega v prvem opominu, lahko upravljavec na stroške uporabnika
prekine dobavo vode, ter začne postopek izterjave po sodni poti.
|
|
42. člen |
(izstavitev
računa) |
(1) Če je v
stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer,
se račun lahko izstavi: |
· upravniku
večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na
posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun
upravljavcu, |
· vsakemu
uporabniku posebej, če skupnost stanovalcev nima upravnika. V tem
primeru sklenejo stanovalci pisni dogovor z upravljavcem glede načina
obračuna in ključa delitve, ki so ga sporazumno določili stanovalci. |
|
(2) V primeru,
da se za ključ delitve porabljene pitne vode po glavnem obračunskem
vodomeru uporabljajo interni vodomeri, se razlika porabe med glavnim
obračunskem vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov obračuna vsem
uporabnikom sorazmerno z njihovo interno porabo pitne vode. |
|
X. PREKINITEV
DOBAVE VODE |
|
43. člen |
(prekinitev
dobave uporabniku po uradni dolžnosti in na zahtevo uporabnika) |
(1) Upravljavec
je dolžan uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
|
· če
je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja
oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter
prevzema s strani upravljavca, |
· če
interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi
te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda, |
· če
uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega
uporabnika na svoje interno omrežje, |
· če
notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode
drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti, |
· če
uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na
vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe
priključka, |
· če
uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in
objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec, |
· če
uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v
izrednih primerih (redukcije), |
· če
uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera, |
· če
uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter
hišne instalacije, |
· če
uporabnik ne plača računa za dobavo vode oziroma ne plača opomina;
|
· če
uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in
zaradi tega ne plačujejo porabljene vode, |
· če
uporabnik z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki
ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaženja
vode, |
· če
uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka, |
· če
uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
|
|
(2) Dobava vode
se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev
dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa
ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca. |
|
44. člen |
(prekinitev
dobave uporabnikom za krajši čas) |
(1) Upravljavec
ima pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti
dobavo vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali
investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za
načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih
sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj
1 dan pred prekinitvijo dobave vode. V primeru večjih okvar, ki bi
pomenile daljšo prekinitev preskrbe z vodo je potrebno v najkrajšem roku
preko lokalnih sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike.
|
|
(2) V izrednih
primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je
upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov
glede uporabe vode. |
|
45. člen |
(ukrepi ob
pomanjkanju vode) |
V primeru
pomanjkanja pitne vode v omrežju, župani občin na predlog upravljavca
izdajo sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo
varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode. |
|
XI. NADZOR IN
KAZENSKE DOLOČBE |
|
46. člen |
(inšpekcijski
organ) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem določb tega odloka bo opravljala pooblaščena uradna oseba –
občinski komunalni inšpektor. |
|
(2) Vodenje
postopka, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe
tega odloka izvaja pooblaščena uradna oseba – občinski komunalni
inšpektor. |
|
(3) Izvajalec
javne službe in uporabniki so dolžni kršitve in kršitelje prijaviti
pooblaščeni uradni osebi – občinskemu komunalnemu inšpektorju. |
|
47. člen |
(Globe) |
(1) Z globo 1000
evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec javnega
vodovoda, če: |
· ravna
v nasprotju s 17. členom, |
· ravna
v nasprotju z 21. členom, |
· ravna
v nasprotju z 22. členom, |
· ravna
v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena, |
· ravna
v nasprotju s 26. členom, |
· ravna
v nasprotju z 43. členom, |
· ravna
v nasprotju s 44. členom. |
|
(2) Z globo 250
evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna
oseba pravne osebe. |
|
(3) Z globo 1000
evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – upravljavec
zasebnega vodovoda, če: |
· ravna
v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena, |
· ravna
v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena, |
· ravna
v nasprotju z 9. členom, |
· ravna
v nasprotju s 24. členom, |
· ravna
v nasprotju s 44. členom. |
(4) Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega
člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, ter posameznik – upravljavec zasebnega vodovoda. |
|
(5) Z globo 1000
evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
če: |
· ravna
v nasprotju z 9. členom, |
· ravna
v nasprotju s 14. členom, |
· ravna
v nasprotju s 15. členom, |
· ravna
v nasprotju s 25. členom, |
· ravna
v nasprotju s 26. členom, |
· ravna
v nasprotju s 30. členom, |
· ravna
v nasprotju s 31. členom, |
· ravna
v nasprotju s 35. členom, |
· ravna
v nasprotju s 39. členom. |
|
(6) Z globo 250
evrov se kaznuje za prekršek iz petega odstavka tega člena odgovorna
oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ter posameznik. |
(7) Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna
oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z 31. členom. |
|
(8) Z globo 250
evrov se kaznuje za prekršek iz sedmega odstavka tega člena odgovorna
oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika. |
(9) Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
|
|
· ravna
v nasprotju z 9. členom, |
· ravna
v nasprotju s 14. členom, |
· ravna
v nasprotju s 15. členom, |
· ravna
v nasprotju s 25. členom, |
· ravna
v nasprotju s 26. členom, |
· ravna
v nasprotju s 30. členom, |
· ravna
v nasprotju s 31. členom, |
· ravna
v nasprotju s 35. členom, |
· ravna
v nasprotju s 39. členom. |
|
(10) Z globo
1000 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe –
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če: |
· ravna
v nasprotju z 39. členom, |
· ravna
v nasprotju s prvim odstavkom 42. člena. |
|
(11) Z globo 250
evrov se kaznuje za prekršek iz desetega odstavka tega člena odgovorna
oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika. |
|
XII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
48. člen |
(prehodni roki) |
(1) Izvajanje
storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih morajo Občine
zagotoviti do 31. decembra 2015. |
|
(2) Če obstoječa
poselitvena območja, kjer morajo Občine zagotavljati opravljanje
storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z
javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov
dovoljena, dokler Občine ne vzpostavijo pogojev za priključitev stavb na
sekundarni vodovod, vendar najpozneje do 31. decembra 2015. Za ta čas
morajo Občine potrditi upravljavca zasebnega vodovoda po pogojih in
načinu določenem v 7. členu tega odloka. |
|
(3) Obratujoče
vodovodne sisteme na območju Občin v zasebni lasti, ki oskrbujejo več
kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno
zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, večjo od 10 m³ pitne vode na dan,
morajo lastniki zasebnega vodovodnega sistema, oziroma imetniki vodnega
dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vode preko Občin prenesti v
upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015.
|
|
(4) Vodenje
katastra javnega vodovoda morajo Občine zagotoviti v okviru javne službe
najkasneje v enem letu (1) po uveljavitvi tega odloka. |
|
(5) Označitev
oskrbovalnih območij na topografski karti na osnovi pravilnika in prvega
odstavka 7. člena tega odloka bodo Občine zagotovile v roku enega (1)
leta po vzpostavitvi katastra. |
|
(6) Do
uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij morajo Občine
zagotavljati sredstva za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja
iz proračuna Občin. |
|
(7) Tehnični
pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Ormož,
Občinski svet Središče ob Dravi, Občinski svet Sveti Tomaž v roku dveh
(2) let od uveljavitve tega odloka. |
|
(8) Pogodba o
priključitvi med upravljavcem in uporabnikom iz 5. odstavka 22. člena
tega odloka za že obstoječe uporabnike se sklene pri prvi redni menjavi
vodomerov. |
|
(9) Do
potrditve novega tarifnega sistema iz 1. odstavka 32. člena na
Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za gospodarstva se
uporablja veljavni tarifni sistem, ki izhaja iz cenika. |
|
49. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi z vodo v občini
Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/97, Uradni vestnik
občine Ormož, št. 15/03-popr., št. 8/07-popr., 12/I/07-uradno prečiščeno
besedilo). |
50. člen |
(veljavnost
odloka) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož. |
|
|
Številka: 007-00003/2009 0002 23
Datum: 25.5.2009
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
Alojz SOK l.r. |
|
Številka: 03230-2/2009-1
Datum: 25.5.2009
ŽUPAN OBČINE
SREDIŠČE OB DRAVI
Jurij BORKO l.r. |
|
Številka: 007-9/09 ZH
Datum: 26.5.2009
ŽUPAN OBČINE SVETI TOMAŽ
Mirko CVETKO l.r. |
|
|