|
Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
(106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt-C, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15
- ZUUJFO) in 12. člena
Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni
vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj
na 10. seji, dne 21. 9. 2015, sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
o
Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj |
|
|
|
SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
(predmet
odloka) |
|
S tem
odlokom Mestna občina Ptuj sprejme Občinski prostorski načrt Mestne
občine Ptuj. |
|
|
|
2. člen |
|
(vsebina
odloka) |
|
(1)
Občinski prostorski načrt Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju: OPN)
vsebuje strateški in izvedbeni del. |
|
|
|
(2)
Strateški del določa: |
|
1.
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, |
|
2. zasnovo
prostorskega razvoja občine, |
|
3. zasnovo
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, |
|
4. zasnovo
poselitve z območji naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje, |
|
5.
usmeritve za prostorski razvoj občine. |
|
|
|
(3)
Izvedbeni del določa: |
|
1. enote
urejanja prostora in namensko rabo, |
|
2. skupne
prostorske izvedbene pogoje, |
|
3.
podrobnejše prostorske izvedbene pogoje po EUP in namenski rabi
prostora, |
|
4.
prostorske izvedbene pogoje za območja, za katera je predvidena izdelava
občinskih podrobnih prostorskih načrtov. |
|
|
|
(4) OPN
vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelan je v digitalni in analogni
obliki. |
|
|
|
(5)
Tekstualni del OPN vsebuje besedilo odloka. |
|
|
|
(6)
Grafični del vsebuje kartografsko gradivo strateškega in izvedbenega
dela. |
|
1.
Kartografsko gradivo strateškega dela vsebuje: |
|
2. zasnova
prostorskega razvoja (M 1 : 50.000), |
|
3. zasnova
gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 50.000), |
|
4.
usmeritve za razvoj poselitve ter sanacijo razpršene gradnje in
razpršene poselitve (M 1 : 50.000), |
|
5.
usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 50.000), |
|
6.
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1 : 50.000). |
|
|
|
Kartografsko gradivo izvedbenega dela vsebuje: |
|
1.
pregledna karta Mestne občine Ptuj z razdelitvijo na liste (M 1 :
50.000), |
|
2.
pregledna karta Mestne občine Ptuj s prikazom osnovne namenske rabe in
ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 50.000), |
|
3. prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000), |
|
4. prikaz
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1
: 5.000). |
|
|
|
(7)
Obvezne priloge vsebujejo: |
|
1.
izvleček iz hierarhično višjih aktov (SPRS, PRS, DPA; pomen kratic je
določen v naslednjem členu), |
|
prikaz
stanja prostora, |
|
2.
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, |
|
3.
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
|
4.
obrazložitev in utemeljitev OPN, |
|
5.
povzetek za javnost, |
|
6.
okoljsko poročilo. |
|
3. člen |
|
(pomen
kratic, uporabljenih v odloku) |
|
(1)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
- BTP
bruto tlorisna površina objekta, |
|
- DPA
državni prostorski akt, |
|
- CPVO
celovita presoja vplivov na okolje (v tem postopku je potrebno izdelati
okoljsko poročilo), |
|
-
ČN čistilna naprava, |
|
- DPN
državni prostorski načrt, |
|
- DZP
delež zelenih površin, |
|
-
EO enostavni objekt, |
|
- EPO
ekološko pomembno območje, |
|
- EUP
enota urejanja prostora, |
|
-
FI faktor izrabe gradbene parcele, |
|
-
FZ faktor zazidanosti gradbene parcele, |
|
- GJI
gospodarska javna infrastruktura, |
|
-
K klet, |
|
- KD
kulturna dediščina, |
|
-
KS kulturni spomenik - zavarovan s predpisom, |
|
-
LN lokacijski načrt (občinski podrobnejši prostorski
akt po predpisih iz leta 1984 ali 2002), |
|
-
M mansarda (prostori z ravnim ali poševnim stropom (v
BTP se upošteva del s svetlo višino višjo od 1,60 m), |
|
-
N nadstropje, |
|
-
NATURA posebno varstveno območje Nature 2000 varovano v skladu s
predpisi, |
|
- NO
nezahtevni objekt, |
|
-
NV naravna vrednota, |
|
- OLN/DLN
občinski ali državni lokacijski načrt kot podrobnejši načrt po predpisih
iz leta 2002, |
|
- ONRP
osnovna namenska raba prostora, |
|
-
OP okoljsko poročilo, |
|
- OPA
občinski prostorski akt, |
|
- OPN
občinski prostorski načrt, |
|
- OPPN
občinski podrobni prostorski načrt, |
|
-
OPPNp občinski podrobni prostorski načrt-predviden, |
|
-
P pritličje, |
|
-
p neizkoriščeno podstrešje, |
|
- PIP
prostorski izvedbeni pogoji, |
|
- PM
parkirno mesto, |
|
- PNRP
podrobnejša namenska raba prostora, |
|
- PRS
Prostorski red Slovenije, |
|
- Q100
poplavno območje stoletnih vod-katastrofalne poplave, |
|
- RPE
register prostorskih enot, |
|
- SMJ
staro mestno jedro naselja Ptuj, |
|
-
SP strokovna podlaga za celotno ali del območja občine
oz. ureditve na tem območju, |
|
- SPRS
Strategija prostorskega razvoja Slovenije, |
|
- UN
urbanistični načrt kot strokovna podlaga po veljavnih
predpisih, |
|
- URN
ureditveni načrt kot občinski podrobnejši prostorski načrt po predpisih
iz leta 1984, |
|
- VVO
vodovarstveno območje v skladu s predpisi, |
|
- ZN
zazidalni načrt kot občinski podrobnejši prostorski načrt po
predpisih iz leta 1984. |
|
|
|
(2) Poleg
navedenih kratic se v odloku uporabljajo tudi kratice za osnovno in
podrobnejšo namensko rabo prostora ter za posamezne varovalne in
varstvene prostorske elemente, ki so navedeni v prostorskih ali drugih
predpisih. |
|
|
|
4. člen |
|
(pomen
izrazov, uporabljenih v odloku) |
|
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
1.
Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo
avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in
izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja,
za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali
tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic,
sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo. |
|
2.
Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna
površina določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje
oziroma izstopanje potnikov. |
|
3.
Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja;
izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija
objektov, avtohtoni poselitveni vzorec, avtohtona gradnja). |
|
4.
Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin
(vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim (s svetlo
višino 1,60 m in več), ali v skladu z dodatno opisanimi določili samo
nad nivojem terena ali samo pod njim. |
|
5.
Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi
zakonito zgrajenimi objekti in na njenih robovih, če ta gradnja
predstavlja funkcijsko ali oblikovno zaokroževanje naselja. |
|
6.
Dopolnilna dejavnost na kmetijah je dejavnost v skladu z veljavnimi
predpisi o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah. |
|
7.Dovoljenje
s področja graditve objektov
je dovoljenje
za gradnjo
objekta, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja. |
|
8.
Dozidava objekta
je
povečanje objekta s povečanjem površine objekta do največ 50 % BTP. |
|
9.
Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta,
vodnogospodarske ureditve, izkoriščanje rudnin, melioracije in ostale
agrarne operacije na zemljiščih, ureditev in vzdrževanje odprtih površin
vključno z urejanjem zelenih površin in drevoredov, odkopavanje in
nasipavanje zemljišč, ki vplivajo na uporabo zemljišč, objektov in
naprav v soseščini (ureditev gozdnih cest, poljskih cest, dostopov),
ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih
površin, ureditve za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture
na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov. |
|
10.
Drevored
je
linijska zasaditev več kot petih dreves. |
|
11.
Dvojček sestavljata dve družinski hiši enakih gabaritov, ki se
gradita sočasno ob skupni parcelni meji brez medsebojnega odmika in se
stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima
vhodoma in ločenima parcelama za gradnjo. |
|
12.
Enkratne ustvarjene sestavine prostora so pomensko izstopajoči
objekti ali prostorske ureditve (objekti družbene infrastrukture,
pomenska vozlišča za javni potniški promet ali javni odprti prostori). |
|
13.
Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne
potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni
namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. |
|
14. Eno
ali dvostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim ali dvema
stanovanjema. |
|
15.
Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi
prostora, združljivimi obstoječimi ali načrtovanimi dejavnostmi v
prostoru, opredeljeno namensko rabo in prostorskimi izvedbenimi pogoji,
tudi dopustno izrabo prostora, ki so opredeljeni v veljavnem ali bodo
natančneje opredeljeni v načrtovanem prostorskem dokumentu za urejanje
enote kot pravni podlagi za poseganje v prostor. |
|
16.
Etaža
je prostor
med dvema vodoravnima ploščama v stavbi s primerno višino za izvajanje
dejavnosti ali bivanje, tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M). |
|
17.
Faktor izrabe parcele namenjene gradnji (FI)
je razmerje med
BTP objektov nad
terenom
in celotno
površino gradbene parcele. |
|
18.
Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji (FZ)
je razmerje
med tlorisno projekcijo
zunanjih dimenzij največjih etaž
vseh objektov nad
terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji
se ne
upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd. |
|
19.
Gospodarska cona je večje območje koncentracije obrtno storitvenih
in proizvodnih dejavnosti ter skladiščnih, prometnih, trgovskih,
poslovnih, komunalnih in energetskih ter drugih združljivih dejavnosti
brez bivanja. |
|
20.
Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti in/ali omrežja, ki
so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z veljavnimi
predpisi ter drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna
infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, telekomunikacijsko in
prometno infrastrukturo. |
|
21.
Gospodarsko poslopje je nestanovanjska stavba na kmetiji.
|
|
22.
Gradbena parcela pomeni
zemljišče, sestavljeno iz ene ali
več zemljiških
parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma,
na katerem je
predviden objekt in na katerem so urejene površine,
ki služijo takšnemu
objektu oziroma je predvidena ureditev
površin,
ki bodo služile takšnemu objektu. |
|
23.
Gradbeno inženirski objekt je objekt namenjen zadovoljevanju tistih
človekovih materialnih potreb in duhovnih potreb ter interesov, ki niso
prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah. |
|
24.
Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega
objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. |
|
25.
Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov
objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se
bistveno spremeni njegov zunanji videz. |
|
26.
Grajeno območje kmetije
je
zemljišče, na katerem stojijo stanovanjske stavbe in gospodarska
poslopja, zgrajeni v skladu s predpisi o gradnji objektov. |
|
27.
Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji
namenjena vsem, kot so javna cesta (ulica, trg ipd.), javna tržnica,
igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska in
podobna površina. |
|
28.
Javno cestno omrežje je omrežje sestavljeno iz kategoriziranih
javnih (državnih in občinskih) cest in ostalih javnih površin namenjenih
prometu, ki se prosto uporabljajo v skladu z določbami veljavnih
prometnih predpisov. |
|
29.
Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno
vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti,
tehnološkim potrebam ter javni rabi. |
|
30.
Kakovost prostora je stanje prostora ali njegovega dela, ki odraža
skladnost prostorskih struktur in vrednot družbe. |
|
31.
Kakovostne prostorske strukture so skladni sestavi naravnih in
ustvarjenih sestavin prostora, zlasti pomembni za identiteto in
prepoznavno vrednost prostora, ki tvorijo značilne oblike in vzorce v
prostoru, na primer značilne vedute naselij ali posameznih objektov,
značilne kulturne krajine ali posamezne vzorce. |
|
32.
Klet (K)
je del stavbe, katere
prostori se nahajajo od
pritličja
navzdol. |
|
33.
Kolenčni zid je nadzidava stavbe med zadnjo horizontalno ploščo in
strešno konstrukcijo (zidno lego). |
|
34.
Legalizacija
je postopek pridobitve
upravnega
dovoljenja za
nedovoljeno gradnjo (nelegalno, neskladno in nevarno gradnjo) pod
pogojem, da se ta
uskladi s
splošnimi veljavnimi predpisi in določbami tega odloka. |
|
35.
Manj zahtevni objekti so objekti, ki niso uvrščeni med zahtevne,
nezahtevne in enostavne objekte. |
|
36.
Mansarda (M)
je del stavbe, katere
prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod
poševno,
praviloma dvokapno streho. |
|
37.
Mestoslužne dejavnosti so dejavnosti, ki omogočajo funkcioniranje
mesta in so potrebne za oskrbo mesta (n pr. storitve in oskrbe
dejavnosti, dejavnosti povezane z omrežji in napravami GJI mesta,
družbene javne dejavnosti mesta v celoti ali deli teh dejavnosti, ki so
nastali in so namenjeni le prebivalcem mesta). |
|
38.
Mestotvorne dejavnosti so ekonomski temelj mesta, prinašajo mestu
dohodek in so nujne za obstoj mesta kot naselja (neagrarne, rudarske,
industrijske, tržne, turistične, storitvene in ostale dejavnosti, ki jih
mesto opravlja za mesto in njegovo vplivno območje). |
|
39.
Nadomestna gradnja
pomeni
odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta v skladu z
veljavnimi predpisi (nadomestna gradnja ni dopustna za objekte,
opredeljene kot razpršena gradnja). |
|
40.
Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem
terena brez povečanja zazidane tlorisne površine objekta. |
|
41.
Naravne sestavine prostora so reliefne oblike tla, voda, vegetacija
in ekosistemi in ostale sestavine prostora. |
|
42.
Naselje
je
območje, ki obsega zemljišča, pozidana s stanovanjskimi ali drugimi
stavbami ter gradbenimi inženirskimi objekti in javne površine. Tvori ga
skupina najmanj 10 stanovanjskih, poslovnih ali podobnih stavb. Naselja
se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij, po
velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Delimo jih v urbana in
ruralna naselja. |
|
43.
Nastrešnica – tudi strešna lina ali frčada je del strehe s strešno
odprtino, namenjeno osvetljevanju ali prezračevanju podstrešnega
prostora. |
|
44.
Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba
je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot je hotel, motel, gostilna in
podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna
stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne
postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna
stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za
razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za
izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna
dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna
nestanovanjska stavba. |
|
45.
Nezadostno izkoriščena zemljišča so zemljišča, na katerih je stopnja
izkoriščenosti za gradnjo nižja od načrtovane vrednosti kazalca stopnje
izkoriščenosti, opredeljene v občinskem prostorskem načrtu za posamezno
prostorsko enoto. |
|
46.
Nezahteven objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, manj
zahtevne in enostavne objekte in je konstrukcijsko manj zahteven objekt. |
|
47.
Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt,
narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z
vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. |
|
48.
Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji
namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in
nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. |
|
49.
Obnovljivi viri energije so obnovljivi nefosilni viri energije
(veter, sonce, aerotermalna, hidrotermalna in geotermalna energija,
vodna energija, biomasa, plin, pridobljen iz odpadkov, plin iz naprav za
čiščenje odplak in bioplin). |
|
50.
Obvodni prostor
je zemljišče, ki obsega
obalni in
priobalni
pas rek in pritokov ter stoječih voda. |
|
51.
Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene
bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne
funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za
ekološke otoke). Urejajo se na terenu ali kot odprte ozelenjene terase
na objektu, če tako določa odlok. |
|
52.
Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani,
poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje. |
|
53.
Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje
gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje
komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. |
|
53.
Pomožni objekti so nezahtevni in enostavni objekti za posamezne
vrste posegov, kot so bili določeni v Uredbi o vrstah objektov glede na
zahtevnost (Uradni list RS, št. 27/08 in 99/08). Pri opredelitvi je
potrebno upoštevati tudi opredelitev v sedaj veljavnih predpisih. |
|
54.
Poseg v prostor je poseg na zemljišče ali v objekt z namenom gradnje
objekta ali spremembe objekta po predpisih o graditvi objektov, ali drug
poseg v fizično strukturo zemljišča na terenu in pod njim. |
|
56.
Poseg v objekt ali območje, varovano na podlagi predpisov s področja
varstva kulturne dediščine pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki
vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje
pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in
enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih
delov ter drugo, kot določajo predpisi s področja varstva kulturne
dediščine). |
|
57.
Pritličje (P)
je del stavbe, katerega
prostori so
neposredno nad
zemeljsko površino ali največ 1,4 m
nad njo. |
|
58.
Razdalja od parcelne meje po določilih tega odloka je najkrajša
horizontalna razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji
najbližje zunanje točke objekta, kot npr. najbolj izpostavljenim
napuščem strehe, fasadne ali strešne konzolne konstrukcije, zunanjega
stopnišča, balkona, prizidka ali drugih podobnih fasadnih in strešnih
elementov. |
|
59.
Raščen teren
so površine, ki ohranjajo
neposreden
stik z geološko
podlago in s tem sposobnost zadrževanja in
ponikanja
vode. |
|
60.
Regulacijske črte so urbanistični elementi za reguliranje in
oblikovanje podobe naselja, ob upoštevanju ustvarjenih in naravnih
danosti v prostoru naselja ter razmejitve površin javnega in zasebnega
interesa. Regulacijske črte so: |
|
regulacijska linija razmejuje odprte ali grajene površine, namenjene
javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi, |
|
gradbena
linija je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado (ali
vogalom) postavljeni objekti, ki se gradijo ob tej črti, |
|
gradbena
meja je črta, ki je novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je
dotika ali je od nje odmaknjen v notranjost gradbene parcele. |
|
61.
Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti
obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali
spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne
spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi,
zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za
bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več
kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za
objekte gospodarske javne infrastrukture. |
|
62.
Sleme
je vrhnji rob ostrešja ali
stični rob strešin in
je hkrati najvišja točka
objekta. Za 1,5 m ga lahko presega
dimnik. |
|
63.
Soglasje lastnika sosednje parcele je zasebna listina, ki jo
izda lastnik parcele in z njo dovoljuje odstopanje pri poseganju v
prostor od določb, navedenih v tem ali drugih veljavnih predpisih.
Listina mora biti zapisana in potrjena v skladu s predpisi, ki veljajo
za listine v uradnih postopkih. |
|
64.
Sonaravno urejanje vodotokov
je urejanje vodotokov
ob upoštevanju
hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih
in drugih
vidikov. |
|
65.
Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad
terenom namenjenih bivanju. |
|
66.
Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko
vstopi in so namenjeni bivanju ali opravljanju dejavnosti. |
|
67.
Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi
katerih ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo
namena objekta ali njegovega dela, da se
povečajo vplivi objekta
na
okolico. |
|
68.
Strokovna prostorska preveritev
je urbanistična,
krajinska,
arhitekturna ali gradbeno-tehnična
strokovna podlaga,
ki jo
izdela
pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in
utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih
prostorov in določijo podrobni pogoji. |
|
69.
Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine,
namenjene kakovostnemu športu in vrhunskemu športu (vadbi oziroma
organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov
in naprav za različne športe z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče
infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter
specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, nogometno
igrišče, atletske naprave, regatni center in podobno). |
|
70.
Urejanje okolice objekta so dela, s katerimi se uredi okolica
objekta znotraj zemljišča, ki pripada objektu, kot so odkopavanje in
nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev odvodnje dvorišča,
zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev
vrta. |
|
71.
Ustvarjene sestavine prostora so grajena struktura oziroma
prostorske ureditve. |
|
72.
Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture določen v skladu s
posebnimi predpisi s področja GJI, v katerega so, ob upoštevanju
predpisov, dopustni posegi prostor v skladu s tem odlokom in soglasjem
pristojnega organa oziroma upravljavca ali izvajalca gospodarske javne
infrastrukture. |
|
73.
Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več
stanovanji (vila-blok, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič in
podobni stanovanjski objekti). |
|
74.
Vidna privlačnost prostora je prostoru ali posamezni sestavini
prostora pripisana značilnost, ki je neposredno povezana s prijetnostjo
kot želeno značilnostjo posameznega prizorišča. |
|
75.
Vidno razvrednotenje prostora je poslabšanje podobe kakovostnih
prostorskih struktur z izstopajoče neskladnimi, tudi pomensko manj
sprejemljivimi objekti in prostorskimi ureditvami. |
|
76.
Vinogradniški objekt- (tudi vinska klet oz. zidanica)
je kmetijska stavba za
predelavo grozdja in sadja ter spravilo
in shranjevanje
vina, za
shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in
orodja ter
izvajanje dejavnosti, potrebnih za obdelavo kmetijskih površin (priprava
hrane, vzdrževanje higiene ipd.) in za občasno bivanje. |
|
77.
Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda,
na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve
poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije
vodotokov. |
|
78.
Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb
z enakimi gabariti (najmanj tri stavbe), ki se s stičnim zidom stika z
zidom sosednjega objekta (ima lahko skupen stični zid). |
|
79.
Vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, ki je s treh strani obdano z
zgrajenimi objekti (ena od treh strani je lahko tudi javna cesta) in
dopušča gradnjo samo ene ali več stavb v odvisnosti od tipologije
gradnje. Odmik nove stavbe v vrzeli od objektov, ki določajo vrzel, je
največ 15,00 m. |
|
80.
Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v
dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna
dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov. |
|
81.
Zahtevni objekt je objekt, v katerem se lahko zadržuje večje število
oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna
presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug
objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi, za izvedbo pa je
potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi predpisane
dokumentacije. |
|
82.
Zelene površine
naselja so
vse površine, ki izkazujejo določeno mero naravnosti, ne glede na
lastnino, funkcijo in lego v prostoru. |
|
83.
Železniška postaja je prometna površina z več tiri, postajnimi
poslopji in peroni za vstopanje in izstopanje potnikov ter nakladanje in
razkladanje blaga, z najmanj eno kretnico. |
|
84.
Železniško postajališče je mesto na progi, ki je namenjeno za
vstopanje in izstopanje potnikov. |
|
|
|
(2) Izrazi
s področja urejanja prostora, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku,
imajo enak pomen kakor je opredeljen v predpisih s področja urejanja
prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih. |
|
|
|
2
STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
|
2.1
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
|
|
5.člen |
|
(izhodišča
prostorskega razvoja občine) |
|
(1)
Strateški del OPN izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih
dejavnikov prostorskega razvoja Mestne občine Ptuj in njenega širšega
območja. |
|
|
|
(2)
Strateški del OPN upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki
izhajajo iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in
mednarodnih dokumentov in priporočil. |
|
|
|
(3) Pri
načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Mestne občine Ptuj so bila
posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki opredeljujejo: |
|
1. mesto
Ptuj kot središče nacionalnega pomena in kot središče regionalnega
območja, |
|
2. Dravsko
in Ptujsko polje ter Slovenske gorice z vmesnimi dolinami kot območje
intenzivnega kmetijstva in pomemben vodonosnik pitne vode, |
|
3. reko
Dravo kot področje za pridobivanje električne energije, |
|
4. območje
občine kot območje križanj pomembnih prometnih koridorjev sever-jug,
vzhod-zahod ter drugih mednarodnih infrastrukturnih koridorjev, z dobro
izhodiščno prometno navezanostjo občine na pomembnejša središča v
Sloveniji in izven Slovenije, |
|
5. mesto
Ptuj z okolico kot območje izjemne kulturne dediščine, |
|
6. mesto
Ptuj kot pomembno turistično središče, |
|
7. mesto
Ptuj kot prometni terminal mednarodnega, nacionalnega in regionalnega
pomena, |
|
8. območje
občine kot potencialno območje poselitvenega razvoja, |
|
9. območje
občine kot območje z dobro razpoznavno arhitekturno indentiteto, |
|
10.
območje občine z naravnimi in kulturnimi kakovostmi in velikimi vodnimi
površinami, kot potencialno območje za razvoj in dopolnitev turistične
ponudbe širšega območja Dravske ravni, |
|
11.
območje občine kot turistično območje v širšem jedrnem območju mesta
Maribora s širšo okolico. |
|
|
|
(4)
Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in
regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo Mestno občino Ptuj, kot
so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2013-2020, Regionalni
razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2014-2020, Območni
razvojni program Spodnje Podravje za obdobje 2014-2020. |
|
|
|
(5)
Strateški del OPN upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev
urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni. |
|
|
|
(6) Enako
upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in
načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih
virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so
prikazani v prikazu stanja prostora za Mestno občino Ptuj. |
|
|
|
6. člen |
|
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
|
(1) Mestna
občina Ptuj se povezuje s sosednjimi občinami na področju: |
|
1.
izvajanja dejavnosti, ki jih mestna občina kot regionalno in nacionalno
središče opravlja za občine Spodnjega Podravja, |
|
2.
infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno vodo,
preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave,
|
|
3.
ravnanja z odpadki z občinami Spodnjega Podravja, |
|
4.
dopolnjevanja z dejavnostmi, ki jih mestna občina nima ali ne
zadovoljujejo potreb – primarne in delno sekundarne dejavnosti ter
nekatere terciarne in kvartarne dejavnosti, |
|
5. izvedbe
projektov, ki so regionalnega pomena – zaščita podtalnice Dravskega in
Ptujskega polja, izgradnja prometnih in ostalih infrastrukturnih
omrežij, |
|
6.
ravnanja z odpadno vodo z občinami desnega brega Drave, |
|
7. izvedbe
projektov, ki so regionalnega ali medobčinskega pomena: etno turizem,
vodni in obvodni turizem in rekreacija, turizem vinskih cest, omrežje
kolesarskih poti in poti za pešce in podobno, transportno-logistična
cona. |
|
|
|
7. člen |
|
(cilji
prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Ob
upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja
Mestne občine Ptuj enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki
Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine: |
|
1.
skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj, |
|
2. skladen
razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno
zasnovo poselitve, |
|
3.
optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru, |
|
4.
prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v
občini, zlasti občinskega središča in oskrbnih središč, |
|
5. dobra
infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij,
|
|
6.
preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora,
|
|
7.
prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko
ravnovesje in naravo, |
|
8.
ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine, z
možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine, |
|
9.
zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter
okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
|
(2) Zaradi
dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja
posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru je občina kot
prednostne, določila naslednje cilje prostorskega razvoja: |
|
1.
zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in umestitev površin za
potrebe bivanja v občinskem središču in v ostalih naseljih, v katera bo
usmerjala širitev poselitve, |
|
2.
zagotovitev prostorskih pogojev za potrebe dejavnosti občinskega
središča ter dejavnosti medobčinskega, regionalnega in nacionalnega
središča, |
|
3.
zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in razvoj obstoječih
gospodarskih dejavnosti v občinskem središču – termalni in ostale oblike
turizma, proizvodni obrati, gospodarska cona, transportno logistična
cona, |
|
4.
zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in razvoj obstoječih
gospodarskih dejavnosti izven občinskega središča, zlasti agrarnih in
dopolnilnih dejavnosti potrebnih za izboljševanje kakovosti bivanja,
|
|
5.
zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje stanja okolja na
območju mestne občine – voda, tla, zrak, z ustreznim načrtovanjem
razmestitve dejavnosti in sprotnim prilagajanjem okoljsko manj primernih
dejavnosti v prostoru, |
|
6.
zagotovitev prostorskih pogojev za izgradnjo, širitev in posodabljanje
okoljske infrastrukture, potrebne za izboljševanja stanja okolja in
kakovosti bivanja ter zdravja ljudi v mestni občini in v njenem vplivnem
območju, |
|
7.
zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje, dopolnjevanje in
posodabljanje ostalih infrastrukturnih omrežij v občini, zlasti delov
prometnega omrežja s povečanjem prometnic, ki bodo zagotavljale
dostopnost občinskega središča, z zagotovitvijo dolgoročne nemotene
propustnosti prometnega omrežja med levim in desnim obrežjem reke Drave
– umestitev nove premostitve reke Drave ter izboljšanje varnosti
obstoječih prometnih povezav, |
|
8.
zagotavljanje prostorskih pogojev za
izboljšanje,
dopolnjevanje in posodabljanje
medkrajevnega javnega potniškega prometa,
javnega potniškega prometa
na ravni občine in regije
in ob izkazani potrebi zagotovitev pogojev za vzpostavitev javnega
potniškega prometa v mestu in primestnih naseljih,
|
|
9.
zagotovitev prostorskih pogojev za površine za mirujoči promet kot
predpogojem za zmanjševanje in umiritev prometa v mestnem in ostalih
naseljih in uresničitev prometne cone brez motornega prometa v SMJ ter
delih mesta s povečanim številom pešcev, |
|
10.
ureditev in izgradnjo kolesarskega omrežja za potrebe kolesarjenja kot
oblike trajnostne mobilnosti v območju občine, kjer prevoz s kolesom
nadomešča uporabo osebnega vozila (npr. prevoz na delovno mesto, v šolo,
po nakupih itd.) in kot dela dopolnilne rekreacijske dejavnosti v
zelenem okolju ter vzpostavitvijo kolesarskih povezav s kolesarskimi
omrežji izven občine ter sistema peš poti, |
|
11.
zagotovitev prostorskih pogojev za povečanje in povezovanje zelenih
površin mesta kot površin s sprehajalnimi potmi, namenjenih športu,
rekreaciji in oddihu na prostem ter souporabo teh poti za vsakodnevno
mobilnost, ki nadomešča uporabo osebnega avtomobila, |
|
12.
zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev, razvoj in posodobitev
tistih energetskih omrežij, ki izboljšujejo kakovost bivanja v
intenzivnih urbanih središčih in so primernejša za ohranjanje zdravja
ljudi, |
|
13.
zagotovitev prostorskih pogojev za posodabljanje in dostopnost
telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine, |
|
14.
zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev državnih ureditev na
območju občine (posodobitev železniškega omrežja, glavna cesta Hajdina –
Ormož, plinovod M9). |
|
|
|
2.2
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
|
|
8. člen |
|
(vsebina
zasnove prostorskega razvoja občine) |
|
(1) V
zasnovi prostorskega razvoja Mestne občine Ptuj se na osnovi
prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih
teženj in možnosti določijo: |
|
1.
prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti, |
|
2. omrežje
naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij, |
|
3.
temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji, |
|
4. druga
za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in
ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih
surovin, |
|
5. urbana
središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt. |
|
|
|
(2)
Vsebina zasnove prostorskega razvoja občine je prikazana na Karti I.1
Zasnova prostorskega razvoja občine v strateškem delu občinskega
prostorskega načrta. |
|
|
|
9. člen |
|
(prednostna območja za razvoj poselitve) |
|
(1) Mestna
občina kot prednostno območje, z intenzivnejšim razvojem poselitve s
širitvami, notranjim razvojem in prenovo, opredeljuje mesto Ptuj, v
katerem opredeljuje naslednja prednostna območja za razvoj posameznih
dejavnosti: |
|
1. območja
za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi-v širšem območju starega
mestnega jedra ter na območjih k mestu pripojenih nekdanjih primestnih
naselij in zaselkov (Breg, Brstje, Budina, Nova vas, Orešje, Rabelčja
vas, Rogoznica, Spodnja Hajdina-del, Turnišče, Vičava, Žabjak, |
|
2. območja
centralnih dejavnosti za potrebe središča nacionalnega pomena
regionalnega območja-v širšem območju starega mestnega jedra in ob
pomembnejših vpadnicah, staro mestno jedro (širše območje Ormoške,
Osojnikove, Potrčeve, Mariborske in Zagrebške ceste), |
|
3. območja
proizvodnih dejavnosti-južno od železnice na levem in desnem bregu
Drave, |
|
4. območja
posebnih dejavnosti kot so turizem in podobno-območje Term, širše
območje Rance in ožje območje starega mestnega jedra, |
|
5. območja
dejavnosti na zelenih površinah-šport in rekreacija širša okolica Term
in Rance s Ptujskim jezerom, parkovne površine-Panorama, grad Turnišče,
Ljudski vrt, pokopališča-Rogoznica, vrtičkarstvo-Ljudski vrt, druge
zelene površine-obrežni pas reke Drave, gozdovi zajeti v mestno naselje, |
|
6. območja
prometne infrastrukture, ki so namenjena objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa-medobčinska
prometna logistična cona vzhodno od Farme Draženci, |
|
7. območja
za mirujoči promet za potrebe bivanja in dejavnosti v starem mestnem
jedru-ob vstopu na peš most na desnem bregu Drave, za gradom, na območju
nekdanjega frančiškanskega samostana in ob minoritskem samostanu na
levem bregu Drave, |
|
8. območja
energetskih in okoljskih dejavnosti-širitve obstoječih območij. |
|
|
|
(2) Zmerni
razvoj poselitve z notranjim razvojem, prenovo in manjšimi širitvami bo
občina usmerjala v naselja Grajena, Podvinci in Spuhlja1 v bližini mesta
Ptuj, ki poleg površin za bivanje, zagotavljajo prebivalcem teh naselij
tudi površine za oskrbne dejavnosti za zadovoljevanje dnevnih potreb in
se razvijajo kot urbana naselja. |
|
|
|
(3) Kot
prednostna območja z manjšim razvojem, v obliki zapolnjevanja vrzeli in
funkcionalnega zaokroževanja naselij v skladu z demografskimi gibanji in
usmerjanjem prostorskih potreb, bo občina usmerjala v vsa ostala naselja
v občini. |
|
|
|
(4) Občina
bo v območja za razvoj poselitve izven mesta Ptuj usmerjala tudi
urejanje in širitev površin za šport in rekreacijo ter ostalih zelenih
površin. |
|
|
|
(5)
Širitev kmetij in intenzivnih kmetijskih proizvodnih dejavnosti (farme,
rastlinjaki, ribogojnice itd.), v naseljih in v območju ohranjanja
poselitve, razen v mestu Ptuj, kjer farme niso dopustne, bo občina
podpirala le v primerih, ko bodo za to zagotovljeni prostorski in
okoljski pogoji. |
|
|
|
(6) V
prednostnih območjih za razvoj poselitve bo občina zagotavljala pogoje
za trajnostno mobilnost. V območjih širitev in prenove naselij pa bo
upoštevala vidik javnega potniškega prometa v smislu načrtovanja
postajališč JPP z varnimi dostopi za pešce in kolesarje v povezavi z
urejanjem mirujočega prometa v naseljih. |
|
|
|
10. člen |
|
(prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti) |
|
(1) Razvoj
drugih dejavnosti bo zaradi različnih naravnih danosti, reliefa,
varovanja narave, prepletanja kmetijskih in gozdnih površin ter
avtohtone poselitve in varovanja potencialnih vodnih virov, občina
prednostno usmerjala v naslednje dejavnosti vezane na naravne vire: |
|
1.
primarno dejavnost kmetijstva z okoljsko prijaznejšim kmetovanjem na
območjih varanja vodnih virov, na območjih ohranjanja
narave, v območjih prepletanja kmetijskih in gozdnih površin in v
območjih z razpršeno poselitvijo in razpršeno gradnjo, ter v vplivnem
pasu naselij, |
|
2. v
dejavnost kmetijstva z intenzivnejšim kmetovanjem na ravninskih območjih
kmetijskih zemljišč z možnostjo izboljšanja kmetijske proizvodnje z
agrarnimi operacijami kot so zložbe zemljišč, osuševanje, namakanje in
druge agrarne operacije, ob upoštevanju varovalnih ukrepov, ki izvirajo
iz posameznih omejitev na tem območjih, |
|
3. razvoj
vinogradništva in ostalih kmetijskih kultur, vezanih na trajne nasade
(plantažni sadovnjaki, 4. ekstenzivni sadovnjaki, nasadi jagodičevja
itd.) v gričevnatem delu občine z dopolnilno dejavnostjo v okviru
kmetijskih gospodarstev, |
|
4. v lesno
proizvodno gozdarstvo v večjih območjih gozdov v gričevnatem delu občine
z dodatnimi funkcijami gozda zajetih v naselja ali ležečih ob naseljih. |
|
|
|
(2)
Prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti: |
|
1. območje
sonaravnega turizma, obvodnega turizma in turizma vinskih cest v območja
ob reki Dravi, ostalih vodnih površinah ter v gričevnatem delu občine, |
|
2. območje
rekreacijskih dejavnosti v naravnem okolju kot so kolesarjenje, tek,
pohodništvo in jahanje: omrežje kategoriziranih in nekategoriziranih
cest in poti na območju občine, |
|
3. območje
rekreacijskih dejavnosti na vodi in ob vodi-Ptujsko jezero, odvodni
kanal HE Zlatoličje, reka Drava in drugi vodotoki ter večje umetne vodne
površine. |
|
|
|
11. člen |
|
(omrežje
naselij, z vlogo in funkcijo naselij) |
|
(1) Mesta
občina Ptuj opredeljuje naselja na območju občine v naslednja omrežja
naselij z vlogo in funkcijo: |
|
1. mesto
Ptuj je po SPRS opredeljeno kot središče nacionalnega pomena
regionalnega območja, po funkciji pa je hkrati občinsko središče mestne
občine, katerega nadaljnji razvoj bo mestna občina usmerjala v razvoj
mestotvornih in mestoslužnih dejavnosti, potrebnih za zadovoljevanje
funkcije občinskega središča, ter dejavnosti potrebnih za opravljanje
vloge središča nacionalnega pomena v svojem regionalnem območju kot so
dejavnosti za zdravstvene storitve na tretji stopnji, visokošolsko
izobraževanje, visoke sodne in upravne funkcije ter kulturne ustanove
nacionalnega pomena. Občina bo s tem skupaj z ostalimi lokalnimi
skupnostmi v regiji razvoj mesta Ptuj usmerjala v razvoj osrednjega
upravnega, gospodarskega, zaposlitvenega, izobraževalnega, kulturnega,
zdravstvenega in prometnega središča Spodnjega Podravja, |
|
2. naselje
Grajena opredeljuje kot ostalo naselje v katerega bo usmerjala tudi del
osnovnih funkcij občinskega središča (otroško varstvo, osnovno
izobraževanje, oskrbne in storitvene dejavnosti) za potrebe
zadovoljevanje delnih potreb prebivalstva v svojem vplivnem območju ki
obsega zahodni gričevnati del občine, |
|
3. naselji
Podvinci in Spuhlja1 opredeljuje kot ostali naselji z dodatnimi
oskrbnimi funkcijami za zadovoljevanje potreb svojega prebivalstva in
prebivalstva v širšem vplivnem območju obeh naselij, v katera bo poleg
kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem, usmerjala tudi
storitvene, oskrbne in druge sprejemljive spremljajoče dejavnosti, |
|
4. naselja
Grajenščak1, Grajenščak2, Krčevina1 pri Vurberku, Krčevina2 pri
Vurberku, Krčevina3 pri Vurberku, Krčevina4 pri Vurberku, Krčevina5 pri
Vurberku, Mestni Vrh1, Mestni Vrh2, Mestni Vrh3, Kicar1, Kicar2, Kicar3,
Kicar4, Kicar5, Kicar6, Kicar7, Kicar 8, Pacinje, Spodnji Velovlek in
Spuhlja2, so po vlogi opredeljena kot ostala naselja, z delnimi
oskrbnimi funkcijami za prebivalce svojega območja, |
|
5. kot
ostala naselja občina opredeljuje tudi z mestom nepovezane strnjene
poselitve-naselja v širšem območju RPE naselja Ptuj, ki so bila po
prejšnjih prostorskih sestavinah planskih aktov opredeljena kot
ureditvena območja naselij ali se urejajo s podrobnejšimi prostorskimi
načrti kot so Ptuj-Štuki, Ptuj-Na jasi, Ptuj-Nova vas6, Ptuj-Nova vas7
in Ptuj-Sodnice s Suho vejo. |
|
|
|
12. člen |
|
(temeljne
smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
|
(1)
Območje Mestne občine Ptuj se prometno navezuje na sosednje občine s
cestnim in železniškim prometnim omrežjem. Najpomembnejša cestna
prometna os navezave v občini je AC Slivnica-Gruškovje (Hrvaška) ter
glavna cesta G-I-2 Hajdina-Ormož, ki navezujeta mesto Ptuj in druga
naselja občine na prometno omrežje V. in X. pan-evropskega prometnega
koridorja in s tem na velika nacionalna in regionalna središča Maribor,
Ljubljana in Murska Sobota v državi in središča izven državnih meja. |
|
|
|
(2) Preko
glavne ceste G-I-2 se občina navezuje tudi na medobčinski središči Ormož
in Slovenska Bistrica, preko regionalnih cest R-III-712 in R-III-713 na
regionalni središči Gornja Radgona in Ljutomer, preko R-I-229 na
medobčinsko središče Lenart v Slovenskih goricah, preko R-III-710 na
nacionalno središče Maribor ter preko G-1-9 in R-I-228 na sosednjo
Republiko Hrvaško. |
|
|
|
(3) Vsa
naselja občine so po glavni cesti G-I-2 ter regionalnih in lokalnih cest
dobro povezana z občinskim središčem. |
|
|
|
(4) V
načrtovanem razvoju cestnega omrežja bo čez območje občine potekala nova
glavna cesta Hajdina – Ormož, ki bo občino še močneje navezovala na
širše avtocestno in cestnoprometno omrežje ter povezovalna regionalna
cesta Starše Duplek na skrajnem severnem robu območja občine. |
|
|
|
(5)
Pomembna občinska prometna povezava je železniška proga Pragersko –
Hodoš, ki je del V. Pan-evropskega prometnega koridorja in občinsko
središče povezuje z večjimi nacionalnimi središči. |
|
|
|
(6) Občina
ima z obstoječima letališčema v Mariboru in Moškanjcih zagotovljeno
povezavo z letalsko prometno komunikacijo. |
|
|
|
(7) Občina
bo spodbujala izvajanje plovbe po reki Dravi z občinskimi predpisi o
določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. |
|
|
|
(8) Občina
bo spodbujala povezanost občinskega središča in ostalih naselij s
kolesarskimi povezavami in rednimi linijami JPP. |
|
|
|
13. člen |
|
(druga za
občino pomembna območja) |
|
(1) Občina
opredeljuje kot druga za občino pomembna območja naslednja območja: |
|
1. staro
mestno jedro kot izjemna kulturna dediščina, ki je opredeljena kot mesto
muzej, |
|
2. širše
območje starega mestnega jedra kot območje izjemnih ustvarjenih
kakovosti prostora, |
|
3. grad
Turnišče s parkom, |
|
4.
arheološka območja državnega pomena z izjemnimi arheološkimi ostalinami, |
|
5.
površinske vode Ptujskega jezera, reke Drave in odvodnega kanala
hidroelektrarne Zlatoličje, |
|
6. območja
ostalih manjših naravnih in umetnih vodnih površin, |
|
7. območje
prepoznavnih naravnih kvalitet prostora ob reki Dravi kot so ekološko
pomembna območja in območja Nature 2000, |
|
8. območje
prepoznavnih naravnih kvalitet prostora v ostalem delu občine-ekološko
pomembna območja, območja Nature 2000, |
|
9.
vinogradniška območja z razvojem turizma vinskih cest v gričevnatem delu
občine, |
|
10.
območje odlaganja odpadkov, |
|
11.
območja čiščenja odpadnih voda, |
|
12.
območje protipoplavnih ureditev na potoku Rogoznica. |
|
|
|
14. člen |
|
(urbanistični načrt) |
|
(1) Razvoj
občinskega središča Ptuj je podrobneje opredeljen v urbanističnem načrtu
za to naselje. |
|
|
|
Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
|
|
|
15. člen |
|
(prometna
infrastruktura) |
|
(1)
Prednostna strateška razvojna usmeritev občine na področju cestnega
omrežja bo dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim
središčem Ptuj ter preko njega z drugimi regionalnimi in nacionalnimi
središči v Republiki Sloveniji in v širšem prostoru, z večjim
zaposlitvenim središčem Kidričevo in vsemi sosednjimi občinami v
vplivnem območju središča regije. |
|
|
|
(2) Na
svojem območju bo občina razvoj prometne infrastrukture prednostno
usmerjala v ureditev in posodabljanje (tudi gradnja novih, obvoznih in
priključnih odsekov) tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost
povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na
poslabšanje kvalitete bivanja ali otežuje dostopnost in navezavo
posameznih delov občine na javno cestno omrežje kot so odseki državnih
cest skozi naselja, otežene ali podaljšane prometne navezave in dostopi
zaradi gradnje državnega cestnega omrežja in posodobitve železniškega
omrežja, priključki cest nižjih kategorij (tudi poljskih cest), dostopi
na zemljišča, odseki poslabšane prometne varnosti na omrežju občinskih
cest. Ohranjati je potrebno koridorje za predvidene pomembnejše prometne
ureditve (nova prometna ureditev na Mariborski cesti, podvoz med Ciril
Metodovim drevoredom in Rogozniško cesto, povezava Vegova ulica – Puhova
ulica, priključek na navezovalno cesto na Turniščih in ostale v skladu s
karto gospodarske javne infrastrukture). |
|
|
|
(3) Občina
bo zaradi izboljšanja železniške prometne povezave podpirala gradnjo
vzporednega železniškega tira, elektrifikacijo železniške proge in
izboljšanje varnosti v križanjih železniškega prometa z državnim in
lokalnim cestnim omrežjem. |
|
|
|
(4) Občina
bo v območjih poselitve razvijala omrežje kolesarskih poti za potrebe
trajnostne mobilnosti in dostopnosti do najfrekventnejših prometnih
ciljnih območij v povezavi z drugimi občinami pa spodbujala razvoj
kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti – tako v območju razvoja turizma
v občini (kot oblika dodatne ekološko naravnane turistične ponudbe k
načrtovani turistično rekreacijski ponudbi v obdravskem območju), kakor
tudi v ostalih območjih občine: ločene kolesarske steze ob prometnicah z
zgoščenim prometom, kolesarska pot po Dravski kolesarski poti,
kolesarska pot iz Dupleka skozi Orešje in Ptuj proti Lenartu in
Juršincem. |
|
|
|
(5) Občina
načrtuje posodobitev cestnega terminala za javni potniški promet in
prilagoditev javnega potniškega prometa širitvam poselitve. |
|
|
|
(6)
Vzhodni del občine je v območju nadzorovane rabe prostora javnega
letališča lokalnega pomena Moškanjci – Ptuj, severozahodni pa v vplivnem
območju mednarodnega letališča Maribor, kjer je potrebno pri umeščanju
prostorskih ureditev upoštevati usmeritve letalskega prometa. |
|
|
|
(7) V
mestnem naselju bo občina usmerjala razvoj infrastrukture v: |
|
1.
izboljšanje prometne dostopnosti posameznih urbanih struktur,
|
|
2. v
izgradnjo prometnega omrežja v območja širitev, notranjega razvoja in
delnih prenov mesta, |
|
3. v
urejanje mirujočega prometa v mestu in njegovi vplivni okolici, zlasti
ob robu starega mestnega jedra, |
|
4. širitev
infrastrukturnih omrežij v sklopu obstoječih gospodarskih con in
infrastrukturnih koridorjev ter izven naravovarstveno občutljivih
območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov
ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih
varstvenih območij), |
|
5.
načrtovanje večjih objektov GJI (npr. večjih energetskih objektov) izven
območij najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma
posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij, |
|
6.
zagotavljanje varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske
raznovrstnosti, |
|
7.
sanacijo obstoječih območij GJI, ki imajo negativne vplive na naravne
vrednote in biotsko raznovrstnost. |
|
|
|
(8)
Gradnjo in ureditev omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma
poti) bo občina usmerjala v povezovanje javnih zelenih površin, parkov,
igrišč, otroških igrišč, trgov in pomembnejših objektov, v ureditev
sprehajalne poti ob reki Dravi ter povezovanje območij bivanja z
najfrekventnejšimi prometnimi ciljnimi območji kot so izobraževalna
območja, zaposlitvena območja, nakupovalna območja in druga ciljna
območja. Ureditev omrežja kolesarskih in peš ter drugih rekreacijskih
poti v območjih ohranjanja narave bo občina usmerjala, ob upoštevanju
pogojev in naravo varstvenih usmeritev, na obstoječe poti in s tem
zagotavljala ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. |
|
|
|
16. člen |
|
(telekomunikacije) |
|
(1)
Telekomunikacijsko omrežje v občini sestavlja telefonsko
telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije. |
|
|
|
(2)
Celotno območje občine je pokrito s telekomunikacijskim omrežjem. |
|
|
|
(3) Občina
bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehnično
tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do
telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine. |
|
|
|
17. člen |
|
(energetika) |
|
(1)
Zasnova energetike na elektroenergetskem področju upošteva: |
|
1.
obstoječi daljnovod DV 1x110 kV Kidričevo – Breg, |
|
2.
obstoječi daljnovod DV 1x110 kV Breg – Ptuj, |
|
3.
obstoječi daljnovod DV 1x110 kV Ptuj – Formin, |
|
4.
obstoječi daljnovod DV 1x400 kV Maribor – Mihovce, |
|
5.
načrtovani DV 2x400 kV Maribor – Mihovce, |
|
6.
obstoječo razdelilno transformatorsko postajo (RTP) Ptuj, |
|
7. vse
vode distribucijskega elektroenergetskega omrežja z obstoječimi in
načrtovanimi transformatorskimi postajami, |
|
8. omrežje
nizkonapetostnega priključnega omrežja. |
|
|
|
(2) Razvoj
distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v
dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem
zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine. |
|
|
|
(3)
Prenosno omrežje zemeljskega plina na območju občine predstavlja
regionalni plinovod z oznako R15 in predvideni magistralni plinovod z
oznako M9. |
|
|
|
(4) Razvoj
plinovodnega distribucijskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje
in obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti v mestnem območju
in v strnjenih primestnih naseljih v območjih, kjer bo preskrba s plinom
ekonomsko opravičljiva in primerljiva s stroški porabe drugih energentov
na območju občine. |
|
|
|
(5) Pri
drugih virih energije bo občina podpirala kot dodatne in nadomestne vire
tiste vire energije, ki so prijaznejši okolju (biomasa – tudi bioplin z
oddajanjem v obstoječe omrežje, eko-derivati, sončna energija, energija
vetra, geotermalna energija). |
|
|
|
(6)
Gradnjo objektov za izrabo sončne energije bo občina usmerjala na
obstoječe objekte, izven vidno izpostavljenih mest iz pomembnejših
prometnic ter izven zavarovanih območij narave, območij naravnih vrednot
in območij biotske raznovrstnosti. |
|
|
|
(7) Občina
bo umeščanje nadzemnih in podzemnih daljinskih vodov ter objektov GJI
usmerjala v prostor, ki ni vidno izpostavljen (vrhovom, grebenom,
izjemnim krajinam). Pri gradnji nadzemnih vodov je potrebno upoštevati
uporabo za ptice varnih vodov. |
|
|
|
18. člen |
|
(oskrba z
vodo) |
|
(1) Vsa
naselja v občini so priključena na javno vodovodno omrežje. |
|
|
|
(2) Razvoj
obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo občina usmerjala v
dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem zagotavljanja
zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo in
zagotavljanje izvajanja javne službe vodooskrbe. |
|
|
|
(3) Občina
bo oskrbo s pitno vodo usmerjala v zagotovitev prostorskih pogojev za: |
|
1. gradnjo
vodohrana Kicar 1 in vodohrana Kicar 2, |
|
2. gradnjo
globinskega vodnjaka Brstje, |
|
3. gradnjo
povezovalnega cevovoda Puhov most – Dornavska cesta, |
|
4.
avtomatizacijo vodovodnih vozlišč, |
|
5. gradnjo
primarnega cevovoda Pacinje – Velovlek, |
|
6.
zamenjavo oziroma dograditev vodovodnih cevovodov povsod, kjer je
predvidena gradnja nove prometnice, energetske ali komunalne
infrastrukture. |
|
|
|
19. člen |
|
(čiščenje
in odvajanje odpadnih voda) |
|
(1) Občina
bo področje čiščenja in odvajanja odpadnih voda usmerjala v izboljšanje
zbiranja in čiščenja odpadnih voda v območjih mestnega in ostalih
naselij (na območjih strnjenih urbanih površin) in na območjih
proizvodnih površin, v skladu z izhodišči SPRS. Javno kanalizacijsko
omrežje bo občina usmerjala v izvajanje ločenega sistema za odvodnjo
gospodinjskih odpadnih vod in sistema za odvodnjo padavinskih vod.
Čiščenje odpadnih voda bo občina izvajala na obstoječi centralni
čistilni napravi (CČN) na Ptuju. |
|
|
|
(2) Za
izboljšanje ravnanja z odpadno vodo na svojem območju občina predvideva: |
|
1. širitev
in nadgradnjo CČN, |
|
2.
izgradnjo zadrževalnih bazenov ZB-1, ZB-2 in ZB-21 v k. o. Ptuj ter ZB-4
v k. o. Brstje, |
|
3.
sanacijo desno obrežnega kolektorja in drugih obstoječih kanalov javnega
kanalizacijskega omrežja, ki ne zagotavljajo vodotesnosti in zadostne
pretočnosti odpadnih vod, |
|
4.
povezavo poselitve Na obrežju s kanalom D, |
|
5.
povezavo Mariborska cesta – Rogaška cesta, |
|
6.
izgradnjo kanalizacije v območjih ulic Poljska cesta, Ulica Šercerjeve
brigade, Župančičeva ulica, Krambergerjeva ulica, Peršonova ulica,
Volkmerjeva cesta, del Rogoznice in Žabjaka, del kanalizacijskega
sistema Podvinci – Kicar, |
|
7. širitev
omrežij v ostala strnjena naselja na območju občine. |
|
|
|
(3) Občina
bo v območjih razpršene poselitve in obstoječe razpršene gradnje
usmerjala ravnanje z odpadno vodo v zbiranje odpadne vode v
individualnih sistemih za zajem odpadne vode in odvoz greznične
blatenice na CČN ali v gradnjo manjših sistemov za čiščenje odpadne
vode. |
|
|
|
(4)
Komunalne čistilne naprave bo občina usmerjala v prostor izven
priobalnih zemljišč vodotokov tako, da zaradi njihove izgradnje ne bodo
potrebni večji posegi v struge in obrežne pasove vodotokov. |
|
|
|
(5)
Padavinske vode s streh in utrjenih površin v območjih, kjer ne obstaja
možnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno
ponikati preko peskolovov in potrebnih lovilcev olj, pri tem morajo biti
ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin
znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno, je potrebno načrtovati
odvodnjo padavinskih voda v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po
terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo
padavinske vode speljane izven plazljivih in erozijsko ogroženih območij
hkrati pa zmanjšan hipni odtok z utrjenih površin, z dodatnim
zadrževanjem padavinskih voda na odvodnjavani površini (zatravitev,
travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki). V primeru odvodnje po
erozijsko nestabilnem ali plazljivo ogroženem terenu je potrebno
načrtovati odvodnjo po odprtih utrjenih kanalih ali drugače utrjenih
odvodnih sistemih. |
|
|
|
20. člen |
|
(ravnanje
z odpadki) |
|
(1)
Občina bo usmerjala ravnanje z odpadki v organizirano ločeno zbiranje
gospodinjskih odpadkov in odlaganje odpadkov na urejenem regijskem
odlagališču v Gajkah. |
|
|
|
21. člen |
|
(varstvo
okolja) |
|
(1) Občina
Ptuj bo usmerjala dejavnosti v območju vodnih površin in v njihovi
vplivni okolici v: |
|
preprečevanje onesnaževanja površinskih voda na samem izvoru, |
|
1.
zagotavljanje pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter
ekološko povezanost biotopov pri 2. zajezitvah vodotokov pred in za
zajezitvijo ter pri gospodarskem odvzemu voda. |
|
|
|
(2)
Varovanje kakovosti podtalnice na območju občine bo občina izvajala s
spremljanjem stanja in izvajanjem ukrepov za varovanje pitne vode,
opredeljenih v veljavnih predpisih za to področje. |
|
|
|
(3) Občina
bo usmerjala izvajanje varstva pred onesnaženjem zraka v spremljanje
koncentracije škodljivih snovi v zraku nad mejo dovoljenih vrednosti in
sprejetjem ukrepov za preprečevanje ali postopno zmanjševanje izpustov,
ki onesnažujejo zrak na njegovih izvorih ter z upoštevanjem meril v
zvezi s kakovostjo zraka v vseh fazah prostorskega in urbanističnega
načrtovanja, pri prometnih ureditvah in pri projektiranju posegov v
prostor. |
|
|
|
(4) Občina
bo usmerjala izvajanje varstva pred hrupom s sprejetjem ukrepov za
preprečevanje ali postopno zmanjševanje hrupa na njegovih izvorih ter z
upoštevanjem meril v zvezi s hrupom in protihrupnimi ukrepi v vseh fazah
prostorskega in urbanističnega načrtovanja, pri prometnih ureditvah, pri
projektiranju posegov v prostor, izboru gradbenih materialov in izvedbi
objektov. |
|
|
|
(5)
Vsebina zasnove gospodarske javne infrastrukture občine je prikazana na
Karti I.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture občine v strateškem
delu občinskega prostorskega načrta. |
|
|
|
22. člen |
|
(vodnogospodarske ureditve) |
|
(1) Občina
bo vodnogospodarske ureditve vodotokov Grajena in Rogoznica usmerjala v
preprečevanje poplavne ogroženosti mesta Ptuj nalevem bregu z izgradnjo
suhega zadrževalnika vode na potoku Rogoznica, na potoku Grajena pa v
skladu s predhodno strokovno preveritvijo možnih ukrepov. |
|
|
|
2.4
DOLOČITEV OBMOČIJ NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE IN
RAZPRŠENE POSELITVE |
|
|
|
23. člen |
|
(okvirna
območja naselij) |
|
(1) Občina
v skladu s predpisi s področja prostora na svojem območju opredeljuje
naslednja naselja: Grajena, Podvinci, Grajenščak1, Grajenščak2,
Krčevina1 pri Vurberku, Krčevina2 pri Vurberku, Krčevina3 pri Vurberku,
Krčevina4 pri Vurberku, Krčevina5 pri Vurberku, Mestni Vrh1, Mestni
Vrh2, Mestni Vrh3, Kicar1, Kicar2, Kicar3, Kicar4, Kicar5, Kicar6,
Kicar7, Kicar8, Pacinje, Spodnji Velovlek, Spuhlja1 in Spuhlja2 ter z
mestom nepovezane strnjene poselitve opredeljene kot naselja. |
|
|
|
(2) Mesto
Ptuj, ki je z reko Dravo razdeljeno na desnobrežno in levobrežno
polovico, železniška proga Pragersko-Hodoš pa ga razdeli na južno in
severno polovico, je po tej razdelitvi sestavljeno iz naslednjih manjših
enot: |
|
1. območje
starega mestnega jedra (center) z ožjim vplivnim območjem se je razvilo
vzhodno od reke Drave in severno od železniške proge na levem bregu
Drave. V območju prevladujejo dejavnosti družbene javne infrastrukture
nad bivanjem, |
|
2. območje
Jezera, ki se je razvilo južno od železnice na levem bregu Drave in v
katerem prevladujejo uslužnostne in storitvene poslovne dejavnosti ter
proizvodne dejavnosti, na katere se na robovih navezujejo stanovanjska
območja enodružinskih hiš k mestu priključenih nekdanjih naselij Budine
in Brstja, |
|
3. območje
Panorame, ki se je razvilo na severnem robu mesta na levem bregu reke
Drave, od Drave preko nizkega gričevnatega slemena v dolino potoka
Grajena, v katerem prevladujejo enodružinske stanovanjske hiše, ki se z
robovi v preteklosti k mestu priključenih naselij Vičava, Orešje,
Krčevina pri Ptuju in Štuki nadaljujejo v razpršeno poselitev na
severozahodnem robu mesta, ob stiku z mestom so obstoječe družbene
dejavnosti in območja za njihov nadaljnji razvoj, |
|
4. območje
Ljudskega vrta, ki se je razvilo ob severnem robu starega mestnega jedra
z območjem centralnih dejavnosti in sega do razpršene poselitve Mestnega
vrha. V njem, ob navezavi na starejše mestne predele, na ravnem terenu
prevladuje večstanovanjska gradnja, ob robovih večstanovanjske gradnje,
ki praviloma sovpada s črto reliefnega preloma, pa gradnja enodružinskih
stanovanjskih hiš, |
|
5. območje
Rogoznice, ki se je razvilo na vzhodnem robu mesta ob vpadnicah iz
Lenarta, Juršincev in Dornave, predstavlja območje enodružinskih hiš, z
manjšimi ostanki ohranjenih dejavnosti ob nekdanjem vzhodnem robu mesta
(območje nekdanje opekarne Žabjak), |
|
6. območje
Breg-Turnišče sestavljata dve manjši zaključeni območji: |
|
a. severno
od železnice, v katerem ob prehodu čez Dravo prevladujejo centralne
dejavnosti in posebne dejavnosti turizma, ob vpadnicah pa individualna
stanovanjska gradnja z enodružinskimi hišami (zlasti v območjih
priključenih k mestnemu naselju v samostojni Sloveniji), |
|
b. območje
južno od železnice, v katerem prevladujejo proizvodne dejavnosti, ob
južni vpadnici pa uslužnostno storitvene dejavnosti, nanje pa se
navezuje rob stanovanjske gradnje enodružinski hiš v območju k mestu
priključenega dela Spodnje Hajdine. |
|
|
|
(3)
Znotraj RPE naselja Ptuj opredeljuje občina kot naselje po SPRS
naslednje dele strnjenih poselitev, ki niso del strnjene poselitve mesta
Ptuj, kot so: |
|
1.
Ptuj-Suha Veja-Sodnice, opredeljuje občina nekdanje ureditveno območje
naselja, ki se je razvil kot ločeni zaselek hiš južno od gradu Turnišče,
z vejnato zasnovo nastalo z zgoščevanjem stare razpršene poselitve ob
stičišču cest iz Vidma in Podlehnika proti Ptuju in v katerem so
dejavnosti kmetij ter bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, |
|
2.
Ptuj-Štuki, opredeljuje občina nekdanje ureditveno območje naselja
naselje Štuki, ki je bilo z administrativno širitvijo mesta vključeno v
RPE naselje Ptuj in se je razvilo z zgoščevanjem obojestranske obcestne
pozidave ob pomembnejši prometni povezavi iz Ptuja proti Grajeni in v
katerem so dejavnosti kmetij ter bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, |
|
3. Ptuj-Na
Jasi, opredeljuje občina nekdanje ureditveno območje naselja novejše
strnjene pozidave, ki se je ob slemenski cesti v Mestni vrh v novejšem
času gručasto razvila tudi na stransko sleme Na Jasi, kot stanovanjska
gradnja na lokacijsko ugodni prostorski legi, v kateri prevladujejo
površine namenjene bivanju, |
|
4.
Ptuj-Nova vas južno od kmetije Klemenčič opredeljuje občina nekdanje
ureditveno območje strnjene pozidave ob regionalni cesti Ptuj-Lenart,
kjer se je z zgoščevanjem pozidave med razpršeno poselitvijo razvila
strnjena obojestranska obcestna pozidava, v kateri so dejavnosti kmetij
in površine namenjene bivanju, |
|
5.
Ptuj-Vzhodno od kmetije Bezjak opredeljuje občina nekdanje ureditveno
območje strnjene pozidave ob regionalni cesti Ptuj-Lenart, kjer se je z
zgoščevanjem pozidave med razpršeno poselitvijo razvila strnjena
obojestranska obcestna pozidava tudi ob stranskem priključku, v kateri
so dejavnosti kmetij in površine namenjene bivanju. |
|
|
|
(4) Občina
opredeljuje kot naselje Grajena nekdanjo strnjeno obcestno pozidavo ob
stari levobrežni prometni povezavi med Ptujem in Mariborom, v križišču s
stranskimi lokalnimi cestami iz Krčevine in Drsteljskega Vrha, v katerem
prevladujejo dejavnosti podeželskega naselja, zaradi delnih funkcij
lokalnega središča, pa se je naselje začelo gručasto razvijati s
površinami namenjenimi bivanju. |
|
|
|
(5) Občina
opredeljuje kot naselje Podvinci nekdanjo strnjeno obcestno pozidavo ob
stari pomembnejši prometni povezavi med Ptujem in Juršinci, ki se je
razvila v podnožju slemena Slovenskih goric med vodotokoma Pesnico in
Rogoznico, v katerem prevladujejo dejavnosti podeželskega naselja,
zaradi neposredne soseščine mesta Ptuj, pa so se močno razvile
uslužnostne in storitvene dejavnosti. Naselje se je zaradi dodatne
funkcije oskrbnega središča širšega območja začelo gručasto razvijati s
sekundarno pozidavo na pobočja reliefnega dviga, zlasti s površinami
namenjenimi bivanju. Kot del naselja so opredeljene tudi večje površine
za šport in rekreacijo na vzhodni strani območja in manjše površine na
južni strani območja, ter vodne površine na severu naselja. |
|
|
|
(6) Občina
opredeljuje kot naselje Spuhlja1 nekdanjo strnjeno obcestno pozidavo, ki
je nastala nad nepoplavno dravsko teraso ob križišču starih pomembnejših
prometnih povezav med Ptujem in Ormožem, ter med Ptujem in naselji nad
nepoplavno teraso v smeri proti prehodu čez reko Dravo na jugu Ptujskega
polja, v katerem prevladujejo dejavnosti podeželskega naselja, zaradi
neposredne soseščine mesta Ptuj, pa so se močno razvile storitvene
dejavnosti. Naselje se je zaradi dodatne funkcije oskrbnega središča
širšega območja začelo gručasto razvijati s sekundarno pozidavo na
območje nižje dravske terase, ki je po izgradnji HE sistema Formin in
ureditvijo Ptujskega akumulacijskega jezera manj poplavno ogroženo,
zlasti s površinami namenjenimi bivanju. Kot del naselja so opredeljene
tudi površine centralnih dejavnosti v središču naselja, površine
namenjene intenzivni kmetijski proizvodnji na robovih naselja in
površine za šport in rekreacijo na jugu naselja. |
|
|
|
(7) Občina
opredeljuje kot naselje Spulja2 nekdanji kočarski zaselek naselja na
nižji Dravski terasi, ki se je začel razvijati po ureditvi HE sistema
Formin z ureditvijo Ptujskega akumulacijskega jezera, ko je postalo
območje nižje dravske terase manj poplavno ogroženo, zlasti s površinami
namenjenimi bivanju. |
|
|
|
(8) V
območju RPE naselja Grajenščak občina opredeljuje v skladu z veljavnimi
prostorskimi predpisi dve naselji kot območja strnjene poselitve. Kot
naselje: |
|
1.
Grajenščak1 opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastala kot
obojestranska slemenska obcestna povezava na zahodnem stranskem slemenu
med potokoma Grajeno in Rogoznico, zahodno od gozda Ravnica, v katerem
prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem in za katerega opravlja del
oskrbnih in ostalih funkcij naselje Grajena, |
|
2.
Grajenščak2 opredeljuje manjšo strnjeno obcestno pozidavo ob stari
levobrežni prometni povezavi med Ptujem in Mariborom, v križišču s
stransko lokalno cesto iz Krčevine, v katerem prevladujejo dejavnosti
kmetij z bivanjem in nekaj spremljajočimi dejavnosti, za katerega
opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Grajena. |
|
|
|
(9) V
območju RPE naselja Kicar občina opredeljuje v skladu z veljavnimi
prostorskimi predpisi sedem naselij kot območij strnjene poselitve. Kot
naselje: |
|
1.
Kicar1-Veliki Vrh opredeljuje obojestransko slemensko obcestno
poselitev, ki je nastalo z zgoščevanjem slemenske pozidave v
vinogradniškem območju Velikega kicarskega vrha, v katerem prevladujejo
dejavnosti kmetij z bivanjem, tudi vinogradniškimi objekti, in za
katerega opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Podvinci,
ostale pa mesto Ptuj, |
|
2.
Kicar2-nekdanji Knežji Vrh opredeljuje obojestransko slemensko obcestno
poselitev, ki je nastalo z zgoščevanjem slemenske pozidave v
vinogradniškem območju nekdanjega Knežjega vrha, v katerem prevladujejo
dejavnosti kmetij z bivanjem in vinogradniškimi objekti, in za katerega
opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Podvinci, ostale pa
mesto Ptuj, |
|
3.
Kicar3-Nedogovo naselje opredeljuje obojestransko obcestno poselitev, ki
je nastalo z zgoščevanjem obcestne pozidave ob cesti, ki je potekala ob
vznožju vinogradov Malega kicarskega vrha (stara povezovalna cesta pod
vrhi), v katerem prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem in objekti za
obdelavo ostalih kmetijskih zemljišč, in za katerega opravlja del
oskrbnih in ostalih funkcij naselje Podvinci, ostale pa mesto Ptuj, |
|
4.
Kicar5_pod Malim kicarskim vrhom opredeljuje obojestransko obcestno
poselitev, ki je nastala z zgoščevanjem obcestne pozidave ob cesti, ki
je potekala ob vznožju vinogradov Malega kicarskega vrha (stara
povezovalna cesta pod vrhi- povezava iz Nedogovega naselja), v katerem
prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem in objekti za obdelavo ostalih
kmetijskih zemljišč in za katerega opravlja del oskrbnih in ostalih
funkcij naselje Podvinci, ostale pa mesto Ptuj, |
|
5.
Kicar6_Sodinova graba opredeljuje obojestransko obcestno poselitev ki je
nastalo z zgoščevanjem obcestne pozidave ob stari povezovalni cesti iz
doline Pesnice (Pacinje) po Sodinovi grabi v dolino Rogoznice in v
katerem prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem in objekti za obdelavo
ostalih kmetijskih zemljišč, del oskrbnih in ostalih funkcij zanj
opravlja naselje Podvinci, ostale pa mesto Ptuj, |
|
6.
Kicar7-Šoberšak opredeljuje obojestransko slemensko obcestno poselitev,
ki je nastalo z zgoščevanjem slemenske pozidave na dveh povezanih
slemenih južno od Sodinove grabe, v katerem so dejavnosti kmetij z
bivanjem, tudi vinogradniškimi objekti, in za katerega opravlja del
oskrbnih in ostalih funkcij naselje Podvinci, ostale pa mesto Ptuj, |
|
7.
Kicar8_Gorne opredeljuje enostransko obcestno poselitev, ki je nastalo z
zgoščevanjem obcestne pozidave ob stari povezovalni cesti iz doline
Pesnice (Podvinci) ob vznožju Kicarskega gričevja v dolino Rogoznice
(Janežovci) in v katerem so dejavnosti kmetij z bivanjem, del oskrbnih
in ostalih funkcij zanj opravlja naselje Podvinci, ostale pa mesto Ptuj. |
|
|
|
(10) V
območju RPE naselja Krčevina pri Vurberku občina opredeljuje v skladu z
veljavnimi prostorskimi predpisi štiri naselja kot območij strnjene
poselitve: |
|
1.
Krčevina1 ob meji občine opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastala z
zgoščevanjem gradnje ob domačiji Krčevina pri Vurberku 6, kot spalno
naselje na jugozahodni pobočni legi ob stranskem izviru potoka Grajena
in je danes stanovanjsko spalno naselje, za katerega opravlja del
oskrbnih in ostalih funkcij naselje Grajena, |
|
2.
Krčevina2 pri ribniku opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastalo z
zgoščevanjem gradnje ob domačijah Krčevina pri Vurberku 8 in 9 kot
spalno naselje na vzhodni pobočni legi, ob stranskem izviru potoka
Grajena in je danes stanovanjsko spalno naselje, v katerega je vključena
manjša vodna površina, za katerega opravlja del oskrbnih in ostalih
funkcij naselje Grajena, |
|
3.
Krčevina4 pri Grajeni opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastala kot
enostranska obcestna pozidava na stranskem slemenu gričevja med
vodotokoma Grajeno in reko Dravo, južno od gozdnega območja Dobrava, v
katerem prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem in za katerega
opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Grajena, |
|
4.
Krčevina5 pri Orešju opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastalo na
ožji nepoplavni terasi, tik ob ostrem reliefnem prelomu, z zgoščevanjem
avtohtone razpršene poselitve in je danes podeželsko naselje s kmetijami
in bivanjem, za katerega opravlja oskrbne in ostale funkcije mesto Ptuj. |
|
|
|
(11) V
območju RPE naselja Mestni vrh občina opredeljuje v skladu z veljavnimi
prostorskimi predpisi tri naselja kot območja strnjene poselitve: |
|
Mestni
Vrh1 – Grajenski Vrh, občina opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je
nastalo z zgoščevanjem obojestranske cestne pozidave na stranskem
slemenu Mestnega vrha severno nad naseljem Grajena, v katerem
prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem, za katerega opravlja oskrbne
in ostale funkcije naselje Grajena, |
|
Mestni
Vrh2 pri Placarju občina opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastalo z
zgoščevanjem obojestranske cestne pozidave na stranskem slemenu Mestnega
vrha južno od Placarja, v katerem so dejavnosti kmetij z bivanjem, za
katerega opravlja oskrbne in ostale funkcije mesto Ptuj, |
|
Mestni
Vrh3 nad naseljem Na Jasi občina opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je
nastalo z zgoščevanjem obojestranske cestne pozidave na dveh povezanih
stranskih slemenih severno od naselja Na Jasi, v katerem so dejavnosti
kmetij z bivanjem, za katerega opravlja oskrbne in ostale funkcije mesto
Ptuj. |
|
|
|
(12) V
območju RPE naselja Pacinje občina opredeljuje v skladu z veljavnimi
prostorskimi predpisi eno naselje kot območje gručaste strnjene
poselitve ob pomembnejši prometni povezavi iz Ptuja v Juršince, v
katerem prevladuje dejavnost kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanje. |
|
|
|
(13) V
območju RPE naselja Spodnji Velovlek občina opredeljuje v skladu z
veljavnimi prostorskimi predpisi eno naselje kot območje gručaste
strnjene poselitve, v katerem prevladuje dejavnost kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanje. |
|
|
|
24. člen |
|
(območja
naselij s sanacijo poselitve) |
|
(1)
Sanacija manjšega pojava razpršene gradnje, umeščene med posamične
objekte ali skupino objektov razpršene poselitve, ki se opredeli kot
novo naselje, mora na območju občine izpolnjevati naslednje pogoje: |
|
1.
velikost pojava mora ustrezati prostorski določitvi naselja, |
|
2. pojav
mora imeti zametke povezanosti in skupnega funkcioniranja, ki so
značilni za naselja, |
|
3. naselje
mora imeti zametke spremljajočih dejavnosti in javne družbene
infrastrukture ali možnost navezave na javno družbeno infrastrukturo
(prostori in površine za druženje, izvajanje športa in rekreacije,
izvajanje prostočasnih dejavnosti), |
|
4.
dostopnost po javnem cestnem omrežju, preko katerega je moč dostopati do
javnega potniškega prometa. |
|
|
|
(2) Občina
na svojem območju ne opredeljuje naselij s sanacijo poselitve. |
|
|
|
25. člen |
|
(okvirna
območja razpršene poselitve) |
|
(1) Občina
opredeljuje preostale dele območja RPE naselij izven strjenih naselij
kot območje odprtega prostora izven naselij, v katerem se pojavljajo
trije značilni tipi razpršene poselitve: |
|
1.
starejši avtohtoni vzorec dolinske razpršene poselitve v dolini
vodotokov Grajena, Rogoznica in ob zahodnem robu doline Pesnice, s
pojavom večjih samotnih kmetij in manjših gručastih zaselkov z
domačijami, umeščenimi ob vznožje reliefnega dviga položnejših prisojnih
pobočij ali strnjenih v podolgovato obcestno pozidavo, lastninski celki
praviloma niso ohranjeni, prepoznavni pa so v poljski delitvi na vse
manjše kmetije, z objekti namenjenimi kmetijam z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanju z dopolnilnim kmetijstvom, z ohranjanjem katere
bo občina zagotavljala obdelovanje površin v dolinskem dnu teh vodotokov
s pritoki in s tem omogočala pogoje za ohranjanje značilne kulturne
krajine v demografsko ogroženih in gričevnatih območjih, podobne so tudi
enote razpršene poselitve v neposredni bližini naselij ravninskega tipa, |
|
2. časovno
mlajši avtohtoni vzorec slemenske razpršene poselitve v vinogradniških
območjih, s pojavom razložene in razdrobljene slemenske poselitve z
značilno vinogradniško kolonialno parcelacijo ter samotnih kmetij na
območju večjih vinogradniških površin, v kateri se pojavljajo manjše
slemenske kmetije, v območjih večjih nacionaliziranih kompleksov
vinogradov tudi stanovanjske hiše kot nadomestni objekti nekdanjih
viničarij, opuščene viničarije spremenjene v objekte za stalno ali
občasno bivanje ter starejši in novejši vinogradniški objekti kot vinske
kleti, zidanice in sodobnejši vinogradniški »vikendi«, z ohranjanjem
katere bo občina zagotavljala obdelovanje vinogradov in ostalih
kmetijskih zemljišč v mozaični strukturi vinogradniških območij in
hribovitih področjih svoje občine, |
|
3. novejši
avtohtoni vzorec razpršene poselitve, ki se je pojavljal v primestnem
območju na severu mesta in na vznožju reliefnega dviga ob reki Dravi, ki
je deloma že pripojen mestu, od razpršene gradnje pa se ločuje po
dejavnosti, sestavljajo ga posamezne kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi
in objekti za bivanje z dopolnilnim kmetijstvom (manjše sadjarstvo,
vrtičkarstvo ali druge kmetijske dejavnosti). |
|
|
|
(2)
Območja naselij po RPE so opredeljena po veljavnih mejah v registru
prostorskih enot. |
|
|
|
(3) Na
območju občine ni demografsko ogroženih naselij. |
|
|
|
26. člen |
|
(območja
razpršene gradnje) |
|
(1) Občina
opredeljuje kot območje pojava razpršene gradnje območje RPE naselja
Ptuj izven strnjene pozidave. |
|
|
|
(2)
Vsebina določitve območij naselij vključno z območji razpršene gradnje
in razpršene poselitve občine je prikazana na Karti I.3 Usmeritve za
razvoj poselitve ter sanacijo razpršene gradnje in razpršene poselitve v
strateškem delu občinskega prostorskega načrta. |
|
|
|
2.5
USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE |
|
|
|
2.5.1
Usmeritve za razvoj poselitve |
|
|
|
27. člen |
|
(razvoj
naselij) |
|
(1) Občina
bo usmerjala razvoj naselij tako, da bo omogočal: |
|
1. razvoj
dejavnosti v posameznih naseljih v skladu z vlogo in funkcijo naselja, |
|
2. razvoj
obstoječega morfološkega vzorca naselja, |
|
3.
ohranjanje tipologije arhitektonsko urbanistične oblikovanosti naselij, |
|
4.
upoštevanje naravnih in varstvenih omejitev, |
|
5.
izboljšanje kakovosti bivanja, |
|
6.
izboljšanje pogojev za zdravje ljudi. |
|
|
|
(2) Razvoj
občinskega središča Ptuj bo občina usmerjala v nadaljnji razvoj urbanega
naselja, ki je podrobneje opredeljen v usmeritvah o razvoju občinskega
središča: |
|
1. z
nadaljevanjem prenove starega mestnega jedra ter prenovo dela mesta v
neposredni bližini jedra (območje stare vojašnice, območje ob prehodu
čez Dravo na desnem bregu Drave), |
|
2. z
notranjim razvojem naselja in usmerjanjem pozidave na obstoječe
nepozidane stavbne površine v naselju in zgoščevanje te pozidave za
potrebe bivanja. V severnem in vzhodnem delu mesta za potrebe bivanja,
vzhodno od starega mestnega jedra, južno od železnice na levem bregu
Drave in južno od železnice na desnem bregu Drave, za potrebe
proizvodnih dejavnosti ter za posebne dejavnosti v območju ob Termah na
desnem bregu Drave ter območju ob Ranci na levem bregu Drave,
|
|
3. s
širitvijo stavbnih zemljišč, ki jih bo občina prilagajala potrebam po
umeščanju novih ali širitvi obstoječih dejavnosti, potrebnih za
zagotavljanje funkcije občinskega središča in vloge nacionalnega
središča regionalnega pomena, |
|
4. s
površinami za dolgoročni razvoj naselja, za katere je občina opredelila
območja, ki so obdana s pozidavo ali odrezana od ostalih površin
odprtega prostora z večjimi infrastrukturnimi koridorji, ali pa so
dejavnosti odprtega prostora omejene zaradi bližine poselitve. |
|
|
|
(3) Občina
bo ostala tri pomembnejša naselja, to je naselja Grajena s kmetijami in
bivanjem ter delnimi funkcijami občinskega središča ter Podvinci in
Spuhlja1 z močnejšimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, usmerjala
v: |
|
1. v delno
prenovo obstoječih površin, zlasti površin ugaslih kmetij v delu stare
obcestne pozidave, z intenzivnejšo izrabo nepozidanih stavbnih zemljišč, |
|
2. v
notranji razvoj delov naselij z ekstenzivno urbano izrabo prostora
naselja namenjenega bivanju in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, |
|
3. v
funkcionalno zaokroževanje naselij ob robovih naselja in priključevanjem
obstoječe pozidave v neposredni bližini, z zapolnitvijo prostih vrzeli
med naseljem in to pozidavo, ki pa ne sme posledično povzročati
prostorskega spajanja naselij (ohranjanje zelenih ločilnih pasov). |
|
|
|
(4) Razvoj
ostalih naselij, ki imajo le delno funkcijo zadovoljevanja potreb
lastnega prebivalstva, bo občina usmerjala v: |
|
v delno
prenovo obstoječih površin, zlasti površin ugaslih kmetij v delu stare
obcestne pozidave, z intenzivnejšo izrabo nepozidanih stavbnih zemljišč, |
|
v notranji
razvoj delov naselij z ekstenzivno urbano izrabo prostora naselja
namenjenega bivanju in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, |
|
v
funkcionalno zaokroževanje naselij ob robovih naselja in priključevanjem
obstoječe pozidave v neposredni bližini, ter zapolnitvijo prostih vrzeli
med naseljem in to pozidavo ter vrzeli v samem naselju, ki pa ne sme
posledično povzročati prostorskega spajanja naselij (ohranjanje zelenih
ločilnih pasov). |
|
|
|
(5) V
nadaljnje širitve na najboljša kmetijska zemljišča bo občina usmerjala
razvoj naselij le pod pogojem, da so predhodno izkoriščene vse možnosti
notranjega razvoja naselja (izvedba prostorskih ureditev na sedaj
načrtovanih stavbnih zemljiščih, območja delnih prenov in zgostitev,
degradirana zemljišča, gozdna zemljišča in druga kmetijska zemljišča
zajeta v območja naselij. |
|
|
|
28. člen |
|
(razvoj
dejavnosti v naseljih) |
|
(1) V
mestu Ptuj, ki je občinsko središče po vlogi v omrežju naselij R
Slovenije pa nacionalno središče regionalnega pomena, bo občina
usmerjala v: |
|
1. razvoj
vseh mestotvornih in mestoslužnih dejavnosti potrebnih za nivo
nacionalnega središča regionalnega pomena, |
|
2. bivanje
z dopolnilnimi dejavnostmi, |
|
3.
ohranjanje primarne dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na površinah, ki
so dolgoročno predvidene za širitev mesta, |
|
4.
ohranjanje kmetijske proizvodne dejavnosti, vključno s stavbami
industrijskega značaja za rejo živali na površinah, ki so bile v
preteklih administrativnih širitvah mesta priključene mestu, na njih pa
ni predvidena širitev poselitve. |
|
|
|
(2) Razvoj
obstoječih dejavnosti in novih dejavnosti v območju mesta bo občina
usmerjala v območja prostorsko združljivih dejavnosti po načelu
notranjega razvoja, prenove ali širitve posameznih morfoloških enot
mesta ali manjših enot urejanja. |
|
|
|
(3) V
naseljih podeželskega tipa (Grajena, Spuhlja1, Podvinci) kjer prevladuje
bivanje, so prisotne tudi kmetije z dopolnilnimi dejavnosti (manj kot 5
% aktivnega prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom) in nekatere
spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti. Občina bo usmerjena v
nadaljnji (zmerni) razvoj teh dejavnosti. Le naselje Grajena, ki
opravlja poleg naštetih dejavnosti še del dejavnosti lokalnega središča
(otroško varstvo, osnovno izobraževanje) bo občina usmerjala v zmerni
razvoj te dodatne funkcije v odvisnosti od potreb v vplivnem območju
naselja. |
|
|
|
(4) V vseh
ostalih naseljih, kjer prevladujejo bivanje in kmetije z dopolnilnimi
dejavnostmi, opredeljenih po številu prebivalstva in deležu
prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom, kot vasi, bo občina usmerjala
v razvoj primarnih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in dopolnilnih
dejavnosti, ki ne poslabšujejo pogojev bivanja ter drugih dejavnosti
vezanih na naravne vire. |
|
|
|
29. člen |
|
(sanacije
in prenove razpršene gradnje) |
|
(1) Manjše
sanacije razpršene gradnje z vključevanjem razpršene poselitve v občini
bodo, ob varovanju naravnih virov – kmetijskih zemljišč in videza
kulturne krajine, enako usmerjene v notranji razvoj sanacijskih delov
naselij, v pozidavo nepozidanih površin ter boljše izkoriščanje in
kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin z razvojem
dejavnosti, ki so medsebojno združljive. |
|
|
|
30. člen |
|
(ohranjanje območij razpršene poselitve) |
|
(1) Na
območjih, kjer so kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovana območja
slemenske poselitve v vinogradniških območjih z vinskimi kletmi,
zidanicami in novejšimi vinogradniškimi objekti ter manjšimi slemenskimi
kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi (vinotoči, turistične kmetije
itd.), starimi viničarskimi domačijami in manjšim številom objektov
obstoječih spremljajočih dejavnosti, bo občina usmerjala v: |
|
1.
ohranjanje obstoječega stavbnega fonda, s prenovo objektov za potrebe
ustvarjanja sodobnega bivalnega okolja, ali gradnjo nadomestnih
objektov, |
|
2.
širitvijo kmetij za potrebe lastne proizvodnje, če so širitve okoljsko
in prostorsko sprejemljive, |
|
3.
ohranjanje obstoječih dejavnosti odprtega prostora, zlasti v ohranjanje
vinogradništva v vinogradniških območjih, |
|
4.
spremembo namembnosti opuščenih kmetij v počitniško namembnost, če bo s
tem zagotovljena obdelanost oziroma vzdrževanje pripadajočih zemljišč,
|
|
5. v
razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, zlasti spremljajoče
turistične dejavnosti in pridelavo zdrave hrane, |
|
6.
zapolnjevanje in zaokroževanje te poselitve v primerih, ki ne bodo
poslabšali ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora. |
|
|
|
(2) Na
območju dolinske razpršene poselitve s kmetijami z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanjem z dopolnilnim kmetijstvom po dolinskih dneh in
na nižjih položnejših pobočjih, ter močnejšim pojavom drugih dopolnilnih
dejavnosti, bo občina bo usmerjala v: |
|
1.
ohranjanje obstoječega stavbnega fonda, s prenovo objektov za potrebe
ustvarjanja sodobnega bivalnega okolja, ali gradnjo nadomestnih
objektov, |
|
2.
širitvijo kmetij za potrebe lastne proizvodnje zlasti za potrebe vzgoje
rastlin in vzreje živali, če so širitve okoljsko in prostorsko
sprejemljive, |
|
3.
ohranjanje obstoječih dejavnosti odprtega prostora, zlasti v ohranjanje
poljedelstva s pridelavo zelenjave, ter pridelavo krme za vzrejo živali
za potrebe mesta, |
|
4.
spremembo namembnosti opuščenih kmetij v počitniško namembnost, če bo s
tem zagotovljena obdelanost oziroma vzdrževanje pripadajočih zemljišč,
|
|
5. v
razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, zlasti spremljajoče
predelovalne dejavnosti mleka in mlečnih izdelkov, mesnin, zelenjave in
zelišč ter v pridelavo zdrave hrane, |
|
6.
zapolnjevanje in zaokroževanje te poselitve v primerih, ki ne bodo
poslabšali ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora, pri tem je
potrebno ohranjati zelene ločevalne pasove med vsemi večjimi zaselki. |
|
|
|
(3) Na
območju mlajše razpršene poselitve s kmetijami z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanjem z dopolnilnim kmetijstvom po dolinskih dneh in
na nižjih položnejših pobočjih v primestnem območju, ter močnejšim
pojavom drugih dopolnilnih dejavnosti, zlasti mirnih dejavnosti na domu,
bo občina bo usmerjala v: |
|
1.
ohranjanje obstoječega stavbnega fonda, s prenovo objektov za potrebe
ustvarjanja sodobnega bivalnega okolja, ali gradnjo nadomestnih
objektov, |
|
2.
širitvijo kmetij za potrebe lastne proizvodnje zlasti za potrebe vzgoje
rastlin in zelišč, če so širitve okoljsko in prostorsko sprejemljive, |
|
3.
ohranjanje obstoječih dejavnosti odprtega prostora, zlasti v ohranjanje
dopolnilnega in ljubiteljskega kmetovanja s pridelavo lastne hrane ter
možnostjo prodaje tržnih viškov, |
|
4.
spremembo namembnosti opuščenih kmetij v počitniško namembnost, če bo s
tem zagotovljena obdelanost oziroma vzdrževanje pripadajočih zemljišč,
|
|
5. v
razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, zlasti vzgoje sadja in
pridelavo zelenjave ter ostale zdrave hrane, od dopolnilnih dejavnosti
pa usmerjanje v dejavnosti turizma povezane s športom in rekreacijo, |
|
6.
zapolnjevanje in zaokroževanje te poselitve v primerih, ki ne bodo
poslabšali ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora, pri tem je
potrebno ohranjati zelene ločevalne pasove med vsemi večjimi zaselki in
smiselno upoštevati tudi določbe o gradnji objektov za potrebe obdelave
zemljišč, kot so vinogradniški objekti, če so izpolnjeni površinski
pogoji in dejavnost. |
|
|
|
31. člen |
|
(urbanistično oblikovanje naselij) |
|
(1) V
občini so trije osnovni tipi poselitve: |
|
1. urbana
naselbina mesto Ptuj, |
|
2.
strnjena ravninska poselitev ravninskega dela občine, ki se pojavlja
tudi v dolinskih delih gričevnatega dela občine, |
|
3.
avtohtona gručasta, razložena, slemenska in posamična poselitev
gričevnatega dela občine. |
|
|
|
Mesto Ptuj
|
|
|
|
(2) Mesto
Ptuj je zgodovinska naselbina, nastala ob stiku gričevnatega sveta z
ravnino, na mestu ugodnega prehoda preko reke Drave. Usmeritve za
nadaljnji razvoj in oblikovanje so podrobneje določene v usmeritvah za
razvoj občinskega središča. |
|
|
|
(3) Mesto
se je v preteklosti razvijalo z usmerjanjem dejavnosti v posebne
prostorske enote, ki so se oblikovale ob obstoječi prometni
infrastrukturi, in izoblikovalo značilne funkcijske in oblikovne
morfološke enote, ki so izhodišče za nadaljnji razvoj mestne strukture: |
|
1.
morfološka enota: območja in objekti stanovanj – gručasta stanovanjska
individualna gradnja, |
|
2.
morfološka enota: območja in objekti stanovanj – disperzna stanovanjska
individualna gradnja, |
|
3.
morfološka enota: območja in objekti stanovanj – strnjena stanovanjska
individualna gradnja, |
|
4.
morfološka enota: območja in objekti stanovanj – organska stanovanjska
individualna gradnja, |
|
5.
morfološka enota: območja in objekti stanovanj – urejena blokovna
gradnja, |
|
6.
morfološka enota: območja in objekti stanovanj – urejena struktura
vrstnih hiš, |
|
7.
morfološka enota: območja in objekti centralnih dejavnosti – mestno
jedro, |
|
8.
morfološka enota: območja in objekti centralnih dejavnosti, |
|
9.
morfološka enota: območja in objekti drugih centralnih dejavnosti brez
stanovanj, |
|
10.
morfološka enota: območja in objekti proizvodnih dejavnosti –
industrijska cona, |
|
11.
morfološka enota: območja in objekti gospodarske cone (trgovsko-poslovni
kompleks – več dejavnosti), |
|
12.
morfološka enota: območja in objekti kmetijske proizvodne dejavnosti –
objekti za vzrejo živali ali intenzivno predelavo rastlin, |
|
13.
morfološka enota: območja in objekti posebnih dejavnosti – trgovski
center (več dejavnosti), |
|
14.
morfološka enota: območja in objekti drugih posebnih dejavnosti –
trgovski center (ena dejavnost), |
|
15.
morfološka enota: območja in objekti posebnih dejavnosti – turistična
območja, |
|
16.
morfološka enota: območja in objekti posebnih dejavnosti – območja
športnih centrov, |
|
17.
morfološka enota: območja in objekti zelenih površin – površine za oddih
in rekreacijo, parki, vrtičkarske in druge urejene zelene površine,
pokopališča, |
|
18.
morfološka enota: območja in objekti prometne infrastrukture, |
|
19.
morfološka enota: območja in objekti okoljske infrastrukture, |
|
20.
morfološka enota: območja in objekti energetske infrastrukture. |
|
|
|
(4)
Morfološke enote predstavljajo obstoječo strukturo funkcij mesta,
posameznih dejavnosti in grajene strukture, ki jo je treba smiselno
upoštevati pri oblikovanju novih širitev mesta, prenovi degradiranih
območij in objektov ter pri notranjem razvoju mestne strukture v
arhitektonskem in urbanističnem vidiku. Posebno prostorsko strukturo na
območju mesta predstavlja staro mestno jedro s specifično morfologijo in
arhitekturo. Posebnost mestne strukture pa sta razpršena oziroma
gručasta poselitev v severnem zaledju Ptuja in ravninska poselitev na
južnem delu mesta, ki sta posledica priključitev primestnih območij k
mestu. |
|
|
|
(5) Z
razvojem prometne infrastrukture in umeščanjem novih dejavnosti se je
mesto razširilo tudi na desno obrežje Drave in podaljšalo mestno os v
smeri vzhod – zahod. Z novo prometno povezavo obeh obrežij Drave pa se
mesto širi tudi v smeri sever – jug. |
|
|
|
Naselja
ravninskega dela |
|
|
|
(6)
Naselja ravninskega dela občine so razdeljena v dva tipa naselij.
|
|
|
|
(7) Prvi
tip naselij ravninskega dela občine predstavlja naselje Spuhlja, nastalo
na obrečni terasi in prometni povezavi mesta proti jugu. |
|
|
|
(8) Občina
bo naselje Spuhlja1, ki se je razvijalo kot obcestno naselje s primarno
pozidavo iztegnjenih domov na dvignjeni nepoplavni obrečni terasi, in se
po izgradnji akumulacije Ptujskega jezera širilo ob lokalni prometnici
proti jugu na bivše poplavne površine ob Dravi, s stihijskim razvojem v
vejnato strukturo v posameznih delih naselja, usmerjala v pozidavo
razvrednotenih kmetijskih površin, ki se nahajajo južno od glavne ceste
G-I-2 in regionalne ceste R-I-228 ter vzhodno in zahodno od ceste proti
Dravi in so potencialne površine za dolgoročno širitev naselja. Naselje
je na južni strani že zraslo z naseljem Zabovci (naselje Zabovci je v
sosednji Občini Markovci), zato je z oblikovalskega stališča pomembno
ohranjanje zelenega ločilnega pasu, ki loči podeželsko naselje od mesta. |
|
|
|
(9)
Ravninska naselja drugega tipa so Podvinci, Pacinje in Spodnji Velovlek,
kot naselja, ki so nastala ob stiku ravnine z reliefnim dvigom
(Podvinci, Spodnji Velovlek) ali večjimi območji gozdov (Podvinci,
Pacinje) ob regionalni cesti R-III-712 proti Gornji Radgoni (Podvinci,
Pacinje) in ob lokalnem nadaljevanju te ceste ob zahodnem robu Pesniške
doline (Spodnji Velovlek). |
|
|
|
(10)
Naselje Podvinci je razvejano obcestno naselje, ki se je od primarne
pozidave ob regionalni cesti vejnato širilo proti gozdnemu robu na
severno in zahodno stran naselja. Zaradi stihijskih širitev ima naselje
dovolj prostih površin za notranji razvoj naselja ter površin, obdanih s
pozidavo in na severu zaključenih z gozdnim robom, kot možnih površin za
dolgoročno širitev naselja, ki omogoča prerast razvejane obcestne
pozidave v zaokroženo gručasto strukturo. |
|
|
|
(11)
Naselje Pacinje je gručasto naselje ob križišču regionalne ceste proti
Gornji Radgoni in lokalne ceste po Pesniški dolini. Naselje se je iz
prvotne obcestne pozidave razvilo v gručasto celoto s prostimi
površinami za notranji razvoj naselja, ki omogoča gručasto zgostitev
naselja. |
|
|
|
(12)
Naselje Spodnji Velovlek je obcestno naselje ob stranski cestni
prometnici Pesniške doline, ki se je razvilo kot večja zaključena celota
ob robu doline. Naselje ima proste površine za notranji razvoj, ki
omogočajo zgostitev obcestne pozidave. |
|
|
|
Naselja
gričevnatega dela |
|
|
|
(13)
Ostala naselja gričevnatega sveta Slovenskih goric in širših dolin
potokov Grajena in Rogoznica so razložena naselja z večjimi gručastimi
zaselki, delno razloženo slemensko poselitvijo in več enotami razpršene
poselitve. Naselja bodo usmerjana v notranji razvoj naselij in gruč z
zapolnjevanjem vrzeli in v manjše oblikovne in funkcionalne širitve. |
|
|
|
Splošne
usmeritve za urbanistično oblikovanje |
|
|
|
(14)
Orientacija in oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih
dominant in oblikovanje javnih površin v naseljih mora upoštevati
značilnosti Dravske arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ptuj ali
jih estetsko nadgrajevati. |
|
|
|
(15) Pri
oblikovanju novih naselij in večjih širitvah naselij bo občina
uveljavljala enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij. |
|
|
|
(16)
Posamezne etape širitve naselij morajo predstavljati oblikovno in
funkcijsko zaključene celote. Urbanistični vzorec razvoja poselitve mora
slediti obstoječemu urbanističnemu vzorcu in tipologiji poselitve. |
|
|
|
32. člen |
|
(usmeritve
za razvoj naselja občinskega središča) |
|
(1)
Naselje Ptuj, ki je po vlogi naselij v Republiki Sloveniji središče
regionalnega območja Spodnje Podravje z nacionalnim pomenom, po funkciji
pa občinsko središče, bo občina usmerjala v zasnovo prostorskega
razvoja, ki bo upoštevala: |
|
1.
nadaljevanje krepitve funkcij občinskega središča na področjih
dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in
drugih dejavnostih ter na področjih, ki jih mora zagotavljati središče
regionalnega območja za svoje vplivno območje – zdravstvo, socialne
ustanove, šolstvo na višji stopnji itd., |
|
2.
zagotavljanje prostorskih pogojev za nadaljnji razvoj mestotvornih
dejavnosti – proizvodno območje južno od železnice na levem in desnem
bregu Drave, z dolgoročno širitvijo proti avtocestnemu priključku na
desnem bregu Drave in v smeri proti Brstju in Budini na levem bregu
Drave ter ohranjanje ali prestrukturiranje ostalih manjših proizvodnih
območij, območje termalnega turizma s športnimi površinami in ostalimi
spremljajočimi dejavnostmi severno od železniške proge na desnem bregu
Drave, |
|
3.
zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj mestoslužnih dejavnosti –
površine za ureditev prometa (površine za mirujoči promet z ureditvijo
novih mestnih vpadnic, železniška proga z objekti posodobitve in
varovanja prehodov), površine za zeleni sistem mesta (zelene cezure,
športno rekreacijski center Ranca, tematski park Panorama, reka Drava),
površine za energetske in komunalne dejavnosti. |
|
|
|
(2) Razvoj
poselitve in razvoj dejavnosti v mestnem naselju bo občina usmerjala v
naslednja območja mesta: |
|
1. bivanje
in stanovanjska pozidava s spremljajočimi: |
|
a. v
nadaljevanju obstoječe pozidave med Ormoško cesto in Belšakovo ulico
(obstoječe površine in dolgoročna širitev), |
|
b. območje
Rabelčje vasi, |
|
c. območje
Marof, |
|
d.
območje, ki se nahaja zahodno od obstoječe pozidave ob Poljski cesti in
južno od Rogaške ceste do ulice Na postajo (dolgoročna širitev), |
|
e. ob
Svržnjakovi ulici, |
|
f. na
območju Nove vasi, |
|
g.
severozahodno od Panorame, |
|
h. območje
na Turniščih, |
|
i. manjša
območja na mestnem robu, ki predstavljajo funkcijsko ali oblikovno
zapolnitev poselitve; |
|
|
|
2.
centralne dejavnosti – obstoječa območja in nove površine: |
|
a. na
območju, ki je severno od srednješolskega centra na zahodni strani
Volkmerjeve ceste (Marof), |
|
b. med
Potrčevo in Osojnikovo cesto proti vzhodu, |
|
c. na
območju Nove vasi, |
|
d. v
širšem območju ob Ormoški cesti (do Budine), |
|
e. v
širšem območju križišča Mariborske in Zagrebške ceste, |
|
f. v ožjem
območju ob Zagrebški cesti (južno od železniške proge), |
|
g. na
območju nekdanje mestne vojašnice (Vičava), |
|
h. na
širšem območju gradu Turnišče, |
|
i. ob
Mlinski cesti, |
|
j. med
Zadružnim trgom in starim cestnim mostom; |
|
|
|
3.
proizvodne dejavnosti – obstoječa območja in nove površine: |
|
a. zahodno
od Puhove ulice (do železniške proge), |
|
b. vzhodno
od Puhove ulice (do Rogoznice), |
|
c. severno
od nove navezovalne ceste na Puhov most na desnem bregu reke Drave (od
Zagrebške ceste do krožišča pri centralni čistilni napravi), |
|
d. nove
površine med železniško progo, Zagrebško cesto in ulico Na postajo; |
|
|
|
4. posebne
dejavnosti – obstoječa območja in nove površine: |
|
a. zahodno
in južno od območja Term Ptuj, |
|
b. na
levem bregu Ptujskega jezera med jezerom in obstoječo poselitvijo ob
Ormoški cesti – zahodno od potoka Rogoznica, |
|
c. športni
park Rogoznica, |
|
d. območje
»Petovia« med železniško progo in starim cestnim mostom; |
|
|
|
5.
dejavnosti na zelenih površinah – obstoječa območja in nove površine: |
|
a. na
območju Panorame, |
|
b. na
območju Babosekove grabe, |
|
c. na
območju Ljudskega vrta, |
|
d. na
območju ob nekdanji opekarni Žabjak, |
|
e.
površine ob južnem robu nove proizvodne cone vzhodno od Puhove ulice,
|
|
f.
površine ob centralni čistilni napravi, |
|
g. del
območja gradu Turnišče, |
|
h.
površine na levem in desnem obrežju Ptujskega jezera, |
|
i.
površine zahodno od območja Term Ptuj; |
|
|
|
6.
dejavnosti prometne infrastrukture – obstoječa območja in predvidena
transportno logistična cona vzhodno od farme Draženci ter površine za
mirujoči promet južno od novega pokopališča in v območjih obstoječe
poselitve; |
|
|
|
7. za
energetske in okoljske dejavnosti – obstoječe površine in nove površine: |
|
a. ob
vpadnici na Puhov most na desnem bregu Ptujskega jezera, |
|
b. zahodno
in južno od obstoječe centralne čistilne naprave, |
|
c. severno
od Centra za ravnanje z odpadki Gajke. |
|
|
|
(3)
Zasnovo prometnega omrežja, ki mora upoštevati državna izhodišča s
pomembnimi križišči mednarodnih pomembnih prometnih koridorjev
sever-jug, vzhod-zahod, bo občina usmerjala v: |
|
1.
zagotavljanje prostorskih pogojev za nove umestitve in izboljševanja
prometne infrastrukture, vezane na omrežja V. in X. Pan-evropskega
prometnega koridorja s povezavami na nacionalna, regionalna, medobčinska
in občinska središča ter sosednje države, ki bodo upoštevali razvojne
potrebe mesta in občine, |
|
2. razvoj
prometnega omrežja, ki bo zagotavljal ustrezno dostopnost občinskega
središča z izboljšavami in ureditvijo glavnih mestnih vpadnic, zbirnih
in oskrbnih cest ter njihovim dolgoročnim povezovanjem (delni ali
popolni cestni krog - obvoznica), s potrebnimi povezavami levega in
desnega obrežja reke Drave, |
|
3.
izboljšanje propustnosti, varnosti in posodabljanja prometnega omrežja z
estetskim oblikovanjem mestnih površin, |
|
4.
izgradnjo dostopnega in povezovalnega prometnega omrežja v območjih
novih urejenih pozidav na površinah za bivanje, proizvodnjo, gospodarske
in storitvene dejavnosti, šport, rekreacijo in turizem, s sodobnim
prometnim oblikovanjem (kolesarske steze, pločniki, priključki, dovozi,
krožišča), ozelenitvijo, in možnostjo navezave oziroma souporabe površin
za mirujoči promet ob posameznih dejavnostih v času izven delovne
konice, |
|
5.
preusmerjanje neciljnega in tovornega prometa izven območja strnjenih
ali drugih prometno obremenjenih pozidav, |
|
6.
opredelitev območij umirjenega prometa, con za pešce in kolesarskih con,
|
|
7.
prednostno zagotavljanje in urejanje ustreznih površin za mirujoči
promet in površin za shranjevanje in izposojo koles ob robu starega
mestnega jedra, z zagotovljeno dostopnostjo in povezavo na postajališča
javnega potniškega prometa (JPP) in parkirišča tipa »park & ride« (P+R), |
|
8. razvoj
sistema javnega potniškega prometa z izboljšanjem razporeditve in
povečanja števila postajališč ter povezovanjem avtobusnega in
železniškega prevoza potnikov; |
|
9.
prostorske ureditve za plovbo po reki Dravi, |
|
10.
ureditev peš in kolesarskih poti ob in izven obstoječih prometnic, kot
sistema, ki bo povezoval vsa območja naselja in robne prometnice: vzdolž
osrednjih komunikacij, na križišča in programska vozlišča, vpetih v
zeleni sistem mesta, z usklajeno zasnovo urbane opreme, ki zajema
tlakovanje, razsvetljavo, klopi, koše za smeti, sončno zaščito,
vetrobrane, nadstrešnice, postajališča JPP, kioske, spomenike in
obeležja, drevorede, cvetlične in parkovne ureditve, pitnike ipd., |
|
11.
prostorske ureditve ter spodbujanje razvoja in povezav alternativnih
prometnih sredstev in sistemov. |
|
|
|
(4)
Zasnovo urbanističnega in arhitektonskega oblikovanja mesta Ptuj, bo
občina usmerjala v: |
|
1.
kakovostno oblikovanje in razmeščanje osnovnih urbanih območij, ki
opredeljujeta obstoječe stanje in pogojujeta nadaljnji razvoj naselja,
|
|
2.
kakovostno oblikovanje, razvoj in krepitev prepoznavnih (obstoječih in
načrtovanih) naselbinskih celot, ki tvorijo mestno strukturo oziroma
programskih jeder s poudarjenimi značilnostmi, kot so: |
|
a. staro
mestno jedro z grajskim kompleksom, |
|
b. območje
družbene javne infrastrukture ob severnem robu Potrčeve ceste
(Zdravstveni dom – Dom upokojencev – Bolnišnica, kompleksi vrtcev, šol
in spremljajočih dejavnosti), |
|
c. oskrbno
jedro na desnem bregu reke Drave (Zadružni trg s širšo okolico),
|
|
d.
turistični kompleks Terme Ptuj, |
|
e. oskrbno
jedro ob Puhovi ulici in Ormoški cesti, |
|
f.
zaključena območja stanovanjske pozidave kot so Vičava, Rabelčja vas,
Mestni vrh, Nova vas, Brstje, Budina, Turnišče, |
|
g.
gospodarske in industrijske cone na levem in desnem bregu Drave;
|
|
|
|
3.
opredelitev in kakovostno oblikovanje izpostavljenega mestnega prostora
ob obstoječih in načrtovanih mestnih vpadnicah in prometnih vozliščih
ter stičiščih različnih programskih mestnih jeder z oblikovanjem
povezovalne prepoznavnosti in privlačnega okolja, z javnimi površinami
in urbano opremo, kot so območja: |
|
a. cerkev
sv. Leopolda Mandića – Nova vas – Svržnjakova ulica, |
|
b.
Dornavska cesta – obrtna cona – staro rogozniško pokopališče,
|
|
c.
Osojnikova cesta – Ormoška cesta – Rajšpova ulica –Puhova ulica,
|
|
d.
Panorama – Raičeva ulica – Maistrova ulica, |
|
e.
Mariborska cesta – Breg – Zagrebška cesta, |
|
f.
Turnišče – Zagrebška cesta – Gasilski dom, Zagrebška cesta – Puhov most
- Ormoška cesta, |
|
|
|
4.
kakovostno oblikovanje prometnih vstopov v mesto ob mestnih vpadnicah:
avtocestni priključek, Zagrebška cesta, Mariborska cesta, Osojnikova
cesta, Štuki, Nova vas, Dornavska cesta, Ormoška cesta, Rogaška cesta,
Puhova cesta in potez na robovih mesta, |
|
|
|
5.
opredelitev in oblikovanje stikov mesta s kmetijskim zaledjem in
oblikovanje (novih) robov mesta: Žabjak – Rogoznica - Brstje, Mestni log
– Turnišče, Spodnja Hajdina, Štuki - Rabelčja vas, |
|
|
|
6.
kakovostno zasnovo in oblikovanje zelenih površin in javnih odprtih
prostorov mesta kot so: |
|
a. parki
in odprte površine objektov z javnimi dejavnostmi, |
|
b.
ureditve obrežij vodotokov, |
|
c. športno
rekreacijske površine, |
|
d. zelene
površine turistično rekreacijskih območij, |
|
e. območja
arheoloških in muzejskih predstavitev v odprtem prostoru, |
|
f.
pokopališča, |
|
g. ozdne
površine z ekološko, sociološko ali drugo varstveno funkcijo v naselju
in kmetijske površine, |
|
h.
drevoredne ureditve in povezave, |
|
i. zelene
površine večstanovanjskih območij, |
|
j. zeleni
ločilni pasovi, |
|
|
|
7.
določanje izhodišč za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
kakovostnega urbanega prostora v starem mestnem jedru, kakovostnega
prostora in posameznih objektov izven starega mestnega jedra zlasti v
razširjenem mestnem središču, izhodišč za oblikovanje notranjega razvoja
v naselju, delnih prenov in širitev z novo urejeno pozidavo, |
|
8.
upoštevanje kakovostne dediščine in drugih varstvenih režimov grajskega
kompleksa s starim mestnim jedrom, vključno z varovanjem značilnih
pogledov na staro mestno jedro in grajski kompleks, kot viden poudarek
(grajena dominanta) širšega prostorskega območja. |
|
|
|
(5)
Zasnovo zelenih površin mesta Ptuj, bo občina usmerjala v: |
|
1.
doseganje višje kakovosti bivalnega okolja kot so odprti javni prostori
s kakovostno urbano opremo, drevoredi in parkovnimi ureditvami ter
povezovanjem teh površin v enoten sistem celostno oblikovanega naselja,
z namenom izboljšanja mikroklimatskih razmer, prevetrenosti pozidanih
območij, |
|
2.
strukturiranje in oblikovanje naselbinskih potez in jeder kot že
nastavljenih središč in kot programsko prostorski potencial, ki bo
upošteval tudi obsežne površine arheoloških najdišč, na katerih mesto
leži in območja varovanja narave, ki mesto Ptuj obkrožajo in prečkajo, |
|
3. zelene
identifikacijske poteze in površine znotraj naselja: vzdolž prometnic,
ob križiščih, na trgih in zunanje ureditve ter površine javnih objektov
in kompleksov, pokopališča, športna in rekreacijska območja, |
|
4.
oblikovanje roba naselja: meja med notranjimi grajenimi in zunanjimi
zelenimi površinami, |
|
5.
ločevalno zelenje na površinah in potezah med različnimi rabami z
medsebojno estetsko motečimi in/ali okoljsko škodljivimi vplivi, |
|
6. zelenje
kot del urbane opreme znotraj posamičnih območij naselja: v
stanovanjskih območjih, v gospodarskih conah, točkovne in linearne,
drevoredne in parkovne ureditve v funkciji estetske in simbolne
bogatitve ter izboljšanja mikroklimatskih pogojev odprtih površin, |
|
7.
povezovanje zelenih struktur v zeleni sistem - preplet urbanih ambientov
naselja s kmetijskimi, gozdnimi in obvodnimi površinami. |
|
|
|
(6)
Zasnova namenske rabe površin mesta Ptuj bo usmerjana v: |
|
1.
površine z dejavnostmi skupnega pomena za mesto in sosednja območja s
centralnimi dejavnostmi, ki prevladujejo v območju osrednjega dela na
potezi med Bregom in Rogoznico, severozahodno ob progi in Osojnikovi
cesti ter površinami in območji ob Dravi, na severni strani med Vičavo
in Budino s starim mestnim jedrom in območjem ob Ormoški cesti ter na
južni strani med območjem kompleksa Term Ptuj in Mariborsko cesto,
|
|
2. območja
stanovanj, opredeljena ob krakih naselja in njihovih razširitvah v
smislu gostitve, povezovanja in razvoja za potrebe stanovanj ter
spremljajočih in dopolnilnih dejavnosti: Vičava, Rabelčja vas, Nova vas,
Žabjak na severu in Brstje in Budina na vzhodu ter južno od Term,
območje Brega ob Mariborski cesti in območje Hajdine med Rogaško in
Zagrebško cesto; |
|
3. območja
proizvodnih dejavnosti, opredeljena v severnem delu mesta vzhodno od
železniške postaje do Puhove ulice in naprej do potoka Rogoznica, ter v
južnem delu mesta vzhodno od železniške proge, ob potoku Studenčnica, na
površinah do ceste na Puhov most, |
|
4. posebna
območja, kjer prevladujejo območja namenjena turizmu in športni centri:
površine Term Ptuj in Rance ob Dravi ter Žabjak, |
|
5.
razvojno in oblikovno za mesto pomembne ureditve in medsebojne povezave
zelenih in odprtih površin, vključno z gozdnimi in kmetijskimi
površinami; gre za ureditve območij za potrebe stanovanjskih, centralnih
in turističnih programov, za izkoriščanje potencialov prezentacije
obsežnih površin arheoloških lokacij (Breg, Hajdina, Panorama, itd.), za
kontaktna območja poselitve in gozdnih ter kmetijskih površin in
ureditve območij dolgoročno namenjenih razvojnim potrebam: širitvi mesta
(Budina, ob potoku Rogoznica, Turnišče, Mestni log, itd.) varovanju
koridorjev za izgradnjo prometnic, infrastrukturnih objektov in podobno. |
|
|
|
(7)
Vsebina usmeritve za razvoj poselitve v občini je prikazana na Karti I.3
Usmeritve za razvoj poselitve ter sanacijo razpršene gradnje in
razpršene poselitve v strateškem delu občinskega prostorskega načrta. |
|
|
|
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
|
|
33. člen |
|
(razvojna
območja za dejavnosti v krajini) |
|
(1) Razvoj
v krajini bo občina usmerjala v razvoj dejavnosti, ki so vezane na
izrabo naravnih virov. V Mestni občini Ptuj so to kmetijstvo z
dopolnilnimi dejavnostmi, ki je v gričevnatem svetu usmerjeno v
vinogradništvo, sadjarstvo in živinorejo, v ravninskem delu pa v
poljedelstvo z rastlinsko pridelavo in živinorejo - vezano na rastlinsko
pridelavo ter razpršeno poselitev s kmetijami in kmetijskimi
gospodarstvi, v funkciji obdelave kmetijskih zemljišč in vzdrževanja
kmetijske krajine - gozdarstvo, dejavnosti na vodnih površinah,
sonaravni turizem in turizem ter rekreacijo v naravnem okolju. |
|
|
|
(2 )
Razvojna območja za dejavnost kmetijstva bo občina usmerjala v: |
|
1.
spodbujanje naravi prijaznih oblik kmetovanja (ekološko kmetovanje)
zlasti na območju načrtovanega parka Drava in vodovarstvenih področjih, |
|
2.
zagotavljanje varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, |
|
3.
ohranjanje mozaičnosti kmetijskih in gozdnih površin v območjih
ohranjanja narave (npr. PPosVO 3000220, Drava PosVO 5000011, Drava EPO
Drava-spodnja,), |
|
4.
ohranjanje in ponovno vzpostavite omejkov, živic, gozdnih otokov in
vodnih teles na večjih kmetijskih površinah, |
|
5.
načrtovanje omilitvenih ukrepov na območjih ohranjanja narave, kjer je
bila zaradi izvedenih agrarnih operacij, zmanjšana ali ogrožena biotska
raznovrstnost (npr. PPosVO 3000220, Drava PosVO 5000011, Drava EPO
Drava-spodnja), s katerimi bodo obnovljeni ogroženi habitatni tipi in
habitati vrst, |
|
6.
ohranjanje in vzpostavljanje tradicionalnih travniških sadovnjakov z
avtohtonimi sortami sadja, |
|
7. v
zmanjšanje nastajanja navzkrižij med različnimi dejavnostmi v prostoru,
|
|
8. v
zmanjšanje emisij iz kmetijstva v naseljih, okolici naselij in v odprtem
prostoru. |
|
|
|
(3)
Razvojna območja za dejavnost gozdarstva bo občina usmerjala v: |
|
1.
dejavnosti v ohranjanje gospodarskih in ekoloških funkcij gozda, |
|
2.
varovanje gozdov v skladu z varovalnimi predpisi, |
|
3.
načrtovanje prostorskih ureditev (gozdnih prometnic, protipožarnih
presek), ki bodo zagotavljale varstvo naravnih vrednot in ohranjanje
biotske raznovrstnosti, zlasti na ekološko pomembnih območjih in
posebnih varstvenih območjih, |
|
4.
ohranjanje sklenjenosti gozdnih površin in stabilnosti gozdnih
ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno
ohranjajo, |
|
5.
ohranjanje in obnavljanje gozdnih površin na območjih, ki so zaradi
določenih značilnosti (npr. erozijske ogroženosti) manj primerne za
druge rabe, |
|
6.
ohranjanje gozdov (in drugih naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju
v območjih koridorjev ogroženih vrst, in v območjih, ki omogočajo gensko
povezanost njihovih populacij. |
|
|
|
(4) Na
območjih voda bo občina usmerjala dejavnosti v: |
|
1.
gospodarsko rabo vodnih površin v turistično rekreacijski namen na vseh
primernih vodnih površinah, |
|
2.
ureditev in dejavnosti, ki zagotavljajo varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti, |
|
3.
ohranjanje razlivnih in odtočnih površin na poplavnih območjih oziroma
zagotavljanje nadomestnih površin pri poseganju v poplavna območja,
|
|
4.
načrtovanje vodne infrastrukture, ki bo omogočala delovanje naravnih
procesov na vodah in ob njih, |
|
5.
urejanja vodotokov, ki naj upošteva naravno dinamiko porečja in se
izvajajo s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavlja ohranjanje ali vzpostavitev
naravne dinamike vodotoka, |
|
6.
izboljšanje hidromorfološkega stanja reguliranih vodotokov, |
|
7.
preprečevanje onesnaženja voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi
ukrepi ter v sanacijo onesnaženih delov vodotokov. |
|
|
|
(5) Razvoj
vodnega, obvodnega in sonaravnega turizma ter rekreacije v odprtem
prostoru, ki ga bo občina usmerjala v območje ob reki Dravi in na
naravne ter umetne vodne površine v občini, v vinogradniška območja v
gričevnatem delu občine in v neposredno okolico mesta, bo usmerjen v: |
|
1.
zagotavljanje varovanja naravnih vrednost in ohranjanje biotske
raznovrstnosti, |
|
2.
spodbujanje trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in
dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi, |
|
3.
načrtovanje prostočasnih dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne
rekreacijske infrastrukture v območjih z naravnimi kakovostmi prostora, |
|
4.
zagotavljanje spremljajoče turistične in rekreacijske infrastrukture,
potrebne za izvajanje nemnožičnih in neagresivnih oblik turizma v
območjih z naravnimi kakovostmi v poselitvenih območjih, |
|
5.
načrtovanje rekreacijskih dejavnosti, ki zahtevajo večje površine in
večje gradbene posege, izven naravovarstveno pomembnih območij in
območij občutljivih za onesnaženje ali naravno ogroženost (npr.
poplavnih območij) in ob mejo obstoječih poselitev, |
|
6.
ohranjanje obstoječih rekreativnih in drugih dejavnosti v območjih,
opredeljenih kot celinske vode, brez načrtovanja dodatnih rekreacijskih
dejavnosti. |
|
|
|
(6) V
območje krajine bo občina usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih
površin v primerih, ko te niso urejene v območju naselij, in razvoj
gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in preskrbo naselij. |
|
|
|
(7)
Vsebina usmeritve za razvoj v krajini je prikazana na Karti I.4
Usmeritve za razvoj v krajini, v strateškem delu občinskega prostorskega
načrta. |
|
|
|
34. člen |
|
(območja
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in
reševanja, območja za obrambo) |
|
(1) Na
poplavnih območjih ob reki Dravi in levobrežnih pritokih, kjer se bodo
razvijale dejavnosti, je potrebno predhodno izvesti ukrepe, ki bodo
zmanjšali poplavno ogroženost območij. |
|
|
|
(2) Občina
bo usmerjala gradnjo in poseganje v krajino na območja, kjer ni
nevarnosti pobočnih premikov (plazenja tal). Pri poseganjih v območja,
kjer obstaja nevarnost pobočnih masnih premikov, pa je potrebno
upoštevati ukrepe za posamezne razrede verjetnosti pojavljanja pobočnih
masnih premikov, zapisane v izvedbenem delu tega odloka. |
|
|
|
(3)
Območja zaščite in reševanja določi občinski načrt zaščite in reševanja.
Na teh območjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v
primeru izrednih razmer zagotavljala izključno rabo teh površin za
namene zaščite in reševanja: |
|
1. za
pokop večjega števila ljudi-območje Rogozniškega pokopališča v naselju
Ptuj, |
|
2. za
pokop kadavrov živali-površine na območju starih vojaških hlevov v Novi
vasi in območje južno od CČN, |
|
3. za
odlaganje ruševin-območje zelenih športnih površin, ki niso namenjena
evakuaciji prebivalcev v posameznem naselju in širše območje odlagališča
za zbiranje odpadkov v Gajkah, |
|
4. območja
za evakuacijo prebivalstva-objekti in območje izobraževanja (srednjih
šol, osnovnih šol in vrtcev) ter večjih pokritih športnih objektov v
mestu Ptuj in naselju Grajena, večnamenski vaški domovi in ostali javni
ali poljavni prostori v drugih naseljih (v primeru nevarnosti
katastrofalnih poplav ne tisti, ležijo na poplavnem območju),
|
|
5. za
heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči-območje parkirišča ob
srednješolskem centru ter ob osnovnih šolah z večjimi parkirnimi in
športnimi površinami (srednješolski center, OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt z
bolnico, OŠ Breg) ter parkirišče ob logističnem skladišču in
višješolskem centru. |
|
|
|
(4) Na
območju občine se nahaja logistično skladišče za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami v katerega bo občina usmerjala prostorske
ureditve in gradnjo objektov ter ostale infrastrukture potrebne za
delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
|
(5) V
Mestni občini Ptuj ni območij in objektov, namenjenih potrebam obrambe. |
|
|
|
2.5.3
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
|
|
35. člen |
|
(stavbna
zemljišča) |
|
(1) Občina
bo kot stavbna zemljišča v namenski rabi prostora na območju občine
opredelila vse pozidane in nepozidane površine v naseljih, v prostorsko
ločenih poselitvenih enotah dejavnosti, vezanih na poselitev, in v
enotah avtohtone poselitve. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so
del naselij ali samostojne enote izven naselij, pa niso namenjena
pozidavi, so zelene površine in nekatere površine gospodarske javne
infrastrukture. |
|
|
|
(2) Kot
stavbna zemljišča so opredeljena tudi zemljišča, za katera je bil na
osnovi predhodnih prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki gradnjo
objektov še dovoljuje. |
|
|
|
(3) Občina
bo spremembo namenske rabe v stavbna zemljišča za gradnjo vinogradniških
in podobnih objektov opredelila kot sprejemljivo le v primerih, ko
predlagatelj za gradnjo vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 30 arov
trajnega nasada vinograda, sadovnjaka, ipd., na območjih najboljših
kmetijskih zemljišč ter najmanj 5 arov trajnega nasada (vinograda,
sadovnjaka ipd.) na območju drugih kmetijskih zemljišč. |
|
|
|
36. člen |
|
(kmetijska
zemljišča) |
|
(1) Občina
bo kot kmetijska zemljišča na svojem območju opredelila površine, na
katerih se izvaja oziroma načrtuje dejavnost kmetijstva. |
|
|
|
(2) Po
proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih
lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne
oblikovanosti, bo občina zemljišča opredelila kot najboljša kmetijska
zemljišča in druga kmetijska zemljišča. |
|
|
|
(3) Med
najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok ali
dober proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh. Takšnih
je večina kmetijskih zemljišč ravninskega dela občine. |
|
|
|
(4)
Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom v občini se
pojavljajo kot deli mokriščnih travnikov na nižji dravski terasi, na
zalednih površinah naselij v dnu dolin in na pobočjih gričevnatega dela
občine. |
|
|
|
(5) V
kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so uvrščene tudi ostale rabe
zemljišč, kot so: |
|
1. manjše
gozdne zaplate, ki niso opredeljene kot gozd in so zajete v pretežno
namensko rabo območja, |
|
2. vodna
zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine, zajeta v
pretežno rabo območja, |
|
3.
površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v območju
kmetijske krajine, zajete v pretežno rabo območja, |
|
4. druga
zemljišča v območju kmetijske krajine, ki niso opredeljena v podrobnejšo
rabo zemljišč (kot so npr. zemljišča pod kulturnimi spomeniki), |
|
5.
funkcionalna zemljišča in objekti razpršene gradnje v območju kmetijske
krajine. |
|
|
|
(6)
Poseben status imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju urbanističnega
načrta predvidena za dolgoročno širitev poselitve, trenutna kmetijska
raba pa je prilagojena obstoječi poselitvi. |
|
|
|
37. člen |
|
(gozdna
zemljišča) |
|
(1) Mestna
občina bo kot gozdna zemljišča na svojem območju opredelila ravninske
gozdove Dravskega polja, ostanke obdravskih poplavnih logov reke Drave
in obstoječe površine gozdov v gričevnatem delu občine. |
|
|
|
(2) V
gozdna zemljišča v odprtem prostoru se uvrstijo tudi ostale rabe
zemljišč, kot so: |
|
1. vodna
zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine, zajeta v
pretežno rabo območja, |
|
2.
površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih
območjih krajine, zajete v pretežno rabo območja, |
|
3. druga
zemljišča v gozdnih območjih krajine, ki niso opredeljena v podrobnejšo
rabo zemljišč (kot so npr. zemljišča pod kulturnimi spomeniki ipd.). |
|
|
|
38. člen |
|
(vodna
zemljišča) |
|
(1) Kot
vodna zemljišča površinskih celinskih voda bo občina opredelila
zemljišča, na katerih je voda trajno ali občasno prisotna, tudi opuščene
struge, prodišča, močvirja, zemljišča, ki jih je zalila voda zaradi
posegov. |
|
|
|
(2) Kot
vodno infrastrukturo bo občina opredelila večje umetne akumulacije, ki
so stalne vodne površine in so namenjene rekreaciji na prostem ter druge
ureditve in objekte, namenjene preprečevanju škodljivega delovanja voda. |
|
|
|
(3) Pri
ostalih vodnih površinah, kjer je voda trajno ali občasno prisotna,
občina pa jih je opredelila po pretežni namenski rabi prostora in ne kot
vodna zemljišča, je pri načrtovanju in poseganju v prostor, potrebno
upoštevati dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske
vode obravnavati kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi
zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. |
|
|
|
39. člen |
|
(druga
zemljišča) |
|
(1) Kot
druga zemljišča se opredelijo zemljišča, namenjena pridobivanju
mineralnih surovin, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, območja za potrebe obrambe in ostala zemljišča, ki jih ni
mogoče uvrstiti v eno izmed osnovnih namenskih rab prostora (torej jih
ni mogoče uvrstiti v območja stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč,
gozdnih zemljišč ali vodnih zemljišč). Občina Ptuj ni opredelila te rabe
zemljišč na svojem območju. |
|
|
|
(2)
Vsebina usmeritev za določitev namenske rabe je prikazana na Karti I.5
Usmeritve za določitev namenske rabe, v strateškem delu občinskega
prostorskega načrta. |
|
|
|
2.5.4
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
|
|
40. člen |
|
(usmeritve
za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
|
(1) Občina
bo usmerjala določanje prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v
prostor tako, da bo v vsaki enoti urejanja, določeni ob upoštevanju
osnovne ali podrobnejše namenske rabe ter ostalih značilnosti prostora,
nedvoumno določeno: |
|
1.
namembnost in vrsta posegov v prostor, |
|
2. lega
objektov in ureditev v prostoru, |
|
3.
velikost objektov in ureditev v prostoru, |
|
4.
oblikovanje objektov in ureditev v prostoru, |
|
5.
parcelacija objektov in ureditev v prostoru, |
|
6.
priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo, |
|
7.
upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru, |
|
8.
upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v
prostoru. |
|
|
|
(2) Pri
določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor bo
občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz
strateškega dela OPN Mestne občine Ptuj in opredeljujejo prostorski
razvoj občine. |
|
|
|
3
IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
|
3.1
Enote urejanja prostora in namenska raba |
|
41. člen |
|
(enote
urejanja prostora) |
|
(1)
Območje Mestne občine Ptuj je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN
razdeljeno na enote urejanja prostora po kriteriju enake (tudi pretežne)
namenske rabe prostora ali združljive namenske rabe prostora in enakih
prostorskih izvedbenih pogojih v posamezni enoti. |
|
|
|
(2)
Označevanje EUP: |
|
1. naselja
in druga prostorsko zaključena območja poselitve (športna igrišča, večji
zaselki itd.) ali druge ureditve povezane z naseljem na območju
posameznega naselja po RPE, vsebuje začetni črki ali druge črke imena
naselja in zaporedno številko enote v naselju, izjemoma se lahko uporabi
tudi poddelilko te številke. Zaporedne številke EUP istega naselja si
zaporedoma sledijo tudi v primerih, ko je na območju istega naselja po
RPE (registru prostorskih enot – to je statistično naselje z enakim
hišnim oštevilčenjem) opredeljenih več naselij v skladu s predpisi o
prostorskem načrtovanju, |
|
2. v
naselju Ptuj oznaka EUP vsebuje oznako dveh črk za območje četrtne
skupnosti (BT-Breg-Turnišče, CE-Center, LV-Ljudski vrt, PA-Panorama in
RO-Rogoznica). EUP CE01 do CE16 predstavljajo nekdanje kareje SMJ. |
|
3. kot del
naselij (z oznako območja četrtne skupnosti v naselju Ptuj) so označene
tudi dolgoročne načrtovane širitve mesta, |
|
4. EUP, ki
je v območju več četrtnih skupnosti, ali četrtne skupnosti in okoliškega
odprtega prostora, je označena le z označbo mesta »PT« in zaporedno
številko enote, |
|
5. odprti
prostor je označen z oznako »OP« in zaporedno številko enote, |
|
6. reka
Drava je označena z oznako »DR« in zaporedno številko enote. |
|
|
|
(3) Mesto
Ptuj je po območjih četrtnih skupnosti razdeljeno na naslednje
EUP(uporabljene kratice pri omejitvah v prostoru: ER – erozijski ukrepi,
KD – kulturna dediščina, KS – kulturni spomenik, NV – naravna vrednota,
PL – plazljivost (le območja), OKP – opozorilna karta poplav, KRPN –
karta razredov poplavne nevarnosti, Pv – območje velike poplavne
nevarnosti, Ps – območje srednje poplavne nevarnosti, Pm – območje
majhne poplavne nevarnosti, Pp – območje preostale poplavne nevarnosti,
VVO – vodovarstveno območje)
,EEO
DV – elektroenergetsko omrežje-daljnovod: |
|
|
|
1
PTUJ – območje četrtne skupnosti BREG_- TURNIŠČE |
|
ST |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
BT01 |
ZS |
Ptuj-golf 2 |
KS-9156, vplivno območje KS-581, EPO Drava Spodnja, SPA Drava,
III. VVO |
OPN |
2 |
BT02 |
CD, BC, ZS, VC |
Ptuj-golf 1 |
KS-581, KS-9156, KD-14300, vplivno območje KS-581, EPO Drava
Spodnja, SPA Drava, III. VVO, |
OPN |
3 |
BT03 |
BT, ZS |
Ptuj-Terme, kopališče |
vplivno območje KS-581, EPO Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO,
ER-zahtevni-del |
OPN, |
4 |
BT04 |
BT
|
Ptuj-Terme, hotel |
KS-9156, vplivno območje KS-581, EPO Drava Spodnja, SPA Drava,
III. VVO |
LN-17 |
5 |
BT05 |
BT |
Ptuj-Terme, apartmajsko naselje |
KS-9156, vplivno območje KS-581, EPO Drava Spodnja, SPA Drava,
III. VVO |
OPN |
6 |
BT06 |
BT, PC ZD |
Ptuj-pred Termami |
KS-9156, vplivno območje KS-581, EPO Drava Spodnja, SPA Drava,
III. VVO, ER-zahtevni-del |
OPPNp |
7 |
BT07 |
BT |
Ptuj-ob Termah |
KS-9156, vplivno območje KS-581, EPO Drava Spodnja, SPA Drava,
III. VVO, ER-zahtevni-del |
OPN |
8 |
BT08 |
CU, ZP |
Ptuj-Mlinska cesta |
KS-9156, vplivno območje KS-581, vplivno območje KS-583, EPO
Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO |
OPPNp |
9 |
BT09 |
CU |
Ptuj-Mlinska, ob krožišču |
KS-9156, vplivno območje KS-581, vplivno območje KS-583, EPO
Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO |
OPN |
10 |
BT10 |
CU |
Ptuj-Mlinska, severno od vrtca |
KS-9156, vplivno območje KS-581, vplivno območje KS-583, EPO
Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO |
OPN |
11 |
BT11 |
CD, ZP |
Ptuj-III. Mitrej |
KS-581, KS-9269, vplivno območje KS-581, III. VVO, |
OPN |
12 |
BT12 |
ZD |
Ptuj-zeleni pas ob III. Mitreju |
KS-581, KS-9156, vplivno območje KS-581, EPO Drava Spodnja, SPA
Drava, III. VVO, |
OPN |
13 |
BT13 |
SS, PC, VC, ZD |
Ptuj-Mariborska cesta |
KS-581, KS-9156, KS-9269, vplivno območje KS-581, KD-15027, EPO
Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO, |
OPN |
14 |
BT14 |
CU, ZP, PC, VC |
Ptuj-Breg (osrednji del) |
KS-581, KS-6638, KS-6639, KS-9156, vplivno območje KS-581,
KD-15029, KD-15038, EPO Drava Spodnja, III. VVO, |
OPN |
15 |
BT15 |
CD, PC |
Ptuj-med Zadružnim trgom in cestnim mostom |
EPO Drava Spodnja, III. VVO, |
OPPNp |
16 |
BT16 |
BD, PC |
Ptuj-med cestnim mostom in železniško progo |
EPO Drava Spodnja, III. VVO, |
OPPNp |
17 |
BT17 |
SK |
Ptuj-Breg (kmetija pri šoli) |
vplivno območje KS-581, III. VVO |
OPN |
18 |
BT18 |
SS, PC, VC |
Ptuj-Breg (Spolenakova ulica) |
KD-15038, EPO Drava Spodnja, III. VVO, |
OPN |
19 |
BT19 |
SS |
Ptuj-naselje pri cerkvi sv. Roka |
KS-581, KS-3289, KS-9156, vplivno območje KS-581, III. VVO,
|
OPN |
20 |
BT20 |
SS, K1 |
Ptuj-med Rogaško in Poljsko cesto |
KS-9156, vplivno območje KS-581, III. VVO, |
OPN |
21 |
BT21 |
K1, SK |
Ptuj-dolgoročna širitev južno od Ulice Šercerjeve brigade |
KD-21029, KD-29019, III. VVO |
OPN |
22 |
BT22 |
SS |
Ptuj-južno od Ulice Šercerjeve brigade |
KD-21029, KD-29019, III. VVO |
OPPN_9 |
23 |
BT23 |
SS |
Ptuj-Turnišče 2 |
KD-21029, III. VVO |
OPPNp |
24 |
BT24 |
SS, PC |
Ptuj-Turnišče 1 |
KS-7930, KD-21028, KD-29019, EPO Drava Spodnja, III. VVO,
|
OPN |
25 |
BT25 |
CD, ZP |
Ptuj-grad Turnišče |
KS-792, KS-7930, KD-29803, NV-7056, EPO Drava Spodnja, EPO
Dravsko polje, SPA Drava, III. VVO, |
OPN |
26 |
BT26 |
IG, CD, PC |
Ptuj-PP-mesna industrija |
KD-21028, NV-7056, EPO Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO,
|
OPN |
27 |
BT27 |
CD, PC |
Ptuj-ob Zagrebški cesti |
NV-7056, EPO Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO, |
OPN |
28 |
BT28 |
IP, PC |
Ptuj-proizvodna cona ob Zagrebški cesti |
EPO Drava Spodnja, III. VVO, |
OPN |
29 |
BT29 |
IP, VC, G, E |
Ptuj-površine za industrijo ob Dravi |
NV-1821, EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III. VVO |
OPPNp |
30 |
BT30 |
IP, E, VC |
Ptuj-perutninske farme-sever |
EPO Drava Spodnja, III. VVO, EEO DV 110kV |
OPPNp |
31 |
BT31 |
IG, PC |
Ptuj-gospodarska cona pri Cestnem podjetju Ptuj |
EPO Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO |
OPN |
32 |
BT32 |
IP |
Ptuj-perutninske farme-jug |
EPO Drava Spodnja, III. VVO |
OPPNp |
33 |
BT33 |
O |
Ptuj-centralna čistilna naprava - širitev |
EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III. VVO |
OPPNp |
34 |
BT34 |
O |
Ptuj-centralna čistilna naprava |
EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III. VVO,
|
OPN |
35 |
BT35 |
SK, PC |
Ptuj-Sodnice in Suha veja |
KS-6481, KD-29803, EPO Drava Spodnja, III. VVO, |
OPN |
36 |
BT36 |
K1, PC |
Ptuj-dolgoročna širitev južno od mesne industrije |
NV-7056, EPO Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO, |
OPN |
37 |
BT37 |
K1, |
Ptuj-dolgoročna širitev severno od mesne industrije |
KD-21028, III. VVO |
OPN |
38 |
BT38 |
K1, E, VC |
Ptuj-dolgoročna širitev med Perutnino in Puhovim mostom |
EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III. VVO, EEO DV
110kV |
OPN |
39 |
BT39 |
K1 |
Ptuj-dolgoročna širitev severno od CČN |
EPO Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO |
OPN |
40 |
BT40 |
IK |
Ptuj-steljnik, vzhodno od farme |
III.VVO, SPA Drava, EPO Drava Spodnja |
OPN |
|
|
2
PTUJ – območje četrtne skupnosti CENTER |
|
|
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
CE01 |
CU, ZD |
Ptuj-SMJ-kare 1 |
KS-580, KS-6590, KS-6592, KS-6595, KS-6597, KS-6599, KS-6601,
KS-6602, KS-6604, KS-6605, vplivno območje KS-583, KD-17570,
KD-18072, KD-18073, KD-18074, KD-18322, KD-18323, KD-18327, III.
VVO, PL |
OPPNp |
2 |
CE02 |
CU, ZD |
Ptuj-SMJ-kare 2 |
KS-580, KS-584, KS-586, KS-590, KS-5685, KS-6609, KS-6610,
KS-6611, KS-6612, KS-6613, vplivno območje KS-583, KD-18321,
III. VVO, PL |
OPPNp |
3 |
CE03 |
CU |
Ptuj-SMJ-kare 3 |
KS-580, KS-6524, KS-6525, KS-6526, KS-6527, KS-6528, KS-6579,
KS-6615, KS-6667, KS-9155, vplivno območje KS-583, KD-16772,
KD-16773, III. VVO |
OPPNp |
4 |
CE04 |
CU |
Ptuj-SMJ-kare 4 |
KS-580, KS-582, KS-587, KS-6562, KS-6564, KS-6568, KS-6570,
KS-6620, KS-6621, KS-7754, vplivno območje KS-583, KD-15298,
KD-16763, KD-16775, KD-16776, III. VVO, PL |
OPPNp |
5 |
CE05 |
CU, PC |
Ptuj-SMJ-kare 5 |
KS-580, KS-6523, KS-6563, KS-6565, KS-6566, KS-6616, KS-6617,
KS-6626, KS-6630, KS-6631, KS-6632, KS-6666, vplivno območje
KS-583, KD-16802, KD-17568, III. VVO, |
OPPNp |
6 |
CE06 |
CU |
Ptuj-SMJ-kare 6 |
KS-580, KS-585, KS-6576, KS-6665, EPO Drava Spodnja, vplivno
območje KS-583, KD-18066, III. VVO, PL |
OPPNp |
7 |
CE07 |
CU, ZP |
Ptuj-SMJ-kare 7 |
KS-580, KS-4841, KS-6530, KS-6532, KS-6533, KS-6535, KS-6537,
KS-6539, KS-6540, KS-6541, KS-6573, KS-6574, KS-6575, KS-6594,
KS-6596, KS-6598, KS-6600, KS-6603, vplivno območje KS-583,
KD-18324, KD-18325, KD-18326, III. VVO, |
OPPNp |
8 |
CE08 |
CU |
Ptuj-SMJ-kare 8 |
KS-580, KS-6542, KS-6543, vplivno območje KS-583, KD-16239,
KD-16816, KD-21845, EPO Drava Spodnja, III. VVO, |
OPPNp |
9 |
CE09 |
CU |
Ptuj-SMJ-kare 9 |
KS-580, KS-6529, KS-6531, KS-6534, KS-6536, KS-6536, KS-6538,
KS-6545, KS-6547, KS-6548, KS-6550, KS-6552, KS-6553, KS-6584,
KS-6586, KS-6587, KS-6588, KS-6589, KS- 6591, KS-6593, KS-6633,
vplivno območje KS-583, KD-16764, KD-16765, KD-16766, KD-16767,
KD-16769, KD-16780, KD-17567, KD-6555, III. VVO, |
OPPNp |
10 |
CE10 |
CU |
Ptuj-SMJ-kare 10 |
KS-580, KS-6544, KS-6554, KS-6634, KS-6635, KS-6636, KS-6637,
vplivno območje KS-583, KD-16768, KD-16777, KD-16783, KD-18331,
KD-18332, KD-18333, III. VVO |
OPPNp |
11 |
CE11 |
CU |
Ptuj-SMJ-kare 11 |
KS-580, KS-6521, KS-6546, KS-6572, KS-6606, KS-6607, KS-6608,
vplivno območje KS-583, KD-18067, KD-18231, KD-18329, KD-18330,
KD-23439, III. VVO, |
OPPNp |
12 |
CE12 |
CU |
Ptuj-SMJ-kare 12 |
KS-580, KS-6519, KS-6520, KS-6558, KS-6559, KS-6561, KS-6567,
KS-6569, KS-6571, KS-6619, vplivno območje KS-583, KD-18061,
KD-18064, KD-18065, KD-18320, KD-27532, III. VVO, |
OPPNp |
13 |
CE13 |
CU |
Ptuj-SMJ-kare 13 |
KS-580, KS-6522, KS-6549, KS-6551, KS-6622, KS-6623, KS-6624,
vplivno območje KS-583, KD-16770, KD-16771, KD-16778, KD-16779,
KD-16781, KD-16782, KD-16784, KD-16785, KD-18068, KD-18069,
KD-18070, KD-18328, III. VVO, |
OPPNp |
14 |
CE14 |
CU, PO |
Ptuj-SMJ-kare 14 |
KS-580, KS-589, KS-6556, KS-6557, KS-6560, KS-6618, KS-6627,
KS-6628, KS-6629, vplivno območje KS-583, KD-18319, KD-21844,
KD-24766, KD-3292, KD-4751, III. VVO, |
OPPNp |
15 |
CE15 |
CD, ZP |
Ptuj-SMJ-kare 15 |
KS-580, KS-588, KS-9277, vplivno območje KS-583, KD-18000, EPO
Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, III. VVO, PL, ER-zahtevni-del |
OPPNp |
16 |
CE16 |
CD, ZP |
Ptuj-SMJ-kare 16 |
KS-583, KS-9155, KS-9277, vplivno območje KS-583, NV-7061,
NV-7095, III. VVO, PL, ER-zahtevni-del |
OPPNp |
17 |
CE17 |
ZP |
Ptuj-mestni park pri vodnem stolpu |
KD-16239, KS-580, EPO Drava Spodnja, III. VVO, |
OPN |
18 |
CE18 |
ZP |
Ptuj-mestni park |
KD-16239, EPO Drava Spodnja, III. VVO, |
OPN |
19 |
CE19 |
PC, ZP, PO, VC, VI |
Ptuj-podvoz, Osojnikova cesta |
KS-580, KS-9155, KD-16239, KD-18252, EPO Drava Spodnja, pSCI,
SCI Drava, SPA Drava, III. VVO, |
OPN |
20 |
CE20 |
CU |
Ptuj-vzhodno od Trstenjakove ulice |
KS-580, KS-6625, vplivno območje KS-583, III. VVO, KRPN – Pp,
|
OPN |
21 |
CE21 |
CU, VC |
Ptuj-med Potrčevo in Osojnikovo cesto |
KS-6580, KS-6582, KS-9155, vplivno območje KS-583, KD-18075,
KD-29436, KD-29470, III. VVO, KRPN – Pp, |
OPN, |
22 |
CE22 |
CU |
Predvidena lokacija avtobusne postaje |
KS-9155, III. VVO |
OPPNp |
23 |
CE23 |
CU |
Ob
Osojnikovi cesti – severno |
KS-9155, III. VVO |
OPPNp |
24 |
CE24 |
IP, ZD |
Ptuj-železniške delavnice |
KS-9155, III. VVO, |
OPN |
25 |
CE25 |
CD |
Ptuj-stara vojašnica ob Potrčevi cesti |
KS-9155, vplivno območje KS-583, vplivno območje KD-3293, III.
VVO, |
OPPNp |
26 |
CE26 |
SS, ZD |
Ptuj-ob potoku Grajeni |
KS-9155, vplivno območje KS-583, III. VVO, KRPN – Pm, Pp,
|
OPN |
27 |
CE27 |
ZD, VC |
Ptuj-potok Grajena |
KS-9155, vplivno območje KS-583, III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp |
OPN |
28 |
CE28 |
SS, CD, PC, VC |
Ptuj-med vrti |
KS-9155, vplivno območje KS-583, KD-5768, III. VVO, KRPN – Ps,
Pm, Pp, ER-zahtevni-del |
OPN |
29 |
CE29 |
CD |
Ptuj-stara vojašnica Vičava |
KS-9277, vplivno območje KS-583, III. VVO, ER-zahtevni-del |
OPPNp |
30 |
CE30 |
CD, VC,
ZD, PC |
Ptuj-šolski center Volkmerjeva cesta |
KS-9155, vplivno območje KS-583, III. VVO¸ KRPN – Ps, Pm, Pp,
ER-zahtevni-del |
OPN |
31 |
CE31 |
ZP |
Ptuj-mestno pokopališče – spominski park |
KS-9155, vplivno območje KS-583, KD-16163, KD-28037, III. VVO,
|
OPPN_18 |
32 |
CE32 |
SS, ZP |
Ptuj-stolpiči ob Volkmerjevi cesti |
KS-9155, vplivno območje KS-583, III. VVO |
OPN |
33 |
CE33 |
CD, ZD PH |
Ptuj-bolnišnica |
KS-3293, KS-6581, KS-9155, vplivno območje KD-3293, vplivno
območje KD-6581, KD-20869, NV-1441, III. VVO, |
OPN |
|
|
3
PTUJ –območje četrtne skupnosti JEZERO |
|
ST |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
JE01 |
ZP |
Ptuj-mestni park pri Mladiki |
KD-16239, NV-1821, EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, III. VVO,
|
OPN |
2 |
JE02 |
CD, PC, |
Ptuj-Mladika |
KD-16239, III. VVO, KRPN – Pp, |
OPN |
3 |
JE03 |
CU, VC |
Ptuj-Na tratah |
KD-16239, III. VVO, KRPN – Pm, Pp, |
OPN |
4 |
JE04 |
IG, VC |
Ptuj-Ormoška cesta-jug – ob Dravi |
KD-16239, EPO Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO, |
OPN |
5 |
JE05 |
CD, PC, VC, E |
Ptuj-Ormoška cesta-sever |
KS-6577, KD-16270, III. VVO, KRPN – Pm, Pp, EEO DV 110kV |
OPN |
6 |
JE06 |
IG |
Ptuj-gospodarska cona 1 |
KD-16270, III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp, |
OPN |
7 |
JE07 |
IG |
Ptuj-gospodarska cona 2 |
III. VVO, |
LN_12 |
8 |
JE08 |
IG
|
Ptuj-gospodarska cona 3 |
KS-6512, III. VVO, KRPN – Pm, Pp |
OPN |
9 |
JE09 |
CD, IG, PC, ZD |
Ptuj-gospodarska cona 4 |
KS-6512, III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp, |
OPN |
10 |
JE10 |
ZK, PO |
Ptuj-staro rogozniško pokopališče |
KD-3291, III. VVO, |
OPN |
11 |
JE11 |
IG |
Ptuj-gospodarska cona 5 |
III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp, |
OPPNp |
12 |
JE12 |
K1 |
Ptuj- gospodarska cona 6 –dolgoročna širitev |
III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp, |
OPN |
13 |
JE13 |
IG |
Ptuj-gospodarska cona 7 |
III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp, |
OPPNp |
14 |
JE14 |
O |
Ptuj-stara deponija Brstje – sever |
KS-6462, III. VVO |
OPN |
15 |
JE15 |
O |
Ptuj-stara deponija Brstje – jug |
KS-6462, III. VVO |
OPN |
16 |
JE16 |
O |
Ptuj-stara deponija Brstje – vzhod |
KS-6563, KS-6512, III. VVO, |
OPN |
17 |
JE17 |
SK |
Ptuj-Brstje |
KS-6462, KD-1544, III. VVO, KRPN – Pm, Pp, |
OPN |
18 |
JE18 |
CD, ZD, K1 |
Ptuj-dvorec Ristovec |
KS-6517, III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp |
OPN |
19 |
JE19 |
SS |
Ptuj-Budina 1 |
KS-6517, KD-17571, III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp, |
OPN |
20 |
JE20 |
SS |
Ptuj-Budina 3 |
III. VVO, KRPN – Pm, Pp, |
OLN_8 |
21 |
JE21 |
SS |
Ptuj-Budina 2 |
III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp, |
OLN_7 |
22 |
JE22 |
SS |
Ptuj-Budina 5 |
III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp |
OPN |
23 |
JE23 |
K1 |
Ptuj-dolgoročna širitev Budina 4 |
III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp |
OPN |
24 |
JE24 |
SS, PC, VC |
Ptuj-Budina 7 |
KD-20305, EPO Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO, KRPN – Pm, Pp,
EEO DV 110 kV |
OPN |
25 |
JE25 |
IK |
Ptuj-rastlinjaki pri Ranci |
EPO Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO |
OPN |
26 |
JE26 |
BT, ZS |
Ptuj-Ranca |
EPO Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO, EEO DV 110kV
|
OPPNp |
27 |
JE27 |
CD, ZS, G |
Ptuj-kinološko društvo |
EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III. VVO, KRPN –
Pp, EEO DV 110kV |
OPN |
28 |
JE28 |
K1 |
Ptuj-dolgoročna širitev severno od Rance |
EPO Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO, EEO DV 110kV |
OPN |
29 |
JE29 |
K1, G |
Ptuj-dolgoročna širitev južno od Rance do Rogoznice |
EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III. VVO, KRPN –
Pm, Pp, EEO DV 110kV |
OPN |
30 |
JE30 |
A,
ZD, K1 |
Ptuj-dolgoročna širitev Puhove cone |
III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp |
OPN |
|
|
|
|
4
PTUJ – območje četrtne skupnosti LJUDSKI VRT |
|
ST. |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
LV01 |
SS |
Ptuj-Rabelčja vas – vzhod |
KS-9155, III. VVO, |
OPN |
2 |
LV02 |
SS |
Ptuj-Peršonova ulica |
KS-9155, KD-7557, III. VVO, PL-del, ER-zahtevni-del |
OPN |
3 |
LV03 |
CD |
Ptuj-Dijaški dom |
KS-9155, III. VVO |
OPN |
4 |
LV04 |
SS |
Ptuj- Rabelčja vas – zahod |
KS-9155, KD-29020, III. VVO, |
OPN |
5 |
LV05 |
SS |
Ptuj-vrstne hiše Rabelčja vas |
KS-9155, KD-29020, III. VVO, |
OPN |
6 |
LV06 |
SS |
Ptuj-Rabelčja vas – severozahod |
KS-9155, III. VVO, ER-zahtevni-del |
ZN_3 |
7 |
LV07 |
BC, ZS |
Ptuj-Babosekova graba |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPPNp |
8 |
LV08 |
SS |
Ptuj-Rabelčja vas – vila bloki |
III. VVO, PL, ER-zahtevni-del |
OPN |
9 |
LV09 |
SS |
Ptuj-Rabelčja vas – breg (območje B) |
III. VVO, PL, ER-zahtevni |
LN_6 |
10 |
LV10 |
SS |
Ptuj-Rabelčja vas – breg (območje A – zahod) |
III. VVO, PL, ER-zahtevni-del |
ZN_4 |
11 |
LV11 |
SS
|
Ptuj-Rabelčja vas – breg (območje A – vzhod) |
III. VVO, PL, ER-zahtevni-del |
LN_5 |
12 |
LV12 |
ZS |
Ptuj-Ljudski vrt-igrišče Partizan |
III. VVO, |
OPN |
13 |
LV13 |
ZP, VC |
Ptuj-park Ljudski vrt |
KS-9155, KD-7557, III. VVO, PL-del, ER-zahtevni-del |
OPN |
14 |
LV14 |
ZV |
Ptuj-Ljudski vrt_vrtički |
III. VVO, ER-zahtevni-del |
OPN |
15 |
LV15 |
CD |
Ptuj-Ljudski vrt-šola |
KS-9155, III. VVO, |
OPN |
16 |
LV16 |
SS, ZD |
Ptuj-Kajuhova ulica |
KS-9155, III. VVO, |
OPN |
17 |
LV17 |
SS |
Ptuj- četrt vil ob Potrčevi cesti |
KS-6583, KS-9155, KD-16786, KD-16803, KD-17572, KD-17573,
KD-17574, KD-17575, KD-17576, KD-17577, KD-18071, KD-18313,
KD-18314, KD-18315, KD-18316, KD-18317, KD-7557, III. VVO, PL |
OPN |
18 |
LV18 |
SS,ZD, PC, O, G |
Ptuj-severno od Potrčeve ceste |
KS-6661, KS-9155, KD-18318, III. VVO, PL-del, ER-zahtevni-del |
OPN |
19 |
LV19 |
CD |
Ptuj-pri gasilskem domu |
KS-9155, III. VVO, |
OPN |
20 |
LV20 |
SS |
Ptuj-južno od Meniških gozdov |
III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPPNp |
21 |
LV21 |
SS |
Ptuj-severno od ulice Jožefe Lackove |
III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPPNp |
22 |
LV22 |
SS |
Ptuj-Na jasi |
III. VVO, PL, ER-zahtevni-del |
OPN |
|
|
5
PTUJ – območje četrtne skupnosti PANORAMA |
|
ST |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
PA01 |
ZP, O |
Ptuj-Panorama |
KS-9277, vplivno območje KS-583, III. VVO, KRPN – Pm, Pp,
PL-del, ER-zahtevni |
OPPNp |
2 |
PA02 |
SS, ZD |
Ptuj-Vičava |
KS-580, KS-9155, KS-9277, vplivno območje KS-583, KD-17578,
KD-4154, NV-7052, NV-7515, EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava,
III. VVO, PO-zelo redke, PL-del, ER-zahtevni |
OPN |
3 |
PA03 |
SS, ZD |
Ptuj-severno od Panorame |
KS-9155, KD-5039, III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp, PL,
ER-zahtevni-del |
OPPNp |
4 |
PA04 |
SS, PC, VC, ZD |
Ptuj-naselje Bratje Reš |
KS-9155, III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp, , ER-zahtevni |
OPN |
5 |
PA05 |
CD |
Ptuj-Marof-jug |
KD-29020, III. VVO, ER-zahtevni-del |
OPPN_15 |
6 |
PA06 |
CD |
Ptuj-Marof-osrednji del |
KD-29020, III. VVO, ER-zahtevni-del |
OPPNp |
7 |
PA07 |
SS |
Ptuj-Marof-sever |
KD-29020, III. VVO, ER-zahtevni-del |
OPPNp |
8 |
PA08 |
SS |
Ptuj-Kettejeva ulica-jug |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPN |
9 |
PA09 |
SS |
Ptuj-Ulica kneza Koclja |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPN |
10 |
PA10 |
G |
Ptuj-gozd ob Zavčevi ulici |
III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPN |
11 |
PA11 |
SS, PC, VC, ZD |
Ptuj-med Klepovo in Maistrovo ulico |
KS-6510, III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp, PL, ER-zahtevni |
OPN |
12 |
PA12 |
SS |
Ptuj-Klepova ulica |
III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPPN_2 |
13 |
PA13 |
G |
Ptuj-gozd nad Orešjem |
III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPN |
14 |
PA14 |
SS, ZD |
Ptuj-Orešje |
KS-9155, NV-7052, NV-7515, EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava,
III. VVO, PO-zelo redke, PL-del, ER-zahtevni |
OPN |
15 |
PA15 |
A,
K2, G |
Ptuj-gozd nad Sovretovo potjo |
KS-9155, III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPN |
16 |
PA16 |
SS, ZD |
Ptuj-Belšakove njive |
EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, III. VVO, PO-zelo redke,
ER-zahtevni |
OPN |
17 |
PA17 |
SS |
Ptuj-Sovretova pot |
III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPPNp |
18 |
PA18 |
SS |
Ptuj-Sovretova pot-osrednji del |
III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPPN_1 |
19 |
PA19 |
SK, PC, VC, ZD |
Ptuj-Štuki |
KD-23595, KD-4145, III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp, ER-zahtevni |
OPN |
|
|
6
PTUJ – območje četrtne skupnosti ROGOZNICA |
|
ST. |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
RO01 |
SS, PC, ZD |
Ptuj-pri nadvozu čez železniško progo |
KS-6512, KS-9155, III. VVO, KRPN – Pm, |
OPN |
2 |
RO02 |
SK, ZD, PC, VC |
Ptuj-južno od rogozniškega ribnika |
KD-630042, III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp, |
OPN |
3 |
RO03 |
BT, ZS, VC, ZD |
Ptuj-rogozniški ribnik |
III. VVO, KRPN – Pp, ER-zahtevni-del |
OPN |
4 |
RO04 |
SS, PC |
Ptuj-Rogoznica, ob Slovenskogoriški cesti |
III. VVO, ER-zahtevni-del |
OPN |
5 |
RO05 |
SS, |
Ptuj-nova Žabja vas |
III. VVO, ER-zahtevni-del |
OPPNp |
6 |
RO06 |
CD
|
Ptuj-Žabja vas-centralni del |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPPNp |
7 |
RO07 |
IG, ZD |
Ptuj-Žabja vas-opekarna |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPPNp |
8 |
RO08 |
SK |
Ptuj-Žabjak 1_stari del |
KD-9430, III. VVO, ER-zahtevni |
OPN |
9 |
RO09 |
SS, VC |
Ptuj-Žabjak 2_novi del |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPN |
10 |
RO10 |
BC |
Ptuj- Žabjak, športni center - |
III. VVO, , ER zahtevni |
OPPNp |
11 |
RO11 |
SS, PC |
Ptuj-Nova vas pri Ptuju, ob Slovenskogoriški cesti |
KD-19996, III. VVO, PL-del ER-zahtevni |
OPN |
12 |
RO12 |
SS, CU, ZD |
Ptuj-Nova vas-pri cerkvi sv. Leopolda Mandića |
III. VVO, ER-zahtevni |
ZN-14 |
13 |
RO13 |
SK, PC |
Ptuj-Nova vas, severno od cerkve |
III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPN |
14 |
RO14 |
SK |
Ptuj-Nova vas, pod kmetijo Kekec in Šegula |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPPNp |
15 |
RO15 |
SK |
Ptuj-Nova vas, južno od kmetije Kokol |
KD-19991, III. VVO, ER-zahtevni-del |
OPPNp |
16 |
RO16 |
SK, PC |
Ptuj-Nova vas, južno od kmetije Klemenčič |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPN |
17 |
RO17 |
SK, PC |
Ptuj-Nova vas,vzhodno od kmetije Bezjak |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPPNp |
18 |
RO18 |
SK
PC, VC |
Ptuj-ob Dornavski cesti |
KS-6488, KS-6512, III. VVO, KRPN – Ps, Pm, Pp, |
OPN |
19 |
RO19 |
CD, Z, PO |
Ptuj-novo pokopališče ob Dornavski cesti |
KS-6488, KS-6512, III. VVO |
OPPN-10 |
20 |
RO20 |
IK |
Ptuj-predvideno živinorejsko plemensko središče Nova vas |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPPNp |
21 |
RO21 |
IK |
Rogoznica-farma na kmetiji Lacko |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPN |
|
|
7
PTUJ – SKUPNE EUP |
|
ST |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
PT01 |
PC, VC, VI |
Ptuj-cestno omrežje s Puhovim mostom |
KS-7930, KD-29803, NV-1821, NV-7055, NV-7056, EPO Drava Spodnja,
EPO Dravsko polje, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III. VVO, EEO DV
110kV |
OPN |
2 |
PT02 |
PC |
Ptuj-Odsek predvidene glavne ceste proti Ormožu (vozlišče
Turnišče) |
NV-7056, EPO Drava Spodnja, SPA Drava, III. VVO, EEO DV 110kV |
LN-16 |
3 |
PT03 |
PC, VC |
Ptuj- Ormoška cesta |
III. VVO, KRPN - Pm, Pp, |
OPN |
4 |
PT04 |
PC,VC |
Ptuj-nova povezovalna cesta Puhova ulica-Dornavska cesta |
KS-6462, KS-6463, KS-6512, III. VVO, KRPN - Ps, Pm, Pp,
|
OPPNp |
5 |
PT05 |
PO |
Ptuj-parkirišče pri novem pokopališču ob Dornavski cesti |
KS-6462, KS-6512, III. VVO |
OPN |
6 |
PT06 |
PŽ, PC, VC, VI |
Ptuj-železniška proga |
KS-580, KS-6512, KS-9155, KD-21028, KD-29505, KD-16239,
KD-29524, EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III.
VVO, KRPN - Ps, Pm, Pp, |
DPN-2 |
7 |
PT07 |
PC |
Ptuj-deviacija križanja z železnico ob železniški postaji
Hajdina |
III. VVO |
DPN-2 |
8 |
PT08 |
PO |
Ptuj-železniška postaja Hajdina |
KD-21028, III. VVO |
OPN |
9 |
PT09 |
PC |
Ptuj-avtocesta in povezovalna cesta pri Dražencih-zahod |
KD-21029, KD-29019, III. VVO, |
DPN-1 |
10 |
PT10 |
PC |
Ptuj-povezovalna cesta pri Dražencih-vzhod |
III. VVO |
DPN-1 |
11 |
PT11 |
PC |
Ptuj-avtocesta in usedalnik pri farmi Draženci |
III. VVO, |
DLN-1 |
|
|
(4)
Naselja izven mesta Ptuj na območju Mestne občine Ptuj so razdeljene na
naslednje EUP: |
|
|
|
1
GRAJENŠČAK |
|
ST |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
GR01 |
SK |
Grajenščak 1 |
III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPN |
2 |
GR02 |
SK,PC |
Grajenščak 2 |
III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPN |
|
|
2
GRAJENA |
|
ST |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
GA01 |
SK, PC, O, VC, ZD |
Grajena |
KD
14503, III. VVO, ER-zahtevni, KRPN – Ps, Pm, Pp |
OPN |
2 |
GA02 |
BC,ZS |
Grajena-športni park |
III. VVO, ER-zahtevni, KRPN – Pm, Pp |
OPN |
3 |
GA03 |
IK |
Grajena-piščančja farma |
III. VVO, ER-zahtevni, KRPN - Pp |
OPN |
|
|
3
KICAR |
|
ST |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
KI01 |
SK |
Kicar 1 – Veliki vrh |
KD-19897, NV-7417, EPO Velovlek, SCI Velovlek, III. VVO, PL,
ER-običajni-del |
OPN |
2 |
KI02 |
SK |
Kicar 2– nekdanji Knežji vrh |
KD-6660, III. VVO, PL |
OPN |
3 |
KI03 |
SK |
Kicar 3– Nedogovo naselje |
III. VVO, PL, ER-običajni-del |
OPN |
4 |
KI04 |
A,
ZS |
Kicar 4 – zaselek pri gasilskem domu |
KD-1554, III. VVO, ER-običajni-del |
OPN |
5 |
KI05 |
SK |
Kicar 5– Pod malim Kicarskim vrhom |
III. VVO, PL, ER-običajni-del |
OPN |
6 |
KI06 |
SK |
Kicar 6 – Sodinova graba |
III. VVO, ER-običajni-del |
OPN |
7 |
KI07 |
SK |
Kicar 7 – Šoberšak |
NV-229, EPO Podvinci, SCI Podvinci, III. VVO, PL |
OPN |
8 |
KI08 |
SK |
Kicar 8 – Gorne |
III. VVO, PL |
OPN |
9
|
KI09 |
A,
ZS |
Kicar – rekreacijski park |
III. VVO, |
OPN |
10 |
KI10 |
VC |
Kicar – ribnik Velovlek |
NV-7417, EPO Velovlek, SCI Velovlek, III. VVO, PL,
ER-običajni-del |
OPN |
|
|
4
KRČEVINA PRI VURBERGU |
|
ST |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
KV01 |
SS |
Krčevina 1 – ob meji, |
III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPN |
2 |
KV02 |
SS, VC |
Krčevina 2 – naselje pri ribniku |
EPO Drava Spodnja, III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPN |
3 |
KV03 |
A |
Krčevina 3– zaselek ob okljuku reke Drave |
EPO Drava Spodnja, III. VVO, PL |
OPN |
4 |
KV04 |
SK |
Krčevina 4– pri Grajeni |
III. VVO, PL, ER-zahtevni |
OPPNp |
5 |
KV05 |
SK |
Krčevina 5– pri Orešju |
III. VVO, PL-del |
OPN |
6 |
KV06 |
BT, ZP |
Krčevina – pravljični gozd |
III. VVO, PL, ER-zahtevni-del |
OPN |
7 |
KV07 |
VC |
Krčevina – ribnik |
EPO Drava Spodnja, III. VVO, ER-zahtevni |
OPN |
8 |
KV08 |
IK |
Krčevina-goveja farma na kmetiji Lovrenčič |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPN |
9 |
KV09 |
IK |
Krčevina-hladilnica na kmetiji Žuran |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPN |
10 |
KV10 |
IK |
Krčevina-rastlinjak na kmetiji Pišek |
III. VVO, ER-zahtevni |
OPN |
|
|
5
MESTNI VRH |
|
ST |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
MV01 |
SK |
Mestni Vrh – vzhodno od naselja Grajena |
III. VVO, PL-del, ER-zahtevni |
OPN |
2 |
MV02 |
SK |
Mestni Vrh – pri Placarju |
III. VVO, PL, ER-zahtevni-del |
OPN |
3 |
MV03 |
SK |
Mestni Vrh – severno od ulice Na jasi |
III. VVO, PL, ER-zahtevni-del |
OPN |
4 |
MV04 |
IK |
Mestni Vrh – stari vojaški hlevi v Novi vasi |
III. VVO, ER-zahtevni-del |
OPPNp |
|
|
6
PACINJE |
|
ST |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
PC01 |
SK, ZS, PC, K2 |
Pacinje |
KS-6650, KD-20302, NV-229, EPO Podvinci, III. VVO, PO-zelo
redke, |
OPN |
|
|
7
PODVINCI |
|
ST |
EU0P |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
PO01 |
SK, PC |
Podvinci |
NV-229, NV-1822, EPO Podvinci, SCI Podvinci, ZO naravni rezervat
Ribniki Podvinci, III. VVO, PL-del |
OPN |
2 |
PO02 |
ZS, BC |
Podvinci-športni park |
KS-6489, KD-18335, KD-20304, KD-2746, KD-2862, NV-229, EPO
Podvinci, SCI Podvinci, ZO naravni rezervat Ribniki Podvinci,
III. VVO, |
OPN |
3 |
PO03 |
ZS |
Podvinci-tenis igrišče |
NV-229, EPO Podvinci, ZO naravni rezervat Ribniki Podvinci,
III. VVO |
OPN |
4 |
PO04 |
VC |
Podvinci-mali ribnik |
NV-229, NV-914, EPO Podvinci, SCI Podvinci, ZO naravni rezervat
Ribniki Podvinci, III. VVO, |
OPN |
5 |
PO05 |
VC |
Podvinci-veliki ribnik |
III. VVO |
OPN |
|
|
8
SPUHLJA |
|
ST |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
SP01 |
SK, PC, IK |
Spuhlja 1 |
KS-6669, KD-8258, III. VVO, EEO DV 110kV |
OPN |
2 |
SP02 |
SK, CD |
Spuhlja 2 |
KD-19997, EPO Drava Spodnja, III. VVO, EEO DV 110kV |
OPN |
3 |
SP03 |
SK
|
Spuhlja 3 |
III. VVO |
OPPNp |
4 |
SP04 |
SK |
Spuhlja-ob jezeru |
EPO Drava Spodnja, III. VVO |
OPN |
5 |
SP05 |
BC, ZS |
Spuhlja-športni park |
III. VVO, EEO DV 110kV |
OPN |
6 |
SP06 |
O |
Spuhlja-Gajke 1 |
KS-6463, KS-6512, III. VVO, |
UN-13 |
7 |
SP07 |
O |
Spuhlja-Gajke 2 |
KS-6463, KS-6512, III. VVO |
OPPNp |
8 |
SP08 |
K2 |
Spuhlja–dolgoročna širitev pod teraso |
III. VVO, PL-del |
OPN |
|
|
9
SPODNJI VELOVLEK |
|
ST |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
SV01 |
SK |
Spodnji Velovlek |
KD-18248, KD-18253, KD-7617, EPO Drava Spodnja, III. VVO,
ER-običajni-del |
OPN |
|
|
(5) Odprti
prostor na območju Mestne občine Ptuj je razdeljen na naslednje EUP: |
|
|
|
ODPRTI
PROSTOR na levem bregu reke Drave |
|
ST |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE |
OPA |
1 |
OP01 |
IK, A, Av, PC, O, K1, K2, G, VC |
Gričevnato območje severno od Ptuja |
KS-6459, KS-6510, KS-6649, KS-7582, KS-8097, KS-18405, KD-14503,
KD-1550, KD-1551, KD-1556, KD-1561, KD-19872, KD-2448, NV-6464,
NV-6465, NV-6532, NV-7052, NV-7515, NV-7077, ZO Drava - stara
struga, ZO naravni in gozdni rezervat Zlatoličje, EPO Drava
Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, varovalni gozd, III. VVO,
KRPN –Ps, Pm, Pp, PO-zelo redke, redke, pogoste, PL-del, EEO
DV400kV, ER-zahtevni-del |
OPN |
2 |
OP02 |
A,
Av, PC, K1, K2, G, VC |
Ptuj-gričevnati del severno od Orešja |
KS-6459, KS-6510, KD-23595, KD-18336, NV-68, NV-7052, NV-7515,
EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, varovalni gozd,
III. VVO, KRPN - Ps, Pm, Pp, PO-zelo redke, redke, pogoste,
PL-del, ER-zahtevni-del |
OPN |
3 |
OP03 |
IK, A, K1, K2, G, Av |
Ptuj-gričevnati del severno od Rabelčje vasi do Nove vasi |
KS-6663, III. VVO, PL-del, ER-zahtevni |
OPN |
4 |
OP04 |
A,
K2, G |
Ptuj-gričevnati del zahodno od cerkve sv. Leopolda Mandića
|
III. VVO, PL-del, ER-zahtevni |
OPN |
5 |
OP05 |
IK, O, A, K2, G |
Ptuj-odprti prostor med Ljudskim vrtom in pozidavo na Jasi |
III. VVO, PL-del, ER-zahtevni |
OPN |
6 |
OP06 |
PC, A, K1, K2, G, VC |
Ptuj-odprti del Nove vasi |
KD-630042, KD-5275, KD-9672, III. VVO, KRPN - Ps, Pm, Pp,
PL-del, ER-zahtevni-del |
OPN |
7 |
OP07 |
K1, G, VC |
Ptuj-predvideni vodni zadrževalnik na potoku Rogoznica |
III. VVO, ER-zahtevni-del |
OPPNp |
8 |
OP08 |
A,
Av, O K1, K2, G, PC |
Gričevnato območje-Kicar |
KD-18248, KD-20295, NV-229, NV-914, NV-1822, NV-7417, EPO
Podvinci, EPO Velovlek, SCI Podvinci, SCI Velovlek, ZO naravni
rezervat Ribniki Podvinci, III. VVO, PL, ER-običajni-del |
OPN |
9 |
OP09 |
A,
PC, K1, G, VC |
Ptujsko polje severno od železniške proge |
KS-6489, KD-29505, KD-19995, NV-229, NV-7048, EPO Podvinci, SCI
Podvinci, III. VVO, PO-zelo redke, pogoste, ER-običajni-del |
OPN |
10 |
OP10 |
A,
PC, K1, G |
Ptujsko polje južno od železniške proge |
KS-6512, KD-29505, KD-19994, KD-8407, ZO zeleni pas mesta Ptuj,
III. VVO, |
OPN |
11 |
OP11 |
A,
PC, K1, K2, G, VC |
Ptuj-odprti del ob Brstju |
KS-6462, KS-6463, KS-6512, ZO zeleni pas mesta Ptuj, III. VVO,
KRPN - Pm, Pp, |
OPN |
12 |
OP12 |
A,
K1, VC |
Ptuj -odprti del med staro deponijo in potokom Rogoznica
|
KS-6462, III. VVO, KRPN - Pm, Pp, |
OPN |
13 |
OP13 |
A,
PC, K1, VC |
Ptuj zeleni pas ob pokopališču |
KS-6488, KS-6512, III. VVO, KRPN - Pm, Pp, |
OPN |
14 |
OP14 |
A,
K1, G |
Ptujsko polje južno od Spuhlje |
EPO Drava Spodnja, III. VVO, EEO DV 110kV |
OPN |
15 |
OP15 |
A,
K1, K2 G |
Ptujsko polje južno od G1-2 med Spuhljo in Ptujem-vzhod |
NV-1821, EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III.
VVO, KRPN – Pp, EEO DV 110kV |
OPN |
16 |
OP16 |
A,
K1, G, VC |
Ptuj-odprti del proti Spuhlji |
EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III. VVO, KRPN
-Pm, Pp, EEO DV 110kV |
OPN |
|
|
ODPRTI
PROSTOR na desnem bregu reke Drave |
|
ST. |
EUP |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
OP17 |
A,
K1, VC |
Ptuj-Dravsko polje, severno od Term Ptuj |
KS-9156, vplivno območje KS-581, EPO Drava Spodnja, SPA Drava,
III. VVO, |
OPN |
2 |
OP18 |
PC, K1, VC |
Ptuj-Dravsko polje, med golf igriščem in Termami Ptuj |
KS-9156, vplivno območje KS-581, EPO Drava Spodnja, SPA Drava,
III. VVO |
OPN |
3 |
OP19 |
K1 |
Ptuj-Dravsko polje, južno od golf igrišča |
KS-581, KD-14300, vplivno območje KS-581, EPO Drava Spodnja,
III. VVO |
OPN |
4 |
OP20 |
A,
K1 |
Ptuj-Dravsko polje med Mariborsko cesto in železniško progo |
KS-581, KS-3289, KS-9156, vplivno območje KS-581, III. VVO,
|
OPN |
5 |
OP21 |
K1 |
Ptuj-Dravsko polje med Rogaško cesto in železniško progo |
KS-6484, KS-9156, vplivno območje KS-581, III. VVO, |
OPN |
6 |
OP22 |
PC, K1 |
Ptuj-Dravsko polje, zahodno od železniške postaje Hajdina |
III. VVO, |
OPN |
7 |
OP23 |
A,
K1 |
Ptuj-Dravsko polje, južno od Selske ceste |
KD-21029, III. VVO |
OPN |
8 |
OP24 |
K1, G, VC |
Ptuj-Dravsko polje, zahodno od gradu Turnišče |
KS-7930, KD-29803, KD-21700, NV-7056, EPO Drava Spodnja, EPO
Dravsko polje, SPA Drava, III. VVO, EEO DV 110kV |
OPN |
9 |
OP25 |
A,
IK, ZS, K1, G, VC |
Ptuj-Dravsko polje, južno od CČN |
NV-7055, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III. VVO, EEO DV 110kV |
OPN |
10 |
OP26 |
A,
K1, G |
Ptuj-Dravsko polje, južno od predvidene glavne ceste proti
Ormožu (vozlišče Turnišče |
KS-6481, KD-29803, NV-7056, SPA Drava, III. VVO,
EEO DV 110 kV |
OPN |
11 |
OP27 |
K1 |
Ptuj-Dravsko polje, južno od Suhe veje |
III. VVO |
OPN |
12 |
OP28 |
K1 |
Ptuj-Dravsko polje, dolgoročna ureditev logistične cone treh
občin |
III. VVO |
OPN |
13 |
OP29 |
K1 |
Ptuj-Dravsko polje, južno od usedalnika Draženci |
III. VVO |
OPN |
|
|
(6) Vodna
površina reke Drave na območju Mestne občine Ptuj razdeljena v naslednje
EUP: |
|
|
|
3
CELINSKE VODE |
|
ST. |
EU0P |
PNRP |
EUP_OPIS |
OMEJITVE* |
OPA |
1 |
DR01 |
VC, VI, ZD |
Drava 1-pred sotočjem s kanalom HE Zlatoličje |
KS-9155, vplivno območje KS-583, KD-16239, NV-7052, NV-7515, EPO
Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III. VVO,
ER-zahtevni-del |
OPN |
2 |
DR02 |
VC, VI |
Ptuj-Drava 2-med sotočjem in starim mostom |
KS-9156, KS-9277, KD-16239, vplivno območje KS-581, vplivno
območje KS-583, NV-7052, EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA
Drava, III. VVO, ER-zahtevni-del |
MLN-11 |
3 |
DR03 |
VC, VI |
Ptuj-Drava 3-med starim in železniškim mostom |
EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III. VVO, |
MLN-11 |
4 |
DR04 |
VC, VI |
Ptuj-Drava 4-med železniškim in Puhovim mostom |
NV-1821, EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III.
VVO, |
MLN-11 |
5 |
DR05 |
VC, VI, PR |
Ptuj-Drava 5-jezero |
NV-1821, EPO Drava Spodnja, pSCI, SCI Drava, SPA Drava, III.
VVO, EEO DV 110kV, KRPN-Pp |
MLN-11 |
|
|
* Omejitve
v območju EUP se pred načrtovanjem v prostoru preverijo v prikazu stanja
prostora in ostalih dostopnih uradnih evidencah. |
|
|
|
(7) Kot
omejitve pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati tudi vse
načrtovane koridorje GJI, ki so prikazani v na Karti 4 izvedbenega dela
OPN. Širina koridorja za posamezno javno infrastrukturo mora upoštevati
določbe v členih, ki opredeljujejo varovalne pasove in koridorje
okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture ter
prometne infrastrukture. |
|
|
|
42. člen |
|
(namenska
raba prostora) |
|
(1)
Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
|
|
1. območja
stavbnih zemljišč, |
|
2. območja
kmetijskih zemljišč, |
|
3. območja
gozdnih zemljišč in |
|
4. območja
voda. |
|
|
|
(2)
Območja osnovne namenske rabe prostora se delijo na območja ali površine
podrobnejše namenske rabe (PNRP), navedene v spodnji tabeli: |
|
|
|
Osnovna namenska raba |
Območja podrobnejše namenske rabe |
Površine podrobnejše namenske rabe |
I.
Območja stavbnih zemljišč |
S
– območja stanovanj |
SS
– stanovanjske površine |
SK
– površine podeželskega naselja |
|
C
– območja centralnih dejavnosti |
CU
– osrednja območja centralnih dejavnosti |
CD
– druga območja centralnih dejavnosti |
I
– območja proizvodnih dejavnosti |
IK
– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
IP
– površine za industrijo |
IG
– gospodarske cone |
B
– posebna območja |
BT
– površine za turizem |
BC
– športni centri |
BD
– površine drugih območij |
Z
– območja zelenih površin |
ZS
– površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZK
– pokopališča |
ZP
– parki |
ZV
– površine za vrtičkarstvo |
ZD
– druge zelene površine |
P
– območja prometnih površin |
PC
– površine cest |
PŽ
– površine železnic |
PH
– heliporti |
|
PR
– pristanišča |
|
PO
– druge prometne površine |
|
E
– območja energetske infrastrukture |
|
O
– območja okoljske infrastrukture |
|
A
– površine razpršene poselitve |
Av
– površine razpršene vinogradniške poselitve
|
|
II. Območja kmetijskih zemljišč |
K1
– najboljša kmetijska zemljišča |
K2
– druga kmetijska zemljišča |
III. Območja gozdnih zemljišč |
G
– gozdna zemljišča |
IV. Območja voda |
V
– površinske vode |
VC
– celinske vode |
|
|
|
|
VI
– območja vodne infrastrukture |
|
|
(2)
Določitev enot urejanja prostora in opredelitev namenske rabe prostora
je prikazana na Karti II.3 prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta. |
|
|
|
|
|
3.2
SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
3.2.1
Prostorski izvedbeni pogoji o dejavnosti, namembnosti in vrstah posegov
v prostor |
|
|
|
43. člen |
|
(dopustne
dejavnosti) |
|
(1) Poleg
določb o dopustnih dejavnostih določenih v poglavju 3.3 Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji po EUP in namenski rabi prostora, so
dopustne dejavnosti pogojene z namensko rabo površin in z dopustnimi
objekti po namenu v posamezni EUP, ki so podrobno opredeljeni v Prilogi
1 in Prilogi 2 k Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine
Ptuj (v nadaljevanju: Odlok). |
|
|
|
(2) V EUP
z namensko rabo SK, SS in CU, kjer so poleg bivanja dopustne
spremljajoče in dopolnilne dejavnosti, mora umeščanje in izvajanje teh
dejavnosti izpolnjevati, poleg pogojev določenih v posamezni EUP, še
naslednje dodatne pogoje: |
|
1. parcele
za izvajanje dopustnih spremljajočih in dopolnilnih dejavnosti morajo
zagotavljati potrebne površine za normalno obratovanje dejavnosti in
objektov, vključno z zadostnimi parkirnimi in manipulativnimi površinami
za potrebe stanovalcev, zaposlenih, obiskovalcev in dostavnih vozil ter
razbremenilnimi (zelenimi) površinami, razen v območjih, kjer zaradi
tipa poselitve teh pogojev ni mogoče zagotoviti, dejavnosti pa so
dopustne, kot je območje SMJ in ostala območja CU ter območja gostejše
stanovanjske poselitve (večstanovanjska gradnja), |
|
2.
površine z dopustnimi spremljajočimi in dopolnilnimi dejavnostmi morajo
imeti neposreden dostop z javnih prometnih površin ob zagotavljanju
prometne varnosti (izjeme so dopustne v območju SMJ), |
|
3. za
potrebe dejavnosti prometa, gradbeništva in popravila motornih vozil v
območjih podeželskih naselij je dopustna ureditev enega parkirnega mesta
za tovorno vozilo, enako v območjih SS in CD za obstoječo dejavnost;
umestitev nove dejavnosti s področja prometa, gradbeništva ali servisnih
delavnic v območja SS in CU ni dopustna, |
|
4.
dejavnost ne sme povzročati povečane obremenjenosti poselitve s tovornim
ali osebnim prometom, ki bo povzročala povečane vplive na okolje
(povečan hrup, onesnaženje zraka (prah, plini)) ter pogoje bivanja in
varnost cestnega prometa (povečana gostota prometa, obremenjenost cest s
težjimi vozili, zastoji zaradi dostave ljudi in blaga in podobno), |
|
5. pri
umeščanju novih in širitvi obstoječih dopustnih dejavnosti je obvezna
prostorska preveritev v projektni dokumentaciji. |
|
44. člen |
|
(namembnost in vrste objektov) |
|
(1) V
posamezni EUP je v skladu z določeno namensko rabo ter dopustnimi
dejavnostmi, po namembnosti in vrsti objektov, dopustna gradnja: |
|
1.
stanovanjskih stavb, |
|
2.
nestanovanjskih stavb, |
|
3.
nestanovanjskih objektov, |
|
4.
gradbeno inženirskih objektov, |
|
določenih
v Prilogi 1 k Odloku (v nadaljevanju Priloga 1) in v Prilogi 2 k Odloku
(v nadaljevanju Priloga 2) ter v ostalih določbah tega odloka. |
|
|
|
(2) V EUP
je na površinah posamezne namenske rabe prostora dopustna tudi gradnja
objektov, ki so namenjeni: |
|
1.
izvajanju dopustnih dejavnosti, določenih podrobnejših PIP-ih za
posamezno površino PNRP ali EUP, |
|
2.
izvajanju spremljajočih dejavnosti, ki izboljšujejo kakovost bivanja,
boljšo dostopnost do zadovoljevanja potreb prebivalstva v vplivnem
okolju dejavnosti in zagotavljajo boljši razvoj dopolnilnih dejavnosti. |
|
|
|
(3)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljenih v določbah tega odloka in
njihovih prilogah. Pri spremembah je zaradi ohranjanja pretežne rabe v
posamezni EUP, potrebno upoštevati delež površin posameznih dejavnosti v
EUP, če je ta predpisan. |
|
|
|
45. člen |
|
(vrste
posegov v prostor) |
|
(1) V
posamezni EUP so v skladu z namensko rabo prostora dopustne naslednje
vrste gradenj: |
|
1. gradnja
novih objektov (obsega gradnjo novega objekta, dozidavo obstoječega
objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del, zaradi katerih se
bistveno spremeni zunanji videz objekta), |
|
2.
rekonstrukcija objektov, |
|
3.
odstranitev objektov in gradnjo novega objekta kot nadomestnega objekta
za obstoječi objekt, |
|
4.
odstranitev objektov, |
|
5. gradnja
omrežij in naprav GJI, če so opredeljene v Prilogi 1 in Prilogi 2, |
|
in če niso
v nasprotju s podrobnejšimi PIP po posameznih enotah urejanja prostora. |
|
|
|
(2) Poleg
dopustnih vrst gradenj so znotraj parcele za gradnjo dopustna dela za
ureditev okolice objektov. Prostorski izvedbeni pogoji za urejanje
okolice objektov so določeni v poglavju 3.2.5 tega odloka. |
|
|
|
(3)
Dopustni so drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor
kot so: vzdrževanje objektov ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija
objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, vzdrževanje in
ureditve vodotokov za potrebe zmanjševanja škodljivega delovanja vode,
gospodarskega izkoriščanja voda, izkoriščanja drugih naravnih virov
(krčitve gozdov in podobno). Podrobnejši pogoji o drugih posegih in
ureditvah so določeni v PIP za posamezno EUP. |
|
|
|
(4)
Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi
ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov. |
|
|
|
(5) Z
namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev
obdelave, je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne
operacije, s katerimi se spreminja prostor, pod pogojem, da bodo
izvedene na okolju prijazen način (ohranjati žive meje in živice,
posamezna drevesa, gozdne zaplate, vodne elemente, kot so manjši
opuščeni, občasno vodnati rokavi, naravno obraslost vodotokov, suhe
obrasle struge vodotokov, izvedba grmovnih in drevesnih zatočišč za
ptice v intenzivnem kmetijskem prostoru). |
|
|
|
(6) Na
objektih, ki so nedovoljena gradnja, so do odstranitve ali legalizacije,
(če je ta dopustna v skladu s pogoji tega odloka), dopustna redna
vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
|
|
|
|
(7) Na
območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine je
potrebno upoštevati: |
|
1.
dopustna je rekonstrukcija zakonito zgrajenih stavb, varovanih po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine, pri čemer se
prostornina stavbe ne sme povečati. Izjemoma je dopustno takšne stavbe z
rekonstrukcijo povečati za toliko kot to omogočajo drugi predpisi (to je
do 10 %), če sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe
in s tem soglaša pristojna služba za varstvo kulturne dediščine, |
|
2. gradnja
novih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so na območjih
varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine dopustne,
ko ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in
nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni mogoče najti druge
rešitve; pri tem pa gradnja, dozidava in nadzidava ne sme spreminjati
lastnosti, zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo status
varovanega območja ali objekta in je gradnja, dozidava ali nadzidava
skladna z varstvenim režimom, ki velja za to območje ali objekt, |
|
3.
odstranitev skupine objektov, posameznega objekta ali delov objekta, ki
so kulturna dediščina ali razglašeni za kulturni spomenik, niso
dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva
kulturne dediščine (predhodno pridobljeno kulturovarstveno soglasje
pristojnega organa v skladu z veljavnimi predpisi s področja varovanja
kulturne dediščine, s katerim je dopustna odstranitev spomenika ali
registrirane nepremične dediščine; odstranitev objekta je dopustna, če
pristojna strokovna služba v predhodnem postopku ugotovi, da je objekt
spomenika ali dediščine dotrajan ali poškodovan do takšne stopnje, da
poškodbe ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali v primeru, ko
spomenik ali dediščina ogrožata varnost ljudi ali premoženja,
|
|
4.
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo stanja objekta in odstranitev
izda minister, raziskavo in odstranitev pa nadzoruje pristojna strokovna
organizacija. Novogradnja na mestu prej odstranjenega objekta ali dela
objekta mora biti po legi, velikosti, višini, oblikovanju ter
namembnosti objekta enaka odstranjenemu objektu. Dopustno je odstopanje
novogradnje od navedenih pogojev, če to odstopanje potrdi pristojna
strokovna javna služba s kulturnovarstvenim soglasjem, |
|
5.
dopustno je vzdrževanje objektov, |
|
6. V EUP
SMJ se zaradi vedutne izpostavljenosti in izpostavljenosti pogledov iz
gradu kot posebna kvaliteta obravnava t.i. peta fasada mesta (strehe).
Zaradi navedenega so dopustni vzdrževalni posegi, obnovitveni pa ob
ohranjanju varovanih vrednot-material, konstrukcijska zasnova,
historični načini polaganja strešnikov in oblikovnih detajlov skupaj z
ohranitvijo kvalitetno oblikovanih originalnih dimnikov. Mansarde je
potrebno vključevati v celovito in vsebinsko obnovo mestnega jedra. |
|
|
|
46. člen |
|
(lega
objektov in odmiki) |
|
(1) Lega
objektov pri vseh vrstah gradenj mora upoštevati obstoječo razporeditev
v prostoru (obstoječo zasnovo prostora, obstoječe lege objektov v
prostoru). |
|
|
|
(2) Lega
objektov mora upoštevati regulacijske črte, določene v grafičnem delu
OPN. Če regulacijske črte v grafičnem delu iz objektivnih razlogov niso
določene, mora pooblaščeni projektant, na podlagi geodetskega načrta,
določiti regulacijske črte (regulacijsko linijo, gradbeno linijo,
gradbeno mejo) iz lege obstoječih objektov in zasnove prostora na
območju, umestitev novih objektov pa mora upoštevati obstoječe
razpoznavne regulacijske črte naselja ali dela naselja. Pri tem pa
morebitne neustrezne ali nedopustne lokacije obstoječih objektov v
bližini novega objekta, ne smejo biti generator nadaljnjih neustreznih
umestitev v prostor. |
|
|
|
(3) Novi
zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti, nad in pod terenom, od
meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 4,0 m, če so te stavbe visoke do
14,00 m, oziroma 5,00 m, če so višje od 14,00 m in je s tem zagotovljeno
vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele ter svetlobnotehnični,
požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji. Če ti pogoji s predpisanim
odmikom niso zagotovljeni, je potrebno odmik ustrezno povečati. |
|
|
|
(4) Novi
linijski gradbeno inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih
parcel oddaljeni najmanj 0,5 m, v primeru overovljenega pisnega soglasja
lastnika sosednje parcele so lahko le-ti postavljeni na ali do meje
parcele. |
|
|
|
(5) Manjši
odmiki od parcelne meje sosednjega zemljišča, ki morajo biti strokovno
utemeljeni v projektu 1. za pridobitev gradbenega dovoljenja, so
dopustni v primerih: |
|
ki
izhajajo iz prostorske zasnove z manjšimi odmiki kot je obcestno
povezana ulična pozidava, postavitev objekta na sosednjo mejo ali na
regulacijsko linijo v tradicionalnih podeželskih naseljih, |
|
2. ko
manjši odmik
narekuje oblikovanost terena ali druge prostorske strukture (obstoječi
objekti, parcelacija, lastništvo, varstveni režimi, varovalni pasovi in
podobno), vendar je manjši odmik dopusten le pod pogojem, da je
zadoščeno sanitarnim in požarnovarnostnim zahtevam, da ni prizadeta
javna korist pri gradnji na meji javnega prostora in z zmanjšanim
odmikom ni poslabšana funkcionalnost ali obratovanje obstoječih
objektov, kakovost bivanja in zdravje ljudi v neposredni okolici novega
objekta, s krajšim odmikom pa morajo hkrati pisno soglašati lastniki
sosednjih parcel z overjeno pisno izjavo (tudi upravljavci javnega
dobra) in so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji, |
|
3.
prostorske zasnove z gradnjo objektov v nizu, v kateri so določeni
manjši ali večji odmiki od odmikov, navedenih v prejšnjih členih Odloka,
|
|
4. ko je
novi objekt nadomestna gradnja odstranjene obstoječe, zakonito zgrajene
stavbe, ki je po legi, velikosti in namembnosti enaka odstranjeni
stavbi. |
|
|
|
(6)
Nadzidave in dozidave zakonito zgrajenih stavb, ki bi bile od meje
parcel sosednjih lastnikov, oddaljene manj, kot določa ta odlok, so
dopustne le s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel, ob
upoštevanju zagotovitve ostalih pogojev o odmikih po tem odloku. |
|
|
|
(7)
Temelje objektov, ki mejijo na javne površine, kot so ceste, trgi,
pločniki, je na podlagi soglasja oddelka Mestne občine Ptuj, pristojnega
za promet, dopustno graditi prek regulacijske linije javne površine, s
tem, da je investitor dolžan zagotoviti pogoje za nemoteno uporabo
javnih površin, varnost v času gradnje in vzpostavitev v prejšnje stanje
na javnem zemljišču takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji. |
|
|
|
(8)
Medsebojni odmiki med spodaj navedenimi objekti morajo zadostiti
naslednjim dodatnim pogojem: |
|
1. odmiki
med fasadami stavb in delov stavb, ki so višje od 14,00 m, na katere
niso obrnjeni prostori, namenjeni bivanju (vključno s slepimi fasadami),
morajo biti najmanj enaki ali večji od polovice višine višje stavbe,
merjene od tal do njenega venca oziroma (če je naklon njene strehe večji
od 45°) do njenega slemena, |
|
2. pri
enakih stavbah, na katere so obrnjeni prostori, namenjeni bivanju,
morajo biti odmiki najmanj enaki ali večji od višine stavbe, ki vpliva
na osvetljenost novogradnje, |
|
3. določbe
zgoraj navedenih točk tega odstavka veljajo tudi za nadzidave in
dozidave stavb te višine, |
|
4. določbe
tega odstavka ne veljajo za staro mestno jedro. |
|
|
|
(9)
Medsebojni
odmik (najkrajšo razdaljo) med sosednjimi vinskimi kletmi je dopustno
zmanjšati na širino dvakratnika
višje
vinske kleti. Ta odmik je dopustno zmanjšati, ko širina parcel po
obstoječem parcelacijskem vzorcu in oblika terena ne zagotavljata
izpolnitve požarno varstvenih odmikov in je zagotovitev požarne varnosti
objektov zagotovljena z drugimi ukrepi, kar mora biti določeno v
projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor,
vendar ne manj od 2,0 m. Izjemoma, ko to pogojuje oblika terena, je
dopustno podzemne dele vinskih kleti postaviti do meje sosednjega
zemljišča ob overjenem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča,
vendar ne do meje prometnih površin (kategoriziranih in
nekategoriziranih cest), od katerih mora biti odmaknjena najmanj 1,0 m,
za kar je potrebno pridobiti predhodno pisno soglasje upravljavca javne
ceste ali lastnikov služečega in koristnikov služnostnega dostopa pri
nekategoriziranih cestah. |
|
|
|
(10) Na
neravnem terenu je potrebno objekte umestiti v prostor tako, da je
daljša stranica objekta postavljena vzporedno s plastnicami. |
|
|
|
(11)
Odmiki novogradenj nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni v
skupnih PIP za nezahtevne in enostavne objekte. |
|
|
|
(12) Odmik
zahtevnih in manj zahtevnih stavb od zunanje meje EUP z namensko rabo
ZK, mora biti najmanj 10,00 m, razen če ni z gradbeno linijo ali
gradbeno mejo določen manjši odmiki, odmiki nezahtevnih in enostavnih
objektov pa 5,00 m. |
|
|
|
(13)
Stanovanjski objekti na kmetijah v podeželskih naseljih in gručasti
razpršeni poselitvi morajo biti ob javnem prostoru, ostali objekti pa
razporejeni v notranjost parcele (iztegnjene domačije v ravninskih
naseljih ter gručaste poselitve ali iztegnjeni dom v dolinskih
naseljih), razen v pozidavah, kjer objektov zaradi konfiguracije terena
ni možno graditi v notranjost parcele, zaradi česar se ostali objekti
raztezajo vzdolž prometnice (objekti v slemenskih poselitvi). Ob
stanovanjskem objektu je ob javnem prostoru dopustno zgraditi garažo kot
nezahtevni objekt za lastne potrebe. Dopustna je tudi gradnja tega
objekta pred stanovanjskim objektom, če bo tak objekt v predhodno
navedenih odmikih odmaknjen od regulacijske linije, sovpadajoče z linijo
površine javne prometnice. |
|
|
|
(14) V
kolikor je za območje značilen vzorec lege objektov s postavitvijo
krajše stranice objekta na obcestno gradbeno linijo, ki sovpada z
regulacijsko linijo, ga mora upoštevati tudi orientacija novogradnje v
EUP. |
|
|
|
(15)
Stavbe na stavbnih in ostalih zemljiščih v območju gozda ali ob meji
gozdnega prostora morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba, vsi
ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti
odmaknjeni od meje gozda vsaj 1 m. Če ureditve na kmetijskih zemljiščih
ob robu gozda zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4
m od gozdnega roba. V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti
tudi manjši odmik od gozdnega roba, če je v projektnih pogojih ali
predhodnem soglasju k posegu, ki ga je izdal pristojni strokovni organ
za upravljanje z gozdovi, ugotovljeno, da manjši odmik ne bo povzročil
negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega
prostora. |
|
|
|
(16) Odmik
novogradenj (stavbe in gradbenoinženirski objekti) od regulacijske
linije mora znašati minimalno 1,25 m ali širino 1,25 m in dodatnih 5 m
odmika za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila, če dovoz in
parkiranje ni omogočeno na drugem delu parcele. Odmik novogradenj mora
upoštevati tudi načrtovano rekonstrukcijo prometnice, če je tako
opredeljeno v soglasju za gradnjo v varovalnem pasu javne prometnice.
|
|
|
|
(17)
Odmiki od regulacijskih linij prometnic višjih kategorij morajo
upoštevati pogoje, ki so določeni v cestnoprometnih predpisih o
varovalnih pasovih za posamezno kategorijo ceste. |
|
|
|
(18)
Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP
za posamezne EUP. |
|
|
|
3.2.2
Prostorski izvedbeni pogoji o velikosti objektov |
|
|
|
47. člen |
|
(velikost
objektov) |
|
(1) Vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo po velikosti prilagoditi
tradicionalnim oziroma kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici
novega objekta oziroma prostorske ureditve v EUP, naselju ali širšem
območju občine, razen v primerih, ko je v posamezni EUP določeno
odstopanje od tega pogoja ali če gre za objekt splošnega družbenega
pomena. |
|
|
|
(2) Merila
za določanje dopustne velikosti objektov v naseljih in območjih strnjene
pozidave so določena s faktorjem izrabe (FI) in faktorjem zazidanosti
(FZ), faktorjem odprtih bivalnih površin (FBP, če je določen), faktorjem
zelenih površin (FZP) ter višino objektov, opredeljenih v metrih ali s
številom etaž z navedbo višine posamezne etaže, dodatno pa je potrebno
upoštevati ukrepe za zagotavljanje požarne varnosti in možnosti
ukrepanja proti požarne službe v primeru požarne ogroženosti. |
|
|
|
(3)
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji o dopustni velikosti objektov in
dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP za posamezne EUP in v
PIP za posamezne kategorije objektov. |
|
|
|
(4) V
primerih, ko je obstoječa zazidanost parcele (FZ) ali izraba parcele
(FI) večja od načrtovane zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem
odlokom, so dopustne le rekonstrukcije obstoječih objektih brez
povečanja prostornine (tlorisa ali višine) objektov, vzdrževanje
objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki
niso v navzkrižju z obstoječimi prostorskimi ureditvami (sprememba ni
dopustna, če nova dejavnost zahteva povečanje števila parkirnih mest in
teh mest ni mogoče zagotoviti na parceli, niti ni parkiranje urejeno na
javnih ali drugih površinah izven parcele, ki pripada k objektu).
|
|
|
|
(5) Na
mestu odstranjenih objektov je dopustna gradnja nadomestnih objektov pod
pogojem, da so izpolnjeni ostali pogoji v skladu z določbami tega odloka
(število parkirnih mest, delež zelenih površin, BTP in podobno). V
primeru nadomestne gradnje je potrebno upoštevati faktor zazidanosti in
izrabe parcele, kot je določen za posamezno EUP. |
|
|
|
(6)
Velikost stavb in drugih objektov na posamezni parceli je odvisna od
namena stavbe oziroma objekta, 1.velikosti parcele, pogojih o legi stavb
in zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe: |
|
2.kota
pritličja mora biti čim bližje zemeljskemu površju, vendar ne manj kot
10 cm nad terenom, največ pa je kota pritličja 1,40 m nad okoliškim
terenom objekta (tudi pri nadstropnem objektu), |
|
kota
pritličja novogradenj ob urejenem javnem prostoru mora biti na koti
javnega prostora ali največ 30 cm nad koto javnega prostora, |
|
3. pri
posameznih objektih, določenih v tipologiji objektov, je dopustna
gradnja kleti, če to omogočajo nagib terena, stabilnost tal, nosilnost
tal ali višina podtalnice, |
|
4. na
nagnjenem terenu mora biti zadnja stena kleti (to je stena na višjem
nivoju terena) najmanj 10 cm nad terenom, prednja stena kleti (to je
stena na nižjem nivoju terena) pa v odvisnosti od strmine terena,
vkopana v teren – pri zelo strmem terenu je dopustna postavitev prednje
stene kleti v celoti na terenu; vendar je potrebno steno na nižjem delu
terena vsaj do ene tretjine višine stene zasipati, ostalo višino do prve
plošče ali največ do 1,00 m pod njo, pa dodatno zakriti z obsaditvijo
(vzpenjavke, grmičevje) ali na drug način omiliti pogled, po katerem bi
klet na nižji točki terena izkazovala videz pritličja stavbe in
navidezno poviševal etažnost stavbe; nezakrite so le vstopne odprtine, |
|
5. v
primeru, da nagib terena, stabilnost tal, nosilnost tal ali višina
podtalnice ne omogoča podkletitve stavbe, povišanje stavbe zaradi
zagotovitve enake BTP ni dopustno, |
|
6. pri
dopustnih dodatnih dejavnostih v stanovanjskih objektih je površina
prostorov za te dejavnosti omejena na največ eno tretjino BTP v
posamezni etaži, ki jo je dopustno združiti v eni etaži, |
|
7. pri
dopustnih dejavnostih v ločenih objektih ob stanovanjski hiši, razen pri
kmetijski dejavnosti in širitvi obstoječih spremljajočih dejavnosti, je
največja dovoljena neto zazidana površina objekta, namenjenega za
izvajanje teh dejavnosti, do 150 m2, če s PIP v posameznih EUP ni
površina za te dejavnosti določena drugače. |
|
|
|
(7)
Dopustna velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena v
Prilogi 2 k temu odloku. |
|
|
|
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji o oblikovanju objektov |
|
|
|
48. člen |
|
(oblikovanje objektov) |
|
(1)
Oblikovanje stavb in drugih objektov ter prilagoditve objektov sodobnemu
načinu bivanja in sodobnim tehnološkim procesom mora izhajati iz
arhitekturnih in prostorskih značilnosti Panonske arhitekturne regije in
iz značilnosti Arhitekturne krajine Ptuj in jih kakovostno nadgrajevati.
Stavbe in druge objekte je potrebno prilagoditi tradicionalnim
kakovostnim objektom v okolici po tlorisni zasnovi in višini ter uporabi
gradbenih materialov in po stavbnih elementih. Pri prostorskih ureditvah
pa je potrebno upoštevati obstoječi vzorec parcelacije, lege in odmikov
objektov, strukturiranje javnega prostora, način ureditve okolice
objektov in zunanjega, predvsem javnega prostora, urbano opremo in druge
kakovostne oblikovne značilnosti prostora, vključno z objekti
modernejšega oblikovanja v EUP, kjer so ti dopustni. |
|
|
|
(2) Vsi
objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno
usklajeni z osnovnim objektom po naklonu in teksturi streh ter uporabi
materialov, oblikovanju in barvi fasad in praviloma nižji oziroma enaki
osnovnemu objektu. Izjeme so objekti za dopolnilne dejavnosti na
kmetijah (nastanitvene zmogljivosti ali drugi objekti na usmerjenih
kmetijah, pokončni silosi in podobno), samostojne dejavnosti ob
stanovanjskih hišah in objekti v tipologiji iztegnjenega doma (enaka
višina vseh objektov v nizu) ter objekti spremljajočih dejavnosti, pri
katerih so dopustni višinski poudarki (cerkev, gasilski dom, razgledni
stolp in drugi turistični objekti, objekti ostalih družbenih dejavnosti
s povečano višino ali višinskim poudarkom in podobno). |
|
|
|
(3)
Tlorisna razmerja morajo ohranjati razmerja, značilna za arhitekturno
krajino, od 1:1 do 1:3. Dopustna je razvita tlorisna zasnova, ki ohranja
značilna tlorisna razmerja. Dopustna odstopanja za posamezne kategorije
objektov so določena v PIP po posameznih EUP ali v PIP po tipologiji
objektov. |
|
|
|
(4)
Nadzidave in dozidave objektov morajo biti oblikovno usklajene z
objektom, h kateremu so dograjene ali ga nadgrajujejo. Višina nadgradnje
ne sme prekoračiti višinske zasnove naselja oziroma sosednjih objektov
za več kot 10 %. |
|
|
|
(5) Poleg
tradicionalnih gradbenih materialov je dopustna uporaba sodobnih
gradbenih materialov, ki zagotavljajo izboljšanje varovanja okolja,
večjo energetsko varčnost objektov, povečujejo kakovost bivanja in
zagotavljajo pogoje za izboljšanje varovanja zdravja ljudi. |
|
|
|
(6) Glavno
fasado pomembnejših stavb ob javnem prostoru je potrebno poudariti v
skladu s pomenom in značajem javnega prostora. |
|
|
|
(7) V
območjih, kjer je dopustna gradnja kleti, je potrebno upoštevati višino
podtalnice. Izkopi so dopustni le do globine 2,0 m nad najvišjo gladino
podtalnice. Izjeme za gradnjo v globino so dopustne le v primeru, če se
pretočnost podzemnega vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot
za 10 %. |
|
|
|
(8) Dna
gnojišč, zbiralnikov gnojnice in gnojevke ali hlevskih izpustov morajo
biti najmanj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Vsi ti objekti
morajo biti izvedeni vodotesno. |
|
|
|
(9)
Objekti in površine v javni rabi, tudi objekti z več kot 10
stanovanjskimi enotami, morajo biti načrtovani brez grajenih in
komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno
oviranim osebam. Za prilagoditev obstoječih objektov neoviranemu dostopu
funkcionalno oviranih oseb je dopustna tudi namestitev dvigala na fasado
objekta. |
|
|
|
(10)
Odstopanja od splošnih PIP o velikosti in oblikovanju objektov so
dopustna: |
|
1. pri
kompleksnih prostorskih ureditvah, katerih oblikovanje bo določeno z
OPPN, |
|
2. pri
obstoječih grajenih dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska
obeležja in podobno), pri objektih javnega pomena in drugih pomembnejših
nestanovanjskih objektih, |
|
3. ko se z
načrtovanim objektom vzpostavlja nova prostorska dominanta (nova cerkev,
razgledni stolp ali drug turistični objekt, stolp gasilskega doma,
povišani dimniki pri javnih objektih, silosi v tehnoloških procesih in
podobno), |
|
4. pri
objektih, ki so kot izjeme določene v PIP za posamezne EUP.
pri objektih, ki so kot izjeme določene v PIP za
posamezne EUP ter rešitvah, ki so pridobljene z javnim ali vabljenim
natečajem. |
|
|
|
(11) V SMJ
je pri oblikovanju urbane opreme potrebno upoštevati oblikovne
značilnosti območja (arhitektura, slog), ki so določene v posebnem
elaboratu urbane opreme Mestne občine Ptuj. |
|
|
|
(12)
Električne, plinske in druge omarice je izjemoma dopustno namestiti na
glavno fasado ob vhodih v stavbo, ko druga tehnična in ekonomsko
sprejemljiva rešitev priključitve objekta na navedena omrežja GJI ni
izvedljiva. |
|
|
|
49. člen |
|
(tipologija pogostih stanovanjskih stavb) |
|
(1)
Stanovanjske stavbe: |
|
S1 –
Starejša podeželska stanovanjska stavba |
|
S2 –
Novejša podeželska stanovanjska stavba |
|
S3 -
Sodobna stanovanjska stavba |
|
S4 - Nizke
stavbe v nizu |
|
S5 - Vila,
vila blok |
|
S6 -
Stavbni blok |
|
S7 -
Visoka prostostoječa stavba |
|
S8 -
Poslovno stanovanjska stavba |
|
|
|
(2)
Tipologija stanovanjskih stavb: |
|
|
|
S1
– Starejša podeželska stanovanjska stavba je enostanovanjska
oziroma dvostanovanjska stavba, stavba v okviru razvitega
tlorisa ali nizu objektov. |
Lega |
Lega objektov mora biti prilagojena značilnostim obstoječe
grajene strukture. Dopustni so samostojni objekti ali objekti v
nizu, ne stanovanjski del pa priključen stanovanjskemu na
začelni fasadi. |
Tlorisna in višinska zasnova |
-
tlorisna zasnova: mora biti podolžna in pravokotna, z razmerjem
stranic vsaj 1:1,5. Objekti so enotnega videza. Dopustno je
dodajanje dozidav v okviru stanovanjskega objekta na osnovni
podolgovat objekt (v L ali T obliki), po vzoru tradicionalnih
objektov; dopolnitve je dopustno dodajati objektom za gradbeno
linijo le-tega. Dodane dozidave ne smejo presegati višinskega
gabarita osnovnega objekta, ki so mu dodane. Stolpiči in podobni
arhitekturni elementi niso dopustni.
-
višinska zasnova: dopustna je višina objekta P+p ali P+M oziroma
K+P+p in K+P+M. Kolenčni zid ne sme presegati višine 1 m. Na
ravninskem terenu je dopustno povišanje etažnosti stavb do (K) +
P + (1N), s kolenčnim zidom do 20 cm in brez izkoriščenega
podstrešja za stanovanjski namen, če povišanje etažnosti
predstavlja značilne naselbinske poudarke in s tem ni porušen
višinski videz naselja; dopustno odstopanje od sosednjih
objektov za največ 10 % višine - za preveritev višinskega videza
naselja mora geodetski posnetek vsebovati višine slemen streh
okoliških stavb, projekt pa mora vsebovati izhodiščno koto
pritličja; povišanje etažnosti pa ni dopustno pri stavbah na
vrhu (slemenu) vzpetine in na pobočju vzpetine. |
Streha |
Streha mora biti usklajena s strehami v neposredni okolici,
dopustna je simetrična dvokapnica, z naklonom med 35° in 45°.
Dopustni so čopi tradicionalne lokalne oblike in izvedbe. Polni
čopi niso dopustni. Osvetlitev mansard je pri objektih dopustna
z mansardnimi in strešnimi okni ter strešnimi izzidki, ki morajo
biti na isti strehi enotno oblikovani. Mansardno okno ima streho
in zidce ob straneh; glede na obliko strehe ločimo: dvokapno
mansardno okno, ki ima dvokapno simetrično streho; čopasto
mansardno okno, ki ima streho zaključeno s čopom ter enokapno
mansardno okno z enokapno streho, pri čemer morajo biti okna
postavljena osno simetrično. Strešna okna naj bodo izvedena
tako, da ne prekinjajo napušča. Na posamezni strešini ne smejo
biti več kot tri mansardna okna, ki skupaj ne smejo presegati
več kot 1/2 dolžine objekta. Strešna okna in sončni zbiralniki
ter celice za pridobivanje električne energije na strehi proti
javnemu prostoru niso priporočljivi. Dopustna je kritina v
naravni barvi, v odtenkih od opečne rdeče do rjave. Dopustne so
travnate strehe (zelene, ozelenjene strehe), na objektih
tradicionalne tipologije tudi slamnate strehe. Smer slemena
stavb mora biti vzporedna s plastnicami nagnjenega terena,
dopustno je odstopanje v primerih, ko prevladujoč vzorec smeri
slemen odstopa od predpisane smeri (sleme prečno na plastnice). |
Fasada |
Pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v EUP, enako glede oblikovanja
arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna,
slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna
dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali). Uporaba
signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in ne izhajajo iz tradicionalnih barv fasad
(npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma
travniško zelena, živo oziroma turkizno modra itd.), ni
dopustna. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in
stavbnega pohištva. Dopustne so enotne, pokončne, pravokotne
okenske odprtine. Dopustna je izvedba fasad v zaglajenem ometu v
odtenkih svetlejših barv. Dopustni so leseni objekti in fasade
ter fasade z leseno oblogo (ravno rezan les), brunarice pa le v
primeru, ko je zemljišče, na katerem je načrtovan objekt, v
neposredni bližini gozda (zemljišča s PNRP gozd ali zemljišča,
ki je v naravi gozd). Dopustni so balkoni, vendar le v obliki
tako imenovanih odprtih »svisli« po celi dolžini čelnih fasad
ali v obliki »gankov« na čelnih ali bočnih fasadah. |
Dodatna merila in pogoji |
Izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric, namestitev
satelitskih anten in klimatskih naprav ter hišnih dvigal na
obcestnih oziroma glavnih fasadah ni dopustna. |
|
|
S2
– novejša podeželska stanovanjska stavba je prostostoječa
enostanovanjska, dvostanovanjska ali tristanovanjska stavba, če
to omogočata največja dopustna tlorisna in višinska zasnova. |
Tlorisna in višinska zasnova |
-
tlorisni gabariti: razmerje stranic od 1:1 do 1:2. Dopustna je
razvita tlorisna zasnova. Osnovnemu objektu je dopustno dozidati
tudi dodatne dozidave, katerih skupna zazidana površina ne sme
presegati površine polovice osnovnega objekta in sicer
prednostno za gradbeno linijo osnovnega objekta. Dozidavo je
dopustno dozidati tako, da skupaj z osnovnim objektom tvori
enovit objekt. Dodane dozidave je dopustno oblikovati tudi kot
terase (ravna streha). Osnovnemu objektu in dodanim dozidavam je
dopustno dodati balkon.
-
višinska zasnova: od K+P+p do K+P+1. Pri etažnostih K+P+p in
K+P+1 mora biti klet vkopana na vseh štirih straneh, kolenčni
zid pa ne sme presegati 20 cm. Pri etažnosti do P+M je dopusten
kolenčni zid višine do 1,0 m. Dozidava ne sme presegati višinske
zasnove osnovnega objekta, kateremu je dodana. |
Streha |
Dopustna je simetrična ali asimetrična dvokapna streha, z
naklonom med 30° in 45°, pri višjih objektih (K+P+1) pa je
dopusten naklon strehe med 25° in 35°, da se ublaži višina
objekta. Dopustno je osvetljevanje mansarde z mansardnimi okni,
pri čemer so dopustne tudi oblike mansardnega okna s trikotno
ali trapezno streho, ki nimajo zidcev ob straneh. Dopustna so
strešna okna in postavitev sončnih zbiralnikov ter sončnih celic
za pridobivanje električne energije, vendar praviloma ne na
strešini proti javnemu prostoru. Streha pomožnih objektov in
dozidav mora biti usklajena s streho osnovnega objekta. Na
dodanih dozidavah je dopustna tudi ravna streha ali enokapnica,
skrita za vencem in dvokapna streha kot podaljšanje obstoječe
strehe (zložena streha). V primeru, ko je dodana dozidava nižja
kot osnovni objekt, se streha ustrezno zamakne. V primeru
postavitve dodanih dozidav na vzdolžno stran osnovnega objekta
je poleg ravne in enokapne strehe dopustna tudi dvokapna
simetrična streha s slemenom pravokotno na sleme osnovnega
objekta, pri čemer višina slemena ne sme presegati obstoječega
objekta. Na dodanih dozidavah, ki se oblikujejo kot terase, je
dopustna prosojna streha ali nadstrešnica. |
Fasada |
Fasada objekta se mora prilagoditi tradicionalnim oziroma
kakovostno nadgrajenim objektom in ureditvam v okolju prisotnih
novejših podeželskih stanovanjskih stavb. Fasada dodane dozidave
mora biti oblikovana v skladu s fasado osnovnega objekta ali
povsem sodobno z uporabo stekla, kovine, lesa in kamna. Fasade
morajo biti ometane, omet mora biti v odtenkih toplih barv.
Uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(npr. fluorescentne barve), ni dopustna. Ograje na balkonih
morajo biti prosojne ali polprosojne (les, kovina ipd).
|
|
|
|
|
S3
- Sodobna stanovanjska stavba je prostostoječa enostanovanjska
oziroma dvostanovanjska stavba. |
Lega |
Objekti se ob upoštevanju geometrije naselja, zakonsko določenih
odmikov od vodotokov, cest, javnih poti in drugih objektov
gospodarske javne infrastrukture ter od parcelnih mej,
postavljajo v skladu s sodobnimi dognanji o racionalni rabi
prostora in rabi energije v objektih. Postavljajo se v novih
območjih, namenjenih predvsem stanovanjski gradnji. |
Tlorisna in višinska zasnova |
-
tlorisna zasnova: najmanj 1:1,25, pri nizkoenergetskih objektih
tudi do 1:1; dopustna je razvita tlorisna zasnova. K osnovnemu
objektu je dopustno dozidati pomožne objekte in dozidave, ki so
manjših dimenzij in njihova skupna zazidana površina praviloma
ne presega površine polovice osnovnega objekta,
- višinska zasnova: od K+P+p do K+P+M, pri objektih z ravno
streho ali blago enokapnico tudi K+P+1; dodane dozidave ne
smejo presegati višinske zasnove osnovnega objekta, h kateremu
so dodani. V primeru razgibanega terena so lahko dodane dozidave
izvedene v terasasti obliki oziroma terase izvedene tudi kot
izravnava terena
-
kolenčni zid naj omogoča racionalno izrabo mansarde, vendar ne
sme biti višji od 1,0 m. |
Streha |
Dopustna je simetrična dvokapna streha, z naklonom med 35° in
45° in ravna ali enokapna streha, če jo dopuščajo veljavni
varstveni predpisi, ne izstopa iz višinskega gabarita naselja in
od ostalih oblikovalskih pogojev v EUP, ulici ali nizu objektov,
razen v izvedbi strehe. Dopustna je zložena streha enakega tipa
pri tlorisno razviti zasnovi. Naklon enokapne strehe ne sme
presegati 25°. Čopi niso dopustni. Mansardna okna so dopustna na
dvokapni strehi in so lahko enokapna ali dvokapna, v kompoziciji
fasade. Element za osvetljevanje mansarde se lahko oblikuje tudi
kot strešni izzidek. Dopustna so strešna okna in postavitev
sončnih zbiralnikov ter sončnih celic za pridobivanje električne
energije, vendar praviloma ne na strešini proti javnemu
prostoru. Dodane dozidave objektov s simetrično dvokapnico imajo
lahko tudi dvokapno streho, vendar le v enakem naklonu kot
osnovni objekt, pri čemer sleme na dozidavah ne smejo biti višje
od slemena osnovnega objekta. V primeru, ko je dodana dozidava
nižja kot osnovni objekt, je dopustno oblikovanje strehe na
dozidavah kot ravne strehe ali blage enokapnice, skrite za
vencem. V primeru postavitve dodane dozidave na vzdolžno stran
osnovnega objekta se poleg oblik ravne in blage enokapne strehe,
skrite za vencem, dopušča dvokapna simetrična streha s slemenom
pravokotno na sleme osnovnega objekta, pri čemer višina slemena
ne sme presegati slemena obstoječega objekta. Pri dodanih
dozidavah, ki se oblikujejo kot terase, je dopustna izvedba
prosojne strehe ali nadstreška. |
Fasada |
Fasade morajo biti oblikovane hierarhično, poudarek mora biti na
fasadi proti javnemu prostoru naselja oziroma na fasadi glavnega
vhoda. Dopustne so prosojne fasade z uporabo stekla, kovine in
lesa. Dopustni so tudi lesene objekti oziroma fasade, pri čemer
ni dopustna uporaba polkrožnih brun. Balkoni morajo biti sodobno
oblikovani, dopustna je poravnava s fasadno linijo osnovnega
objekta oziroma pomik navznoter v osnovni objekt. Ograje na
balkonih morajo biti neprosojne (les, kovina ipd). Izvedba
plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih
fasadah ni dopustna, prav tako ni dopustna izvedba satelitskih
anten in klimatskih naprav na vidnih mestih glavne fasade. Če je
glavnemu objektu dodana dozidava, mora biti ta oblikovana v
slogu osnovnega objekta ali sodobno z uporabo stekla, kovine,
lesa in kamna. |
|
|
S4
- Nizke stavbe v nizu, ki se med seboj stikajo vsaj z eno
stranico ali z njenim delom: vrstna hiša, atrijska hiša |
Lega |
Uporabijo se določila za tip S3 – sodobna stanovanjska stavba. |
Tlorisna in višinska zasnova |
-
Obvezna je poenotenost osnovnih tlorisnih in višinskih zasnov,
streh in fasad objektov v nizih in vrstah.
-
višinski gabarit:
atrijska hiša: P+po ali terasa (7,00 m)
vrstna hiša: P+1+po ali terasa (11,00 m) |
Streha |
Uporabijo se določila za tip S3 – sodobna stanovanjska stavba.
|
Fasada |
Uporabijo se določila za tip S3 – sodobna stanovanjska stavba. |
|
|
|
|
S5
- Vila, vila blok - visoka stavba v zelenju, ki se z nobeno
stranico ne stika s sosednjimi stavbami: vila, vila blok. |
Lega |
Uporabijo se določila za tip S3 – sodobna stanovanjska stavba. |
Tlorisna in višinska zasnova |
-
tlorisna zasnova: najmanj 1:1,5, pri nizkoenergetskih objektih
dopustna tudi kvadratna tlorisna zasnova, osnovnemu objektu so
lahko dodane dozidave, ki so lahko manjših razmerij in njihova
skupna zazidana površina praviloma ne presega površine polovice
osnovnega objekta,
-
višinska zasnova: P+2+po ali M ali terasa (14,00 m); dozidave ne
smejo presegati višine osnovnega objekta, lahko so nižje kot
osnovni objekt h kateremu so dodane. V primeru razgibanega
terena ja lahko dozidava oziroma terasa izvedena tudi kot
izravnava terena,
-
kolenčni zid naj omogoča racionalno izrabo mansarde, vendar ne
sme biti višji od 1,0 m. |
Streha |
Uporabijo se določila za tip S3 – sodobna stanovanjska hiša. |
Fasada |
Uporabijo se določila za tip S3 – sodobna stanovanjska hiša. |
|
|
|
|
S6
- Stavbni blok je niz objektov v kareju z nepozidanim prostorom
v sredini. |
Lega |
Objekti se ob upoštevanju geometrije naselja, predpisanih
odmikov od vodotokov, cest, javnih poti in drugih objektov GJI
ter od parcelnih mej, umeščajo v skladu s sodobnimi zahtevami o
racionalni rabi prostora in rabi energije v objektih.
|
Tlorisna in višinska zasnova |
-
tlorisna zasnova: najmanj 1:1,5, pri nizkoenergetskih objektih
dopustna tudi kvadratna zasnova, osnovnemu objektu je dopustno
dozidati dodatne pomožne objekte, ki morajo biti manjših
dimenzij in njihova skupna zazidana površina ne sme presega
površine polovice osnovnega objekta,
-
višinska zasnova: P+2 ali največ P+4N+M - število nadstropij je
odvisno od obstoječih objektov v soseščini in se mora nižati
proti robu območja večstanovanjske pozidave, upoštevati stik z
drugim tipom pozidave, zelenimi površinami ali odprtim
prostorom,
-
kolenčni zid naj omogoča racionalno izrabo mansarde, vendar naj
ne bo višji od 1,0 m, pri terasasti strehi pa nadzidava terase z
varnostno ograjo terase. |
Streha |
Uporabijo se določila za tip S3 – sodobna stanovanjska stavba. |
Fasada |
Uporabijo se določila za tip S3 – sodobna stanovanjska stavba. |
|
|
|
|
S7
- Visoka prostostoječa stavba večja večstanovanjska stavba
(stolpič, blok) |
Lega |
Uporabijo se določila za tip S3 – sodobna stanovanjska stavba. |
Tlorisna in višinska zasnova |
-
tlorisna zasnova: večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok
in blok. Dopustno je združevanje blokov v nize, kareje,
-
višinska zasnova: P+2 do P+4+M in do 3 kletne etaže, namenjene
parkirnim površinam in kletnim shrambam, ki se ne upoštevajo v
FI. |
Streha |
-
dopustne so enokapne in/ali ravne strehe ter dvokapne in
večkapne strehe. Naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 30°
do 40°; naklon streh nad sodobno oblikovanimi objekti in nad
pomožnimi objekti naj bo nižji;
–
dopustno je kombiniranje dvokapnih ali enokapnih streh z ravnimi
strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih
vrtov ipd. Dopustna so strešna okna, strešne terase ipd. Element
za osvetljevanje mansarde se lahko oblikuje tudi kot strešni
izzidek, vsi strešni izzidki v nizu morajo biti poenoteno
oblikovani. Kritina celotne stavbe oziroma niza stavb mora biti
enotna. |
Fasada |
-
oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov
mora biti poenoteno po celi fasadi, nizu oziroma na vseh fasadah
v kareju;
–
dopustno je sodobno oblikovanje fasad (oblikovanje in
materiali). |
|
|
S8
- Poslovno stanovanjska stavba je delno stanovanjska delno
nestanovanjska stavba, pri čemer je nestanovanjski del namenjen
za gostinske, upravno pisarniške, trgovske in druge dopustne
storitvene dejavnosti, v odvisnosti od pretežne rabe in drugih
omejitev v EUP. |
Zasnova |
Za
poslovno stanovanjsko stavbo veljajo za tloris, višino in pogoje
oblikovanja enaka merila, kot za tip S3 – sodobna stanovanjska
stavba, pri čemer je dodatno potrebno zagotoviti predpisana
parkirna mesta in omejevati vplive na bivanjsko okolje v skladu
s predpisi. Najvišja dopustna višina posamezne poslovne etaže je
lahko 4,2 m. Dejavnost je praviloma umeščena v etažo, ki je
neposredno dostopna z javnega prostora. |
Fasada |
Uporabijo se določila za tip S3 – sodobna stanovanjska stavba. |
|
|
50.člen |
|
(tipologija pogostih nestanovanjskih stavb) |
|
|
|
(1)
Nestanovanjske stavbe: |
|
N1 -
Poslovna stavba |
|
N2 -
Stavba družbene infrastrukture |
|
N3 -
Gospodarska stavba |
|
N4 -
Skladišče |
|
N5 -
Objekt za obrt |
|
N6 -
Servisni objekt |
|
N7 - Hlev |
|
N8 -
Rastlinjak |
|
N9 -
Vinska klet |
|
|
|
(2)
Tipologija nestanovanjskih stavb |
|
|
|
N1
- Poslovna stavba je nestanovanjska stavba, namenjena za
poslovno dejavnost (gostinska, upravno-pisarniška, trgovska in
druge storitvene dejavnosti, nakupovalna središča, sejmišča in
zabaviščni parki (dvorane, hale), stavbe za promet in stavbe za
izvajanje elektronskih komunikacij). |
Lega |
-
poslovne stavbe se postavlja na prometno dobro dostopne
lokacije. Postavitev mora upoštevati geometrijo okoliškega
prostora in sodobne zahteve o racionalni rabi prostora in rabi
energije v objektih,
-
v primeru, da bo stavba umeščena ob vstopu v naselje, jo je
potrebno načrtovati kot poudarek v prostoru. Če je načrtovana ob
križišču prometnic ali javnem prostoru, mora estetsko in
funkcionalno zaključevati javni prostor in poudarjati estetske
vrednote okolja. Parkirne prostore se praviloma načrtuje v
globini parcele, ne pred poslovno stavbo, prav tako servisne
prostore in pomožne objekte. Če je stavba umeščena na rob
naselja, ki se nadaljuje v odprto krajino, naj upošteva vizure v
širšem prostoru in naj stavba ne presega merila v njem. Dopustno
je oblikovanje stavbe kot horizontalnega ali vertikalnega
naselbinskega poudarka. Priporočljiva je izbira rešitev s
pomočjo javnega ali vabljenega natečaja). |
Tlorisna in višinska zasnova |
tlorisna in višinska zasnova poslovne stavbe mora biti usklajena
s PIP predpisanimi za EUP. Bruto višina posamezne etaže je
odvisna od namena stavbe, enako velja za kolenčni zid. Dopustna
je tlorisna razvita zasnova, ki omogoča gradnjo stavbe iz več
med seboj povezanih delov, glede na potrebe dejavnosti, vendar
morajo biti zasnovani v enakih razmerjih, praviloma v razmerju
najmanj 1:1,5. |
Streha |
Streha se mora tako z naklonom, barvo kot tudi z materialom
kritine prilagoditi streham v neposredni okolici. Dopustna je
simetrična dvokapnica z naklonom med 25° in 35°. Na slemenih in
nagnjenih terenih je dopustna tudi streha z naklonom med 35° in
45°. Dopustna je ravna streha oziroma blaga enokapnica, skrita
za vencem. Kombinacija različnih streh je dopustna, če jo
opravičujejo funkcije različnih delov stavbe. Mansardna okna so
lahko enokapna ali dvokapna, v kompoziciji fasade. Dopustna so
strešna okna in strešni izzidki. Dopustna je postavitev sončnih
zbiralnikov ter sončnih celic za pridobivanje električne
energije, vendar ne na strešini proti javnemu prostoru. |
Fasada |
Fasado je potrebno oblikovati v skladu s potrebami dejavnosti. V
urbanem naselju mora biti oblikovanje sodobno, v podeželskem
naselju mora izhajati tradicionalnih fasad na objektih iste
vrste. Če gre za lokacijo v bližini kulturnega spomenika oziroma
na območju, kjer ima obstoječa zazidava pretežno historični
izvor, mora biti oblikovanje nevpadljivo, razsežnosti stavbe
morajo biti prilagojene obstoječim objektom v okolici in jih ne
presegati. Okolico poslovnega objekta je potrebno urediti v
skladu z njegovo funkcijo. Če gre za javni prostor naselja, naj
ureditev obsega tudi elemente urbane opreme. |
|
|
N2
- Stavba družbene infrastrukture je nestanovanjska stavba,
namenjena javni upravi, kulturi, vzgoji, šolstvu, zdravstvu,
športu, verskim dejavnostim oziroma drugim javnim funkcijam
(upravne in pisarniške stavbe, stavbe splošnega družbenega
pomena) ter stavba za verske obrede in pokopališke dejavnosti. |
Lega |
Stavbe družbene infrastrukture se postavljajo za potrebe
načrtovanih dejavnosti, ob upoštevanju tehničnih zahtev za
posamezno dejavnost. Postavitev mora upoštevati geometrijo
okoliškega prostora in obstoječih stavb, sodobne zahteve o
racionalni rabi prostora in gradnji nizko energetskih objektov.
Dopustno je oblikovanje stavbe kot horizontalnega ali
vertikalnega naselbinskega poudarka. Priporočljiva je izbira
rešitev s pomočjo javnega ali vabljenega natečaja. |
Tlorisna in višinska zasnova |
Tlorisna zasnova mora izhajati iz tradicionalnih objektov
podobnega tipa, razen v primerih, ko sodobne tehnične zahteve
gradnje objektov za posamezne dejavnosti zahtevajo spremembo ali
nadgradnjo tradicionalnega tipa gradnje. Dopustna je tlorisno
razvita zasnova stavbe. V skladu s potrebami so dopustne
kasnejše dozidave (rastoči stavbni kompleks).
Višina stavbe mora biti usklajena z višinami stavb v neposredni
okolici, vendar ne sme presegati višine K+P+2+M v mestu Ptuj in
ne višine K+P+M v ostalih naseljih. Hkrati mora upoštevati
priporočljivo etažnost za posamezno vrsto načrtovane dejavnosti.
Kolenčni zid je lahko višine največ 1 m. |
Streha |
Streha se mora prilagoditi streham v neposredni okolici, v
območjih CU in CD (izven območja varstva kulturne dediščine), je
dopustna ravna ali enokapna streha, v območjih ostale rabe
simetrična dvokapnica z naklonom med 25-35°. Na slemenih in
nagnjenih terenih je dopustna tudi streha z naklonom med 35-45°.
Kombinacija različnih streh na objektih ni priporočljiva.
Mansardna okna so lahko enokapna ali dvokapna, v kompoziciji
fasade. Dopustno je oblikovanje strešnih izzidkov. Dopustna je
postavitev strešnih oken in sončnih zbiralnikov ter sončnih
celic za pridobivanje električne energije. |
Fasada |
Fasada mora biti načrtovana v skladu s potrebami dejavnosti,
oblikovati jo je mogoče kot estetski in simbolni poudarek
mestotvorne razpoznavnosti območja. Če gre za lokacijo v bližini
kulturnega spomenika oziroma na območju, kjer ima obstoječa
zazidava pretežno historični izvor, mora biti oblikovanje
usklajeno s pogoji varovanja kulturne dediščine, zasnova pa
prilagojena obstoječim stavbam v okolici (ne sme izstopati).
|
|
|
N3
- Gospodarska stavba je nestanovanjska stavba, namenjena za
različne gospodarske dejavnosti brez stanovanjskih površin.
Pritlični ali večnadstropni objekt velikih razponov, kot so
proizvodne in skladiščne hale, infrastrukturni objekti, objekti
za potrebe kmetijske proizvodnje in dejavnosti in podobno, s
spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo za funkcioniranje osnovne
dejavnosti. |
Lega |
Umeščanje objekta mora upoštevati vidno nemotečo postavitev (ne
na izpostavljene lege). Večje objekte ob javnem prostoru ali
vidne iz javnih površin je priporočljivo vidno zakriti z
ozelenitvijo ali drugimi načini vidnega zakrivanja (postavitev
maskirnih elementov iz ustreznih materialov). |
Tlorisna in višinska zasnova |
Tlorisne in višinske zasnove stavb in objektov morajo biti
podrejene funkciji in tehnološkim zahtevam za izvajanje
posameznih vrst dejavnosti. Maksimalne višine objektov ne smejo
presegati višine podobnih objektov v okolici. Prav tako stavbe
in objekti ne smejo prekrivati pomembnih prostorskih pogledov na
značilne in kakovostne prostorske ureditve in dominante. |
Strehe |
Strehe objektov in stavb morajo biti prilagojene funkciji
izvajanja dejavnosti. Dopustne so ravne ali strehe z naklonom
ter drugih poljubnih oblik (valjaste, okrogle), s kritinami iz
materialov prilagojenih funkciji objekta. Dopustna je postavitev
sončnih zbiralnikov ter sončnih celic za pridobivanje električne
energije. |
Fasada |
Arhitekturno oblikovanje večjih stavbnih mas mora biti
navidezno deljeno v več stavbnih celot s pokončnimi fasadnimi
delilnimi elementi. |
|
|
N4
- Skladišče (skladišče, hladilnica ipd.) je nestanovanjska
stavba namenjena skladiščenju. |
Lega |
Objekti skladišč se postavljajo v okviru namenske rabe za
dejavnosti, za katere so načrtovani in ob upoštevanju tehničnih
zahtev za posamezno dejavnost. Objektov skladišč ni dopustno
umeščati na izpostavljene lokacije pred poslovne in stanovanjske
objekte ali objekte družbene infrastrukture. Njihova postavitev
mora biti usklajena z geometrijo okoliškega prostora in
omogočati prostorsko povezavo z dejavnostjo osnovnega objekta. |
Zasnove |
-
tloris objektov mora biti enostaven, podolžne oblike, z
razmerjem stranic vsaj 1:1,5.
-
višina mora biti prilagojena sodobnim načinom izvajanja
skladiščnih dejavnosti (praviloma enoetažne stavbe visokega
etažnega razpona) in ne sme presegati višine K+P+p oziroma P+M.
Višina posamezne etaže je odvisna od namena stavbe. |
Streha |
-
dopustna je simetrična dvokapnica, katere naklon in kritina
morata biti usklajena z naklonom in kritino streh v neposredni
okolici (praviloma z osnovnimi objekti v območju dejavnosti),
-
pri skladiščnih stavbah, ki se gradijo ob objektih z ravno
streho ali blago enokapnico, se tako oblikuje tudi streha
skladišča,
-
dopustna je postavitev sončnih zbiralnikov ter sončnih celic za
pridobivanje električne energije. |
Fasada |
Fasada mora biti usklajena z osnovnimi objekti na gradbeni
parceli ali v območju postavitve, če je stavba samostojna. |
|
|
N5
- Stavba za obrt je nestanovanjska stavba, namenjena za različne
dejavnosti, kot so mizarska, avtomehanična, kovinostrugarska
ipd. dejavnosti. |
Lega |
Stavb ni dopustno umeščati na odprte, izpostavljene lokacije,
pred poslovne in stanovanjske stavbe ali stavbe družbene
infrastrukture. Postavitev mora biti skladna z geometrijo
okoliškega prostora. Stavbe za obrt kot dopolnilno dejavnost na
parceli z osnovnim objektom morajo biti podrejene funkciji
osnovnega objekta. |
Tlorisna in višinska zasnova |
Tlorisna zasnova stavbe za obrt mora biti enostavna, izrazito
podolžna, pravokotna, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5. Stavba za
obrt mora biti v gabaritih usklajena z objekti v neposredni
okolici, vendar ne sme presegati višine K+P+M oziroma P+M ter ne
višine osnovnega objekta, če je postavljena kot stavba za
dopolnilno dejavnost. Zazidana površina stavbe ne sme presegati
200 m². Višina posamezne etaže je lahko največ 3,6 m, višina
kolenčnega zidu pa največ 1 m. |
Streha |
Pri manjših dimenzijah stavb je dopustna simetrična dvokapnica,
katere naklon in kritina morata biti usklajena z naklonom streh
v neposredni okolici. Predvsem pri stavbah večjih dimenzij
(širina objekta več kot 12 m) je streha lahko tudi ravna ali
blaga enokapnica, skrita za obodnim vencem zaključka stavbe.
Dopustna je postavitev sončnih zbiralnikov ter sončnih celic za
pridobivanje električne energije, vendar ne na strešini proti
javnemu prostoru. Pri objektu za dopolnilno dejavnost mora
izhajati iz oblikovanja strehe osnovnega objekta, ki je
prilagojena tehničnim zahtevam za izvajanje dopustne dejavnosti. |
Fasada |
Fasada mora biti enostavna, brez poudarkov, podrejena
tehnologiji obrti. Okolica stavb mora biti urejena z
upoštevanjem deleža zelenih površin. Skladiščenje surovin,
potrebnih za dejavnost, je dopustno v zaprtih prostorih oziroma
pokritih prostorih. Izjemoma je dopustno odprto skladiščenje za
surovine, ki morajo biti na zračnem prostoru, vendar le v
zaledju parcele, za gradbeno linijo objekta. Takšen prostor je
potrebno kot moteč prostorski element v strnjenih naseljih vidno
zakriti z obsaditvijo, ki je v funkciji zelene zaščitne bariere. |
|
|
N6
- Servisni objekt je nestanovanjska stavba, namenjena
vzdrževanju oziroma izvajanju dejavnosti na zelenih površinah,
površinah v območjih gospodarske infrastrukture, površinah za
prireditve in izvajanje športnih dejavnosti, skladiščenju
rekvizitov itd. |
Lega |
Postavitev mora biti v funkciji dejavnosti. Objekte, s funkcijo
javne stavbe pri izvajanju dejavnosti, je dopustno umestiti ob
dostopne komunikacije, objekte, ki služijo le vzdrževanju
dejavnosti pa na vidno manj izpostavljene lege. |
Tlorisna in višinska zasnova |
–
tlorisna zasnova stavb mora biti pravokotna, zazidana površina
stavbe je lahko največ 80 m²,
–
višina : P+p, razen ko je drugačna etažnost potrebna za
izvajanje ali vzdrževanje dejavnosti, vendar po višini ne smejo
izstopati iz oklice. |
Streha |
Dopustna je simetrična dvokapnica s smerjo slemena po daljši
stranici stavbe, v primeru da je to dopolnilni objekt ob
obstoječem osnovnem objektu na parceli, mora biti oblikovanje
usklajeno z oblikovanjem osnovnega objekta. |
Fasada |
Oblikovanje stavbe mora biti enostavno. |
|
|
N7
- Hlev je nestanovanjska kmetijska stavba. |
Lega |
Postavitev samostoječih hlevov je dopustna na manj
izpostavljenih legah. Pri hlevu v sklopu kmetijskega
gospodarstva ali kmetije pa nadaljevati oblikovalski vzorec
kmetije s prilagoditvami tehničnim zahtevam za izvajanje
dejavnosti. Postavitev mora biti za gradbeno linijo stanovanjske
stavbe na domačiji, v nadaljevanju domačije ali v zaledju
dvorišča. Izjemoma je dopusten premik k javnemu prostoru, če
postavitve zaradi danosti terena, ni mogoče odmakniti za
gradbeno linijo domačije, vendar je potrebno v tem primeru
objekt zakriti z zasaditvijo zelene bariere (npr. visokodebelni
sadovnjak z dodanimi grmovnicami). Nove tehnološke zahteve
objektov ne smejo rušiti skladnosti prostorskih odnosov,
predvsem pri postavitvi v okvir obstoječih kmečkih dvorišč, ki
morajo ohranjati merilo in velikost značilne podeželske
zazidave. |
Tlorisna in višinska zasnova |
-
tlorisna zasnova objektov mora biti enostavna, izrazito
podolžna, z razmerjem stranic med 1:1,5 in 1:5. Največja
dopustna širina objekta pri objektih za intenzivno vzrejo živali
je 20 m. |
-
višina: K+P+p, K+M (v strmem terenu) ali P+p. |
Streha |
Streha mora biti usklajena s strehami objektov v okviru
domačije, dopustna je simetrična dvokapnica, z naklonom med 30°
in 45°, pri objektih večjih dimenzij (širina objekta več kot 10
m), pa so dopustne dvokapne strehe z naklonom najmanj 22° ali
enokapne strehe nižjega naklona (manj od 25°). Dopustna je
dvovišinska streha enakega naklona, če je osrednji del objekta
po vzdolžni osi višji od ostalega dela objekta. Dopustna je
postavitev sončnih zbiralnikov ter sončnih celic za pridobivanje
električne energije, vendar praviloma na manj izpostavljeni
strešini. |
Fasada |
Oblikovanje stavbe mora biti enostavno; dopustna je uporaba lesa
kot dodatnega gradiva pri izvedbi fasade. Pri velikih
horizontalno poudarjenih stavbah je potrebna navidezna delitev
objekta v več manjših celot s pokončnimi fasadnimi delilnimi
elementi. |
|
|
N8
- Rastlinjak je nestanovanjska kmetijska stavba. |
Lega |
Postavitev samostojnih objektov je dopustna na manj
izpostavljenih, vendar dobro osončenih legah, rastlinjak v
sklopu kmetijskega gospodarstva mora biti v odnosu do
stanovanjske stavbe v podrejenem položaju, postavljen vsaj za
gradbeno linijo stanovanjskega objekta domačije ali v njenem
zaledju. Če tega ne dopuščajo terenske danosti, mora biti ob
stiku proti javnemu prostoru zasajena zelena bariera (visoke
grmovnice (glog, okrasni bezeg, ipd.) ali nizkodebelna drevesa
(sliva, češnja, dren, ipd.), ki ne senčijo objekta).
|
Tlorisna in višinska zasnova |
-
tlorisna zasnova stavb mora biti enostavna, izrazito podolžna, z
razmerjem stranic med 1:1,5 in 1:5. oblikovanje in velikost
objekta naj sledita tehnologiji proizvodnje (valjasta kupolasta,
dvokapna, več višinska streha iz prosojnih ali polprosojnih
materialov). |
-
višina objekta naj sledi tehnologiji proizvodnje (dopustna
etažnost je P). |
Fasada |
Oblikovanje stavbe mora biti enostavno, brez poudarkov. |
|
|
N9
- Vinska klet je nestanovanjska stavba, katere funkcija se
podreja vinogradniški rabi. Dopustna je tradicionalna zasnova
ali posodobljena zasnova (izhajajoča iz tradicionalne). Stavba
je lahko opredeljena kot: vinska klet, vinska klet s pomožnimi
bivalnimi prostori, vinotoč s predpisanimi prostori, vinska klet
za gospodarsko pridelavo (investitor ima registrirano kmetijsko
gospodarstvo ali turistično kmetijo oziroma drugo gospodarsko
dejavnost, povezano s turizmom ali proizvodnjo vina) ali kot
zidanica. |
Lega |
Objekti se umeščajo ob dostopnih poteh. Njihova postavitev mora
biti skladna z geometrijo objektov v neposredni okolici.
|
Tlorisna in višinska zasnova |
-
tloris: osnovna zasnova stavbe nad zemeljsko površino mora imeti
pravokoten tloris v razmerju stranic od 1:2 do 1:5, na vidno
manj izpostavljenih fasadah so dopustni prizidki in nadstreški,
ki so podrejeni osnovnemu objektu,
-
največja dopustna tlorisna površina je 70 m2, od tega je BTP za
občasno bivanje največ 50 m2. Kletni del stavbe je dopustno za
vsakih 0,5 ara dodatnega trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka,
itd.) nad 30 arov povečati za 1 m2, in sicer do največ 100 m2
kleti, če je klet namenjena lastni pridelavi, oziroma do največ
200 m2, če je klet namenjena gospodarski pridelavi, pri tem je
povečava dopustna le za vkopani del objekta, viden sme biti le
morebitni dodatni vstop v povečano klet,
-
višina: K (delno ali v celoti vkopana), K+P, K+M, K+P+M je
dopusten le pri objektih s popolnoma vkopano kletjo. Višina
kolenčnega zidu je lahko največ 40 cm.
Kadar je višinska razlika terena, kjer stoji stavba, po dolžini
ali širini stavbe enaka ali večja višini kletne etaže, je nad
kletno etažo dopustna samo gradnja pritličja, ni pa dopustna
izvedba kolenčnega zidu, ki je v drugih primerih dopusten do
višine 40 cm. |
Streha |
dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35° do 45°, s
slemenom po daljši stranici stavbe; na stavbah ali delih stavb,
ki so popolnoma vkopani, so dopustne ravne strehe (pohodne,
ozelenjene),
na
strehi vinske kleti se lahko izvedejo strešna okna in strešne
hišice tradicionalnih oblik, po eno na vsaki strešini; dopustni
so čopi,
dopustne so kritine, ki dajejo videz opečnate kritine; strešna
kritina mora biti v temnejših, umirjenih, nebleščečih (mat)
odtenkih rdeče, rjave ali sive barve; ne glede na predhodno
zapisano so dopustne tudi slamnate strehe in strehe, ozelenjene
z rastlinjem; za izkoriščanje energije sonca je na strehah
objektov dopustna namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih
celic.
dopustno je odstopanje oblikovanja strehe pri vinskih kleteh za
gospodarsko pridelavo, ki pa ne sme izstopati ali rušiti vidnih
značilnosti krajine. |
Fasada |
oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno (vendar
skladno z značilnostmi poselitve kulturne krajine). Dopustno je
prepletanje historičnih stavbnih elementov in avtohtonih
materialov s sodobnimi;
dopustne so svetle pastelne barve fasad, fluorescentne in
fosforescentne (odsevne) oziroma vse vpijoče-kričeče barve
(kričeče rumene, oranžne, modre, vijolične, rdeče in druge
kričeče barve) niso dopustne. |
|
|
51. člen |
|
(oblikovanje najpogostejših pomožnih objektov) |
|
(1)
Najpogosteje grajeni pomožni objekti, za katere so določeni pogoji
oblikovanja v tem odstavku, so: |
|
P1 –
drvarnica, |
|
P2 –
garaža, |
|
P3 –
čebelnjak, |
|
P4 –
nadstrešek, |
|
P5 –
podporni zid, |
|
P6 –
senčnica. |
|
|
|
tipologija
pomožnih objektov: |
|
|
|
P1
- Drvarnica |
Lega |
Drvarnice se postavlja kot stavbe za hrambo trdega goriva na
manj izpostavljene lege na stavbnem zemljišču osnovnega objekta. |
Velikost |
Dopusten je pravokoten tloris, površina ne sme presegati 30 m²,
višina ne sme presegati pritličja, merjeno od povprečne točke
terena. |
Oblikovanje |
Drvarnice se oblikujejo kot lesene pritlične stavbe, pri čemer
morajo biti lesene letve postavljene pokončno. Pri oblikovanju
morajo povzemati razmerja in oblikovanje osnovne stavbe in
naklon oziroma obliko strešine. |
|
|
P2
- Garaža |
Lega |
Garaže so stavbe, namenjene zaščiti osebnih motornih vozil in
koles, ki se bodisi vključene v objekte (gospodarska stavba,
poslovno stanovanjska stavba, stanovanjska stavba ipd.), grajene
kot njihovi pomožni objekti ali postavljene kot samostojni
objekti (tudi objekti v nizu). V primeru, ko se zaradi odmika od
prometnic stanovanjski objekt postavlja v zaledje parcele, se
garaža (kot pomožni objekt) postavlja na gradbeno linijo ob
prometnici. Garaža se lahko gradi tudi kot podzemen objekt pod
obstoječimi PM. |
Velikost |
Tlorisna površina garaže za družinsko hišo ne sme presegati 60
m², razen pri večstanovanjskih objektih in podzemnih garažah, v
skladu z določili 72. člena. Višina garaže ne sme presegati K+P
oz. P. Streha se oblikovno prilagodi osnovni stavbi, dopustna je
tudi ravna ali blaga enokapnica, skrita za vencem. Če teren to
omogoča, je dopustna popolnoma vkopana izvedba garaže s pohodno,
povozno ali zeleno streho. |
Oblikovanje |
Garaža se oblikuje kot lesena, delno kovinska ali zidana
pritlična stavba. Pri oblikovanju mora izhajati iz razmerij in
oblikovanja osnovnega objekta. Streha garaže mora povzeti naklon
in kritino osnovnega objekta ali se osnovnemu objektu podrediti
z oblikovanjem ravne strehe ali blage enokapnice, skrite za
vencem. Pri tem je potrebno upoštevati tudi pogoje, ki veljajo
za pomožne NO in EO, če so dopustni na parceli osnovnega
objekta. V primeru vkopane garaže se vhodni del oblikuje brez
vidnih opornih zidov. |
|
|
P3
- Čebelnjak |
Lega |
Postavlja se do robov grajenega tkiva naselja, lahko pa tudi
izven naselij (razpršena poselitev), na nestavbnih zemljiščih pa
pod pogoji, ki veljajo za dopustne objekte na kmetijskih in
gozdnih zemljiščih (premični in začasni čebelnjaki na določenih
pasiščih). Pri postavitvi čebelnjaka je potrebno upoštevati
osončenost, zaščito objekta pred vetrom ter varstvo bivalnega
okolja. |
Velikost |
Dopustna je pravokotna tlorisna zasnova objekta. Tlorisna
površina čebelnjaka je lahko največ 40 m², višina ne sme
presegati 4,5 m. Streha je lahko simetrična ali nesimetrična
dvokapnica po vzoru tradicionalnih objektov. Kritina je lahko
opečni in betonski zareznik rdeče, sive ali rjave barve. |
Oblikovanje |
Pri oblikovanju je potrebno izhajati iz tradicionalne
arhitekture čebelnjakov. Terase, nadstrešnica in podobni
arhitekturni elementi niso dopustni. Dopustna je uporaba lesa,
uporaba polkrožnih brun ni dopustna, razen pri izjemah, ki so
določene v splošnih določilih odloka. Okolico objekta je zaradi
ustreznega osenčenja in zaščite pred vetrom potrebno ozeleniti z
avtohtono vegetacijo ali medonosnimi rastlinami. Pri objektih v
neposredni bližini stanovanjskih in drugih objektov se zeleni
pas načrtuje kot ločilni pas s površinami, namenjenimi zunanjemu
bivanju, javni rabi in javnim površinam. |
|
|
P4
- Nadstrešek |
Lega |
Nadstreške je dopustno postavit kot strehe pred vhodom v objekt,
kot zaščito osebnih motornih vozil in koles; za potrebe
zunanjega bivanja in za potrebe pokritih površin gostinskega
vrta. |
Velikost |
Tlorisna površina nadstreška ne sme presegati 50 m², razen nad
gostinskim vrtom, kjer se njegove dimenzije prilagodijo
dimenziji (dolžini) poslovnega oz. poslovno stanovanjskega
objekta, višina pa ne sme presegati 3,5 m, merjeno od povprečne
točke terena. Večje dimenzije so dopustne pod pogoji 58. in 59. člena
odloka. |
Oblikovanje |
Nadstreški se oblikujejo kot lesene oziroma kovinske odprte
pritlične konstrukcije. Oblikovanje mora izhajati iz razmerij
osnovnega objekta in naklona oziroma oblike strešine. Dopustna
je postavitev ločnih prefabriciranih zračnih konstrukcij za
zaščito avtomobilov. Pri gabaritih večjih od 30 m² je dopustna
enokapna streha nizkega naklona ali ravna streha. |
|
|
P5
- Podporni zid |
Lega |
Podporni zidovi so dopustni v primerih, kjer brežine pred
erozijo ni mogoče drugače zavarovati. |
Velikost |
Podporni zidovi ne smejo biti višji kot 1,5 m. Gradnja višjega
podpornega zidu je dopustna v primerih, ko geomehanska oziroma
geološka presoja pokaže nevarnost rušenja ali plazenja terena. |
Oblikovanje |
Dopustna je izvedba v obliki suhozida ali fugirane zidave iz
kamna (poglobljene in nebarvane fuge). Pri višini podpornega
zidu več kot 1,5 m je obvezna ozelenitev s plazilkami ali
vzpenjalkami, ali členitev v več delov. |
|
|
P6
- Senčnica |
Lega |
Senčnice se postavlja kot odprte nadstreške, namenjene zaščiti
pred soncem in vetrom ob objektih in ob podpornih zidovih. |
Velikost |
Tlorisna površina senčnic ne sme presegati 30 m², višina pa ne 3
m, merjeno od povprečne točke terena. |
Oblikovanje |
Senčnice se oblikujejo kot lesene ali kovinske pritlične
konstrukcije, dopustna je ozelenitev s trto, viniko ali drugo
rastlino plezalko. |
|
|
3.2.4
Prostorski izvedbeni pogoji o oblikovanju nepozidanih površin ob
objektih |
|
|
|
52. člen |
|
(urejanje
okolice objektov v območjih družinskih hiš in kmetij) |
|
(1)
Urejanje okolice stavb mora: |
|
1.
zagotoviti ustreznost ureditve za potrebe funkcije stavbe in dejavnosti,
ki se izvajajo v stavbi ter izven stavbe za vse uporabniške skupine,
vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s
posebnimi potrebami, |
|
2.
zagotoviti oblikovno skladnost in povezanost z okolico, |
|
3.
upoštevati značilnosti terena, predvsem oblikovanost, mikroklimatske
razmere, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano
vegetacijo, |
|
4.
upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in
gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda pred iztokom v
površinske odvodnike. |
|
|
|
(2)
Urejanje okolice stavb na posamezni parceli je določeno z namenom stavbe
ali drugega objekta, velikostjo parcele, pogojih lege stavbe, zahtevanih
odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe: |
|
1.
ureditev okolice objektov mora biti usklajena z obstoječim vzorcem
urejanja okolice objektov v posamezni EUP in z naravnimi danostmi
terena, |
|
2. pri
urejanju okolice objektov ob robu pozidave mora biti vzpostavljen
kakovosten naselbinski rob (tudi pri gradnji objektov v odprtem
prostoru-razpršena poselitev) in vzpostavljen usklajen oblikovalski
povezovalni stik z odprtim prostorom (upoštevati je potrebno nižanje
pozidave proti robu poselitve in nižanje ali višanje zasaditev ter
nižanje ali višanje drugih ureditev) ter vzpostavljena funkcionalna
povezava objektov z odprtim prostorom, |
|
3. pri
zasaditvi javnih odprtih površin in prostorov ob objektih z javno ali
delno javno funkcijo je potrebno izdelati načrt zasaditve, ki ga izdela
pooblaščena strokovna organizacija oziroma oseba. |
|
|
|
(3)
Izenačevanje višinskih razlik (izravnava) na parceli z nagibom mora biti
zasnovano tako, da je prilagojeno terenu. Izravnava parcele v enem ali
več platojih z useki in nasipi ni dopustna, razen v primerih, ko je
nujna za funkcioniranje stavbe (npr. dovoz, dostop, parkiranje, zunanji
vrt, gradnja pomožnih objektov za lastno rabo in podobno). Višinske
razlike na zemljišču je dopustno premostiti s travnatimi brežinami in
škarpami. |
|
|
|
(4) Le v
primeru, da s travnatimi brežinami in škarpami ni mogoče zagotoviti
varnosti bivanja ali izvajanja varnega dostopa, dovoza in mirujočega
prometa na parceli, je dopustna postavitev podpornega zidu do višine 1,5
m, z ureditvijo oziroma postavijo zidu pa ni dopustno posegati ali
motiti lastnine sosednjih parcel - upoštevati je potrebno odmik, ki
omogoča zajem in odvodnjavanje padavinske vode ter obdelavo in
vzdrževanje po lastnem zemljišču, razen v primeru drugačnega dogovora za
lastnikom sosednjega zemljišča. |
|
|
|
(5)
Tlakovani deli zunanje ureditve ob objektu morajo biti zaradi zahtev o
zadrževanju in odtoku vode ter zahtev za varstvo voda pred onesnaženji,
izvedeni s propustnimi materiali, ki preprečujejo hipni odtok z utrjenih
površin, s ponikalniki padavinske vode, kjer je takšna izvedba dopustna
oziroma z zadrževalniki padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike. |
|
|
|
(6) Pri
objektih in napravah, namenjenih obrtnim in skladiščnim dejavnostim je
izvedba načrtovane zunanje ureditve predpogoj za pridobitev uporabnega
dovoljenja. |
|
|
|
(7)
Zasaditev okolice objektov razpršene poselitve v območju odprtega
prostora, razen bivalnega vrta, je potrebno izvesti z zasaditvijo
avtohtonega drevja in grmovnic, zatravitev pa izvesti z mešanico semen
avtohtonih trav. |
|
|
|
53. člen |
|
(velikost
in urejanje odprtih bivalnih in zelenih površin v območjih
večstanovanjskih stavb) |
|
(1) Odprte
bivalne površine so namenjene skupni rabi vseh stanovalcev
večstanovanjske stavbe. Za več večstanovanjskih stavb na sosednjih
parcelah je dopustno zagotoviti, v skladu z določbami tega odloka,
skupna otroška igrišča. Igrišča za igro mlajših otrok morajo biti
umaknjena od prometnic in urejena v razdalji do 100 m od vhoda v
stanovanjsko stavbo. |
|
|
|
(2) Merila
za določitev odprtih bivalnih in zelenih površin pri večstanovanjski
stavbi morajo upoštevati naslednje pogoje: |
|
1. za
vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi je potrebno na parceli,
namenjeni gradnji objekta, zagotoviti najmanj 15,00 m2 odprtih površin,
od teh mora biti najmanj 7,50 m2 površin namenjenih za otroško igrišče
in najmanj 5,00 m2 površin namenjenih za rekreacijo in druženje
stanovalcev, |
|
2.
najmanjša dopustna velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih
stavbah z osmimi stanovanji je 60 m2, |
|
3. če je
seštevek površin za otroško igrišče po načrtovanih stanovanjih večji kot
200 m2 (27 stanovanj in več), je najmanjša dopustna velikost skupnih
igralnih površin vsaj 200 m2, |
|
4. če je
seštevek površin, namenjenih za rekreacijo in druženje stanovalcev po
načrtovanih stanovanjih, večji kot 200 m2 (40 stanovanj in več), je
najmanjša dopustna velikost skupnih površin za rekreacijo in druženje
prebivalcev vsaj 200 m2. |
|
|
|
(3) V
stanovanjskih stavbah za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali
stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih,
študentov in drugih socialnih skupin), je potrebno na parceli, namenjeni
gradnji, zagotoviti na vsako posteljo najmanj 7,50 m2 odprtih bivalnih
površin. |
|
|
|
(4) V
primeru organizirane gradnje več kot osem eno- ali dvostanovanjskih
stavb v nizu (vrstne hiše) je potrebno na samostojni parceli, namenjeni
gradnji, urediti otroško igrišče v skladu z določili tega odloka.
|
|
|
|
(5) Ko pri
večstanovanjskih stavbah na parceli, namenjeni gradnji, ni prostorskih
možnosti za zagotovitev s tem odlokom zahtevanih odprtih bivalnih
površin, mora investitor manjkajoče odprte bivalne površine zagotoviti
na drugih primernih površinah v njegovi lasti, ki so od stavbe oddaljene
največ 200 m in na katerih je etažnim lastnikom zagotovljena njihova
trajna uporaba. Določba tega odstavka ne velja za površine otroškega
igrišča (7,50 m2 na stanovanje), ki ga je treba zagotoviti v skladu s
prvim odstavkom tega člena. |
|
|
|
(6) Če z
drugim predpisom ni določeno drugače, je na vseh objektih z več kot 600
m2 ravne strehe (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na
strehi), potrebno urediti zeleno streho, razen v primerih, ko je
ureditev zelene površine zaradi obstoječih tehnoloških naprav in
objektov na ravni strehi (sončne celice, kolektorji, gostinski vrt in
podobno), v navzkrižju z drugimi dejavnostmi in s tem nefunkcionalna za
uporabo. |
|
|
|
(7) Odprte
bivalne in zelene površine je v primeru naravnih in drugih nesreč
dopustno uporabljati za umik prebivalcev iz objektov, kot območje za
evakuacijo, začasno nastanitev in kot območje za zbiranje reševalnih
ekip. |
|
|
|
(8)
Otroška igrišča morajo biti zgrajena in urejana v skladu s tehničnimi
zahtevami, ki veljajo za načrtovanje otroških igrišč, površine za
rekreacijo in zbiranje pa v skladu s tehničnimi zahtevami za ureditev
teh površin. |
|
|
|
(9)
Polovica površin namenjenih rekreaciji in druženju prebivalcev
večstanovanjskih stavb mora bit zelenih površin. Ostale površine je
dopustno tlakovati ali drugače protiprašno urediti, ne pa asfaltirati.
Tlakovanih površin, namenjenih rekreaciji in druženju, ni dopustno
uporabljati za mirujoči promet. |
|
|
|
(10) Delež
tlakovanih ali drugače utrnjenih površin ob večstanovanjskih stavbah z
dodatnimi poslovnimi dejavnostmi ali poslovnih stavbah spremljajočih
dejavnosti v večstanovanjskem območju je dopustno povečati do 70 %
površine, v starem mestnem jedru in na njegovem obrobju do 90 %,
izjemoma, ko stavba nima funkcionalnega zemljišča (le stavbišče na
katerem stoji) pa je dopustno manjši delež bivalnih in zelenih površin
zagotoviti na javnih površinah. |
|
|
|
54. člen |
|
(urejanje
okolice objektov in javnega prostora ter začasni objekti za gostinsko
ponudbo) |
|
(1) Pri
ureditvi mestnega javnega prostora ali javnega prostora urbanih naselij
je potrebno izdelati detajlni načrt urbanistične ureditve, ki mora
oblikovno izhajati iz arhitekturnih postavitev in načrtovane funkcije
prostora. Izdelati ga mora pooblaščeni projektant. |
|
|
|
(2) Za
tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih je potrebno
uporabljati kakovostne, trajne materiale kot dopolnitev kakovosti
oblikovanja. Nabor oblikovanja mora zajeti tudi oblikovanje urbane
opreme prostora, označevanje prostora in druge vidne elemente v
prostoru. Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna. |
|
|
|
(3) Odprt
sezonski gostinski vrt na javni površini je dopustno postaviti po
predhodnem soglasju pristojnega organa Mestne občine Ptuj in pridobitvi
pravice uporabe javne površine v skladu z odlokom, ki ureja posebno in
podrejeno rabo javnih površin. |
|
|
|
(4) Odprt
sezonski gostinski vrt na javni površini je dopustno urediti k
obstoječemu gostinskemu obratu po predhodno pridobljenem soglasju
upravljavca javne površine. Vsi elementi opreme odprtega sezonskega
gostinskega vrta na javni površini morajo biti premakljivi (možna
takojšnja odstranitev v primeru potrebne intervencije). Postavitev
točilnih miz, hladilnih omar ali druge masivne opreme, ki potrebuje
priključek na GJI (voda, elektrika, odpadna voda) na površini
gostinskega vrta ni dopustna. |
|
|
|
(5) V SMJ
je dopustna postavitev začasnih podestov ali drugih talnih oblog, ograj,
in predelnih sten ali cvetličnih korit ter druge urbane opreme le v
soglasju s pristojno službo varstva kulturne dediščine. |
|
|
|
(6) Za
zaščito sezonskih gostinskih vrtov pred soncem je dopustna uporaba
senčil, ki med seboj ne smejo biti povezana. Če zemljišče ne posega v
območja varstva kulturne dediščine, so dopustni tudi manjši nadstreški
(premične ali stalne markize, tende), ki morajo biti na objektu enotno
oblikovani ter oblikovno usklajeni s členitvijo fasade. V SMJ je
postavitev nadstreškov dopustna le v soglasju s pristojno službo varstva
kulturne dediščine. |
|
|
|
(7) V času
drugih turističnih prireditev v mestu je dopustna na javnih površinah in
ob javnih objektih postavitev dodatnih začasnih objektov, ki omogočajo
izvedbo prireditve ter zagotavljajo varnost in zdravje ljudi, kot so
ločevalne ograje, sanitarne enote, šotorske postavitve in podobno v
skladu s pogoji, ki ji določi občina. |
|
|
|
(8) Na
zasebni površini je dopustno postaviti odprt sezonski gostinski vrt na
podlagi dovoljenja za gostinsko dejavnost in pod pogojem, da so zanj
zagotovljena parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka.
|
|
|
|
55. člen |
|
(stojnice
in manjše hišice - prodajalnice na javnem prostoru) |
|
(1) V SMJ
je, manjše začasne hišice - prodajalnice (BTP do 10,00 m2) za sezonsko
prodajo kostanja, sladoleda, priložnostnih spominkov in podobne objekte,
dopustno postaviti na javne površine in z njih neposredno dostopne
zasebne površine po predhodnem soglasju občine, na javne prometne
površine pa po predhodnem soglasju občine in pristojnega upravljavca
prometne površine pod pogojem, da postavitev ne zmanjšuje varnosti
prometa na prometnih površinah. Izven območja SMJ je pod enakimi pogoji
dopustno postaviti večje prodajalnice (BTP do 25 m2) za prodajo sadja in
zelenjave ter drugih že pripravljenih jestvin (pekarne). |
|
|
|
(2) V SMJ
je dopustno postaviti prodajalnice za pripravo in prodajo hrane,
večnamenske kioske in tipske zabojnike, in sicer za čas trajanja
prireditev na prometno dostopnih in komunalno opremljenih (pitna voda,
energetski priključek, odpadna voda, odpadki) javnih in z njih
neposredno dostopnih zasebnih površinah ter na prometnih javnih ali
zasebnih površinah pod pogoji iz prejšnjega odstavka. Izven SMJ je
dopustna za daljše časovno omejeno obdobje postavitev kioskov za
pripravo in prodajo tradicionalnih slovenskih jedi kot dopolnitve
turistične ponudbe ter ostalih jedi na ciljnih površinah večjega števila
obiskovalcev. |
|
|
|
(3)
Postavitev prodajalnic in stojnic iz prvega in drugega odstavka tega
člena je dopustna pod pogoji, da: |
|
1.
funkcionalno dopolnjuje ponudbo na javnih površinah, |
|
2. ne
ovira gibanja pešcev in ostalih udeležencev v prometu na teh površinah,
|
|
3. ne
zmanjšuje varnosti prometa v širšem območju postavitve (povečano število
mirujočih vozil, prečkanja prometnih površin in podobno), |
|
4. ne
ovira vzdrževanja javnih prometnih površin in komunalnih naprav ob ali
na javnem prostoru, |
|
5. je
oblikovanje objektov enotno za območje mesta ali drugih območij
postavitev (tipski objekti s prilagoditvijo posamezni lokaciji in vrsti
dejavnosti), |
|
6.
sprejemljivost oblikovanja in mesto postavitve, ob upoštevanju ostalih
soglasodajalcev, potrdi pristojni organ občine. |
|
|
|
(4)
Večnamenski kioski v območju kulturne dediščine niso dopustni. V ta
namen je dopustno uporabljati obstoječe objekte. |
|
|
|
56. člen |
|
(urbana
oprema in spominska obeležja) |
|
(1) V
mestu in ostalih naseljih je dopustna postavitev elementov urbane opreme
in spominskih obeležij tako da: |
|
1.
postavitev oblikovalsko in estetsko dopolnjuje javni prostor,
|
|
2. je
postavljena na javnih površinah ali neposredno ob njih, |
|
3. ne
ovira gibanja pešcev in ostalih udeležencev v prometu, |
|
4. ne
ovira vzdrževanja komunalnih naprav
in funkcionalne rabe javnih urbanih površin, |
|
5. so
predhodno pridobljeni pogoji in soglasje občine, |
|
6. je
predhodno pridobljeno soglasje upravljavca javne ceste, če posega v
varovalni koridor prometnice, |
|
7. niso
potrebni novi priključki na objekte javne gospodarske infrastrukture,
dopustna je priključitev na obstoječe priključke, |
|
8. bo po
sprejetju predpisa mestne občine o urbani opremi upoštevala dodatne
pogoje, določene s tem predpisom. |
|
|
|
(2) Urbana
oprema na območju mesta ali naselja mora biti enovita in izhajati iz
potrjenih oblikovalskih rešitev na območju občine, za posamezna naselja
ali dele naselij (npr. SMJ), potrebnost in mesto postavitve pa
potrjujejo pristojni organi MOP po lastni strokovni presoji ali po
pridobljenem predhodnem strokovnem mnenju. Urbana oprema v območjih
kulturne dediščine mora biti oblikovana tako, da poudarja sporočilnost
kulturnih spomenikov ali dediščine. |
|
|
|
(3) O
postavitvi spominskih obeležij, skulptur in drugih prostorskih
inštalacij, ki ne presegajo dopustne velikost nezahtevnih in enostavnih
objektov in jih je dopustno postaviti na javne površine pod pogoji, ki
jih določi občina v skladu s pogoji in soglasji ostalih soglasodajalcev,
odloča pristojni organ občine, za spominska obeležja, skulpture in druge
postavitve, ki presegajo velikost nezahtevnih in enostavnih objektov, pa
je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v prostor, ob upoštevanju
pogojev vseh soglasodajalcev. |
|
|
|
(4) V
varovalnem koridorju državnih in občinskih cest ni dopustna postavitev
spominskih obeležij ali nagrobnih znamenj brez soglasja upravljavcev
ceste in predhodnega soglasja občine. |
|
|
|
(5) Merila
in pogoje za oblikovanje objektov za oglaševanje ter njihovo postavitev
oziroma namestitev in uporabo obstoječih objektov v ta namen, bo občina
uredila s posebnim občinskim predpisom. |
|
|
|
(6)
Postavitev urbane opreme in spominskih obeležij v območjih, varovanih po
predpisih s področja kulturne dediščine, mora upoštevati naslednje
dodatne pogoje: |
|
1. pred
postavitvijo spominskih obeležij v območjih kulturne dediščine je
potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na
obstoječo kulturno dediščino. |
|
2. Urbana
oprema v območjih kulturne dediščine: |
|
- mora
upoštevati celostne oblikovalske rešitve na območju občine in posebne
oblikovalske rešitve za območja, ki so varovana kulturna dediščina, |
|
-
čakalnice in kolesarnice morajo biti prilagojene okolju (mestnemu ali
vaškemu) in celostni podobi urbane opreme (postajališča, »eko« otoki,
kioski itd.), |
|
- objekti
za oglaševanje - na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja
in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za
oglaševanje ni dopustno, po potrebi naj se za krajevna obvestila
uporabljajo lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt, |
|
-
transparent - postavljanje transparentov, na območju kulturne dediščine
(enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) ni
dopustno, odstopanja so dopustna na posameznih vnaprej dogovorjenih
lokacijah s pristojnim organom v mestu oz. naselju. Te lokacije ne smejo
zakrivati pogledov na prostorske dominante, |
|
-
skulptura – pod enakimi pogoji kot spominska obeležja, |
|
-
večnamenski kiosk - v območju kulturne dediščine niso dopustni - v ta
namen se lahko uporabljajo obstoječi opuščeni objekti kulturne
dediščine, |
|
- vodnjaki
- enako kot spominska obeležja. |
|
|
|
57. člen |
|
(ureditev
javnih zelenih površin) |
|
(1) Pri
ureditvi javnih odprtih zelenih površin in zelenih površin oziroma
prostora ob javnih objektih je potrebno izdelati načrt krajinske
ureditve (ali zasaditveni načrt za manjše površine), ki ga izdela
pooblaščeni projektant, potrdi pa ga pristojni organ občine po lastni
strokovni presoji ali po pridobljenem mnenju strokovne organizacije. |
|
|
|
(2) Izbor
rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati
rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve ter namembnost
zelenih površin v mestu ali urbanem okolju. |
|
|
|
(3) Na
javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna
uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin. |
|
|
|
(4) Na
zelenih površinah ob meji s površinami za pešce ali ostalimi prometnimi
površinami ni dopustna zasaditev s krhkimi in močno lomljivimi
drevesnimi vrstami ter poudarjeno občutljivimi vrstami na rastlinske
bolezni ali škodljivce, ki bi kakorkoli ogrožale varnost v prometu ali
zdravje ljudi. Priporočljiva je zasaditev z vzdržljivimi in dobro
poznanimi avtohtonimi drevesnimi vrstami. |
|
|
|
(5) Pri
načrtovanju gradbenih del na zelenih površinah ali ob drugih zasaditvah
v urbanem okolju (obcestni drevoredi, manjše ločilne zelenice in
podobno), je potrebno za dela v vplivnem območju večjih dreves izdelati
načrt zavarovanja dreves. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih
ali varnostnih zahtev ni možno ohraniti, jih je po končanem posegu
potrebno nadomestiti, ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve
vegetacije pred odstranitvijo ali pa se zasaditev izvaja skladno z
zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev. |
|
|
|
(6) Če z
gradnjo javnega objekta posegamo na urejene zelene površine ob
obstoječem objektu (dozidava, nadzidava, nov objekt) ali na javne zelene
površine je potrebno pred gradnjo objekta zavarovati rastline, ki bodo
vključene v ohranitev ozelenitve, pred poškodbami, po končani gradnji pa
sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave ter urediti
okolico javnega objekta. |
|
|
|
(7) V
primeru tlakovanja dela zelenih površin ob javnem objektu ali dela
javnih zelenih površin (sprehajalne poti, koridorji za pešce in
kolesarje, prireditvene površine in večnamenske ploščadi), katerih del
je obstoječa ali načrtovana visoka drevesna vegetacija, je potrebno za
to vegetacijo zagotoviti kakovostno in ustrezno veliko rastišče s
ponikanjem vode in zračenjem tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za
prehajanje zraka in vode mora biti velikosti najmanj 3,00 m2. |
|
|
|
(8)
Obvezen osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla obstoječih ali
zasaditve načrtovanih dreves je najmanj 2 m, če ni s posebnim predpisom
določeno drugače. |
|
|
|
58. člen |
|
(pomožni
objekti) |
|
(1) Kot
pomožni objekti so opredeljeni objekti v skladu z veljavnimi predpisi s
področja gradnje objektov in drugih področij kot so: |
|
1. pomožni
objekti za lastne potrebe, |
|
2. pomožni
infrastrukturni objekti, |
|
3. pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, |
|
4. pomožni
objekti namenjeni obrambi, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
5. pomožni
objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
|
|
|
(2)
Pomožni objekti, načrtovani na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta
kot nezahtevni ali enostavni objekti morajo upoštevati naslednja merila
in določbe: |
|
1.
velikost pomožnih objektov mora biti usklajena z veljavnimi predpisi za
posamezen objekt, |
|
2.
oblikovanje objektov (naklon strehe in tekstura strešne kritine,
uporabljeni materiali, fasadni elementi, barva fasade in drugo) mora
biti usklajeno z osnovnim objektom na parceli, |
|
3. pomožni
objekti, razen izjem, ki so pogojeni s tehnološkimi zahtevami, kot npr.
stolpni silos na kmetiji, stolp za namestitev energetske vetrnice,
antenski stolpi in podobno, če so dopustni v posamezni EUP, ne smejo
presegati višine osnovnega objekta, |
|
4. pomožne
objekte za lastne potrebe ob družinski hiši (tudi na kmetijah), kot so
nadstrešek, garaža, drvarnica in podobno, je dopustno postaviti v
prostor na parceli osnovne stavbe, ob upoštevanju gradbene linije
objektov, kot prizidek k osnovnemu objektu ali kot samostojni objekt, |
|
5.
dopustni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti grajeni izven območja
osnovnega objekta, na zemljišču, ki je neposredno namenjeno kmetijstvu,
lovu, gozdarstvu ali ribištvu, morajo upoštevati tradicionalno
oblikovanje, določeno v določbah tega odloka in način postavitve v
prostor v EUP, v kateri so načrtovani, |
|
6. pomožni
infrastrukturni objekti so dopustni na zemljišču, ki ga s predpisi o
javni infrastrukturi ali o javnem cestnem, železniškem, letalskem,
ladijskem, žičniškem, kolesarskem, peš oziroma telekomunikacijskem
prometu opredeljujejo kot prometno telo in je sestavni del omrežij in
naprav javne ceste ali železnice, urejenega smučišča, letališča,
pristanišča oziroma energetskega ali telekomunikacijskega omrežja ali pa
je namenjen posamezni stavbi ali objektu v območju te infrastrukture, |
|
7. pomožni
objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov so dopustni
povsod, kjer je izkazana utemeljena (upravna ali sodna odločba, predpisi
s področja varovanja okolja in podobno) potreba po takšnem objektu. |
|
|
|
59. člen |
|
(nezahtevni in enostavni objekti) |
|
(1)
Opredelitev nezahtevnih in enostavnih objektov (v nadaljevanju NO in EO)
je določena z veljavnimi predpisi, s katerimi je opredeljena tudi
velikost teh objektov, razen v primerih, ko je s tem odlokom določeno
drugače. |
|
|
|
(2)
Gradnja NO in EO
je
dopustna v skladu s podrobno namensko rabo prostora ob upoštevanju meril
in pogojev iz omejitev v prostoru (varstveni režimi, varovalni
koridorji, območja ogroženosti), razen ko te omejitve ne dopuščajo
gradnje oziroma postavitve na določeni površini. |
|
|
|
(3) Vrste
NO in EO ki so dopustne na posamezni namenski rabi prostora so določene
v Prilogi 2 tega odloka, dodatni pogoji pa v PIP za EUP ali v
posebnostih in drugih pogojih za posamezno EUP. |
|
|
|
(4)
Sprememba namembnosti NO in EO v objekt za stanovanjski ali poslovni
namen ni dopustna, razen izjemoma v območju mestnega naselja, če leži NO
ali EO neposredno ob javni površini, na prometno, turistično ali drugače
zanimivi lokaciji in bi bila njegova preureditev v manjši poslovni
prodajni prostor-prodajalnico, z dejavnostjo opisano v predhodnih
določbah tega odloka, zanimiva za obogatitev turistične ponudbe mesta. |
|
|
|
(5)
Oblikovanje NO in EO, ki niso hkrati pomožni objekti, mora: |
|
1.
povzemati oblikovanje osnovnega objekta, če stojijo na gradbeni parceli
osnovnega objekta, razen v primerih, ko je takšno povzemanje
neizvedljivo zaradi tipologije osnovnih objektov, ki so prilagojeni
tehnološkim procesom po namenu objekta, ali so takšni NO in EO, ki so
načrtovani ob osnovnem objektu, |
|
2.
povzemati oblikovalske značilnosti enakih in podobnih objektov v
naselju, če so načrtovani v naselju izven parcele osnovnega objekta ali
kot samostojni objekti, |
|
3.
izhajati iz krajevno tradicionalnih značilnosti enakih in podobnih
obstoječih objektov, če ti objekti stojijo samostojno izven območja
naselja ali so oddaljeni od osnovnega objekta v razpršeni poselitvi, |
|
4. biti
enovito kot tipski objekti na območjih posamezne GJI ali drugih
območjih, kjer je dopustna gradnja NO in EO. |
|
|
|
(6) NO in
EO kot pomožne objekte za lastno rabo pri družinskih hišah in kmetijah
je dopustno graditi v skladu z določbami za gradnjo pomožnih objektov,
izjemoma pa je dopustna gradnja izven območja gradbene parcele osnovnega
objekta npr. gradnja skupne male čistilne naprave za več stanovanjskih
objektov ali gradnja objektov, vezanih na naravne vire npr. vodno
zajetje in podobno. Na gradbeni parceli posameznega osnovnega objekta,
je dopustno zgraditi največ po en NO in EO iste vrste, ki jih je
dopustno združevati v stavbne celote, pri tem pa ne smejo preseči
zahtevnosti NO in EO. Dopustna tlorisna površina vseh NO in EO, skupaj z
osnovnim objektom, ne sme preseči faktorja zazidanosti parcele,
določenega s tem odlokom. |
|
|
|
(7) Na
gradbenih parcelah večstanovanjske stavbe je za vsako stanovanje v
stavbi dopusten po en NO ali EO za lastne potrebe iste vrste in skupaj
največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti.
Dopustno je združevanje posameznih NO in EO iste vrste v nize, da se
stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente, vendar s tem ne
smejo preseči zahtevnosti NO ali EO. |
|
|
|
(8)
Dopustna je izvedba večjih nadstreškov – nadstreškov v nizu za potrebe
parkiranja ob večstanovanjski stavbi, vendar največ za 10 osebnih vozil.
V primeru večjih potreb je dopustna postavitev več enotno oblikovanih
nadstreškov ob osnovni večstanovanjski stavbi. |
|
|
|
(9) NO in
EO, ki ne presegajo 30 m2 tlorisne površine in so nižji od 3 m
zaključene višine (sleme), morajo biti od parcelne meje sosednjega
zemljišča v drugem lastništvu odmaknjeni najmanj 1,5 m. NO in EO, ki so
večji od navedenih velikosti, morajo biti od parcelne meje sosednjega
zemljišča v drugem lastništvu, odmaknjeni enako kot zahtevni in manj
zahtevni objekti (4 m do višine 14 m). Manjši odmiki NO in EO od
navedenih odmikov so dopustni s soglasjem lastnikov zemljišča v drugem
lastništvu (overjena pisna izjava). |
|
|
|
(10) NO in
EO kot pomožni objekti GJI, morajo biti od meje sosednjega zemljišča v
drugem lastništvu odmaknjeni 0,5 m. Dopustni so odmiki od tudi manjši od
0,5 m teh objektov, če se strinjajo lastniki parcel, ki so v drugem
lastništvu. NO in EO, ki so v javnem interesu, kot so pločnik in
kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče ob vozišču ceste,
pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov,
objekt javne razsvetljave in podobno), pa je dopustno postaviti do
posestne meje sosednjega zemljišča pod pogojem, da je zagotovljeno
vzdrževanje objektov iz lastnega zemljišča ali sklenjen pisni dogovor o
dopustnosti vzdrževanja iz zemljišča sosednjega lastnika. |
|
|
|
(11) Pri
postavitvi ograj kot NO in EO v naseljih in v razpršeni poselitvi je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
1. pri
načrtovanju in izvedbi ograj kot NO in EO je potrebno izhajati iz
značilnih in kakovostnih ograj v EUP, ulici ali naselju po tipu gradnje
in uporabljenih materialih, |
|
2.
dopustne so
ograje v obliki žične
mreže,
lesene ograje, ograje iz prefabriciranih nezaprtih betonskih ali opečnih
elementov, ki
izhajajo iz značilnosti Arhitekturne krajine Ptuj,
ter druge
ograje iz sodobnejših materialov, če so takšne že izvedene kakovostne
ograje v ulici, EUP ali naselju, |
|
3. ograje
z dodatno funkcijo protihrupne zaščite, je dopustno izvesti v zaprti
masivni izvedbi, vendar je tako ograjo potrebno po celi višini
intenzivno ozeleniti, |
|
4. ograje
kot zidovi niso dopustni, razen če so oblikovani kot del objekta,
|
|
5. za
izvedbo ograj ni dopustna uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih
betonskih elementov in odpadnih materialov, |
|
6.
medsosedske ograje morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljene
najmanj toliko, da je možno njihovo vzdrževanje iz lastnega zemljišča ob
pisnem soglasju lastnikov sosednjega zemljišča je dopusten tudi manjši
odmik ali sporazumna postavitev skupne ograje na posestno mejo, |
|
7. s
postavitvijo ograje ob javni prometnici ni dopustno zapreti ali
zmanjšati polja preglednosti na zavojih cestišča (znižanje ali obvezen
odmik ograje), |
|
8.
odpiranje vstopnih in uvoznih vrat je dopustno le v notranjost gradbene
parcele in ne na javne površine, |
|
9. za
postavitev ograje ob javnih površinah (ceste, druge prometne površine,
parki, vodna zemljišča in podobno), je potrebno predhodno pridobiti
soglasje upravljavca javne površine, |
|
10.
dopustna višina medsosedskih ograj v naseljih in na stavbnih zemljiščih
razpršene poselitve je največ 1,5 m, |
|
11.
najvišja dopustna višina ograj z varovalno funkcijo je odvisna od namena
varovanja ali od dejavnosti osnovnega objekta na stavbnem zemljišču
(igriščna ograja, varovalna ograja različnih objektov, TP, ČN, območje
vzgoje in izobraževanja), protihrupna ograja in podobno in je največ 3 m
nad terenom osnovnega objekta ali objekta, ki je izvor motečih izpustov
v okolje, |
|
12.
izjemoma je dopustna tudi višja protihrupna ograja ali druga zaščitna
ograja, če to izhaja iz tehničnih zahtev za omilitev vplivov dejavnosti
pod ali na dopustno stopnjo izpustov, ki so določeni v projektu za
dovolitev posega v prostor, |
|
13.
postavitev grajenih ograj v odprtem prostoru (kmetijska in gozdna
zemljišča) je dopustna za zaščito trajnih nasadov, za pašo živine ter
kot grajena obora, |
|
14. kot
ograja (ki ni NO ali EO) v razpršeni poselitvi, podeželskih naseljih in
območju gradnje družinskih hiš je dopustna zasaditev žive
meje iz avtohtonih grmovnic
(prednostno) ali drugih primernih rastlin (ciprese izven parkovnih in
pokopališčnih ureditev niso dopustne), ki ji je dopustno
dodati žično mrežo kot oporo, |
|
15.
zasaditev žive meje mora poleg osnovnega odmika upoštevati dodatni odmik
za širino razrasta in vzdrževanja žive meje, |
|
16. s
pisnim soglasjem lastnikov sosednje parcele, ki mora vsebovati tudi
način vzdrževanja (število obrezovanj, način obrezovanja, širino
razrasta, višino in obliko žive meje in podobno), je dopustna tudi
zasaditev žive meje na posestno mejo. |
|
|
|
(12)
Škarpe kot prostorski elementi, ki so načrtovani zaradi poseganja v
naravno obliko terena zaradi dopustnih izravnav terena, usekov ali
nasipov, so dopustne pod naslednjimi pogoji: |
|
1.
dopustno jih je izvesti pod naklonom, ki preprečuje drsenje ali bočne
premike zemljin na višjem delu škarpe v smeri navzdol, |
|
2. pri
urejanju škarp je potrebno zagotoviti odmik, ki omogoča vzdrževanje
škarpe (košnja, obrezovanje) ter odvodnjavanje padavinskih vod po
zemljišču lastnika, na katerem je urejena škarpa, |
|
3.
najvišja dopustna višina škarpe je 1,5 m, |
|
4. nasipne
škarpe je potrebno ozeleniti, pri škarpah z večjim naklonom je dopustna
zasaditev z rastlinami (grmovnicami, pokrivnimi lesenimi rastlinami in
podobno), ki s koreninskim sistemom zadržujejo drsenje površinske
zemljine, |
|
5. škarpe
je dopustno tudi utrditi in ojačati z naravnimi materiali kot prostorske
zložbe (suhozid, lesne zložbe in podobno), |
|
6. če je
škarpa utrjena ali ojačana z novejšimi materiali (betonski škarpniki,
travni zidaki, ali vmesne betonske stene), je betonske elemente potrebno
zakriti s primerno ozelenitvijo, |
|
7. škarpa,
ki je po predpisih o gradnji objektov NO ali EO, mora biti oblikovana v
skladu z obstoječim kvalitetnim vzorcem urejanja škarp v EUP, ulici ali
naselju, dopustni materiali so naravni kamni (priporočljivo lokalnega
izvora, če obstajajo), betonski elementi, ter kombinacije betonskih
elementov s kamnom, opeko in lesom, pri tem pa morajo biti betonski deli
primerno ozelenjeni. |
|
|
|
(13)
Podporni zidovi kot prostorski elementi, ki so načrtovani zaradi
poseganja v naravno obliko terena zaradi izravnav terena, usekov,
zadrževanja plazov in pobočnih premikov ali zaradi drugih vzrokov in so
po velikostnem razredu NO ali EO, so dopustni pod naslednjimi pogoji: |
|
1.
oblikovani in izvedeni morajo biti v skladu z namenom, za katerega so
načrtovani (upoštevati je potrebno obstoječe kakovostne oziroma značilne
objekte tega tipa v EUP, ožji ali širši okolici), |
|
2.
načrtovani morajo biti tako, da povečajo varnost v okolju (odmiki od
roba prometnic, od meje sosednje lastnine, ne povzročajo nestabilnosti
terena in podobno), |
|
3. za
izvedbo morajo biti načrtovani trdni materiali, |
|
4.
betonski zidovi morajo biti obloženi z naravnimi materiali ali
ozelenjeni z rastlinami, |
|
5.
dopustna je višina do 1,5 m, |
|
6. pri
postavitvi v bližino meje sosednjega zemljišča je potrebno upoštevati
enake pogoje kot pri škarpah, razen pri zidovih, postavljenih zaradi
varnosti udeležencev v prometu in pri zidovih za preprečevanje plazov, |
|
7. zaradi
varnosti izvajanja dejavnosti je na vrhu podpornega zida dopustna
postavitev dodatne varnostne ograje. |
|
|
|
(14)
Dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov na območju
stavbnih zemljišč ali na območju GJI, ki so potrebni za normalno
funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega
odloka. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega
preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske
preveritve ter utemeljitve, pri čemer je potrebno zagotoviti oblikovno
skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške
pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v
pogledih iz okoliških objektov. |
|
|
|
(15)
Objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno na izpostavljenih
legah umestiti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora
neopazen ali čim manjši. Okolico objektov, s soglasjem investitorja
oziroma uporabnika pa tudi objekte v celoti ali do določene višine, je
potrebno ozeleniti (zakrivanje). Objektov in naprav mobilne telefonije
ni dopustno graditi v EUP z javnimi površinami na namenski rabi ZP, ZD,
ZK, G ali VC ter na objektih namenjenih zdravstvenemu varstvu, objektih
vzgojno varstvene in izobraževalne dejavnosti in na javnih igriščih
(otroška, športna, itd.). |
|
|
|
(16) Na
zemljišču osnovnega objekta je za potrebe ukvarjanja s kmetijstvom
dopustno zgraditi največ po en pomožni kmetijsko-gozdarski objekt iste
vrste. Objektov kot so gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke,
čebelnjak, rastlinjak in silos, v kolikor so dopustni na posamezni
namenski rabi prostora ali v EUP, je dopustno zgraditi toliko, kot
dopuščajo ostali pogoji za poseganje v prostor. Dopustna je gradnja
posameznih objektov ali njihovo povezovanje v nize, pri tem pa ne smejo
preseči zahtevnosti gradnje za NO in EO.
Če na območju stavbnih
zemljišč domačije, zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega
zemljišča, ni mogoče zgraditi
NO
ali EO
iz skupine pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, se ob obstoječih
objektih za potrebe kmetijske ali gozdarske dejavnosti dopušča gradnjo
teh objektov tudi na območju kmetijskih zemljišč (brez spremembe
namenske rabe prostora v stavbno zemljišče). |
|
|
|
(17)
Izjemoma je dopustna gradnja kozolcev, ki niso značilni kmetijski
objekti v kulturni krajini, če so utemeljeni s potrebo v dejavnosti, pod
naslednjimi pogoji: |
|
1. objekt,
ki je namenjen zgolj sušenju poljščin in trav, je enojni stegnjeni
kozolec, pri katerem je dopustno podaljšanje strehe na severno oziroma
senčno stran objekta, v delu največ do ene tretjine dolžine kozolca, v t
.i. to je tako imenovani kozolec s plaščem, ki služi za zaščito pred
dežjem, snegom, vetrom, |
|
2.
postavitev mora omogočati najboljšo prepihanost, najprimernejša je
postavitev daljše stranice s smerjo najbolj stalnih vetrov na
mikrolokaciji, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi obliko parcele,
oblikovanost terena in dostopnost, |
|
3. vezani
kozolec (toplar) ne sme biti postavljen na pobočju, temveč le na ravnem
ali dokaj položnem terenu, |
|
4.
velikost vezanega kozolca ne sme presegati dimenzij NO (statični
izračun); razmak obeh krajnih konstrukcij je med 5,0 in 6,5 m, |
|
5. na
kozolec, ki ni zgrajen ob obstoječih objektih domačije oziroma
kmetijskega gospodarstva, ni dopustna namestitev sončnih celic ali
zbiralnikov, ali drugih bleščečih kritin, dopustna pa je namestitev teh
elementov na kozolce v sklopu domačije, ob pogojih iz točke 1, |
|
6. na
kozolec kot pomožni kmetijsko-gozdarski objekt ni dopustno nameščati
reklamnih sporočil. |
|
|
|
(18)
Začasne objekte, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam,
je dopustno postaviti pod naslednjimi pogoji: |
|
1.
postavitev je dopustna na zemljiščih, ki so prometno dostopna,
|
|
2.
priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke GJI, |
|
3.
postavitev in obratovanje začasnega objekta ne sme povzročiti škode na
javnih zelenicah in drugih površinah in objektih, |
|
4. tipski
zabojnik in odprt sezonski gostinski vrt je dopustno postaviti na že
urejene tlakovane površine, razen v primeru postavitve oziroma ureditve
na zasebnem lastništvu, ob izvajanju sezonske dejavnosti, |
|
5. začasni
objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi, je dopusten le za čas
trajanja turistične sezone in ga je po tej potrebno odstraniti, |
|
6. začasni
objekt, namenjen krajšim prireditvam, je dopusten le za čas prireditve,
vendar ne za več kot trideset dni, |
|
7. začasne
enostavne objekte za skladiščenje nevarnih snovi je dopustno graditi v
skladu s predpisi, ki urejajo področje skladiščenja nevarnih snovi na
namenski rabi prostora, kjer so ti objekti dopustni (na okoljski
namenski rabi ali v okviru drugih rab za začasno skladiščenje, če so
takšni objekti dopustni), |
|
8. od meje
sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem
soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je dopusten tudi
manjši odmik oziroma se jih lahko postavi do posestne meje. |
|
|
|
(19)
Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z
občinskimi določili glede plakatiranja in obveščanja. Objekti in naprave
za oglaševanje, ki niso v javnem interesu, so dopustni le znotraj
označenega naselja, izven naselij pa samo kot obvestilna tabla ali
dopolnilna tabla prometnemu znaku. Objektov in naprav za oglaševanje ni
dopustno postavljati na: |
|
1.
zemljiščih, ki so zavarovana kot kulturna dediščina ali je na njih
zgrajen objekt kulturne dediščine, |
|
2. fasadah
objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico površine
fasade, |
|
3.
drevesih, zelenicah ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe
ali načrtovane zelenice, |
|
4. javnih
površinah (pločnikih, zelenicah, ipd.), kjer bi postavitev ovirala
osnovno namembnost površine, |
|
5.
zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto naselja,
kompleksa ali objekta, |
|
6.
zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva, |
|
7. cestnih
priključkih in |
|
8.
površinah, ki služijo kot interventne poti. |
|
|
|
(20) Odmik
in postavitev objektov in naprav za oglaševanje morata upoštevati
pogoje, ki jih za postavitev predpiše občina ter dodatne pogoje, ki jih
izdajo upravljalci prometne infrastrukture in drugih omrežij in naprav
GJI ter nosilci urejanja prostora, ki nadzirajo izvajanje drugih
varstvenih režimov. |
|
|
|
(21)
Postavitev svetlobnih napisov mora poleg pogojev, navedenih v 19. in 20.
odstavku tega člena, upoštevati predpise, ki urejajo mejne vrednosti
svetlobnega onesnaževanja okolja in tehnične zahteve o nenasilni
vizualni komunikaciji (izbor barv, svetilnost barv, oblikovanje
sporočil, ki postanejo del opreme javnega prostora in podobno). |
|
|
|
(22)
Postavitev zapornic na javnih površinah in zapornic v območju poselitve,
ki preprečujejo dostop z javnih na zasebne površine, je dopustno
postaviti na podlagi pogojev in soglasja občine, pri tem pa je potrebno
upoštevati dostopnost javnih stavb zaradi požarne varnosti ali drugih
nesreč. |
|
|
|
(23)
Postavitev zapornic na kmetijskih gozdnih ali drugih površinah in
prometnicah (gozdne ceste, poljske ceste) je izjemoma dopustna pod
pogoji in predhodni pridobitvi soglasja pristojnih organov, ki
upravljajo gospodarjenje s posameznim področjem. |
|
|
|
(24) V
naseljih in območjih razpršene poselitve je čebelnjake dopustno
postavljati na rob naselja oziroma razpršene poselitve, vendar ne ob
pašnikih, na katerih se pase živina. Postavitev čebelnjaka znotraj
naselij in površin razpršene poselitve ali na lokacijah, na katerih bi
čebele ogrožale prebivalce, pešce in ostali promet ob čebelnjaku, je
dopustna ob izvedbi omilitvenih ukrepov, kot so zasaditve dreves ali
visoke žive meje pred čebelnjak, ki jo morajo čebele nadleteti pri
izletu iz čebelnjaka in pri vračanju v čebelnjak. Na območjih kmetijskih
zemljišč in gozdnih zemljišč je postavitev čebelnjaka dopustna pod
pogojem, da se za lokacijo postavitve čebelnjaka pridobi predhodno
soglasje strokovne svetovalne službe za področje čebelarstva, na območju
gozdnih zemljišč pa še soglasje pristojnega organa za upravljanje z
gozdovi. |
|
|
|
(25) Na
območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so
dopustne le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov navedenih v
nadaljevanju tega odstavka, katerih gradnja ali postavitev je v skladu z
varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine. Pri gradnji
ali postavitvi NO in EO mora investitor upoštevati naslednje dodatne
pogoje in si zanje pridobiti ustrezno soglasje pristojnega organa: |
|
1. Pomožni
objekti za lastne potrebe, ki so v veljavnih predpisih opredeljeni kot
majhne stavbe ali majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave,
morajo upoštevati: |
|
a.
drvarnica - mora imeti podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih
letev, dvokapno streho z naklonom 40 – 45 stopinj, opečno kritino -
izjemoma, če ne vpliva na varovane lastnosti enote, so možna tudi
odstopanja, ki jih potrdi pristojni organ za varstvo kulturne dediščine, |
|
b. garaža
- prednostna je vključitev (ureditev) v obstoječe objekte (gospodarske,
poslovne, stanovanjske) oz. v obliki nadkritih parkirnih mest, |
|
c. lopa -
možna Ie, če to dopušča zasnova domačije oz. hiše z vrtom – potrebna
predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena, |
|
d.
nadstrešek - možen Ie, če to dopušča značaj objekta in odprtega
prostora, |
|
e. bazen -
znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske
kulturne krajine ni dopusten – izjemoma je dopusten po predhodni
preveritvi nemoteče vključitve v prostor, ki jo potrdi pristojni organ
za varstvo kulturne dediščine, |
|
f.
steklenjaki in rastlinjaki - niso dopustni v območjih naselbinske
dediščine in dediščinske kulturne krajine, |
|
g.
rezervoar - potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor,
priporočljivo je zakritje z neizstopajočo živo mejo, |
|
h. uta
oziroma senčnica - potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v
prostor, biti mora lesena, |
|
i. ograja
- v naselbinski dediščini načeloma ni prisotna, dopusta je izjema v
obliki, ki izhaja iz morfološke analize naselja, v ostalih območjih
dediščine naj bo iz naravnih materialov (ali žična z dopustnim prepletom
z živo mejo), na območjih dediščinske kulturne krajine ograditev
posameznih delov kmetijskega zemljišča ni sprejemljiva. |
|
|
|
2. Pomožni
infrastrukturni objekti: |
|
a. cestni
objekti: |
|
- objekt
javne razsvetljave - v območjih naselbinske dediščine mora izbrati
svetila primerne velikosti - ne višjih od slemen objektov, izdelana mora
biti celostna podoba, |
|
- pločnik
in kolesarska steza ob vozišču - v naselbinski dediščini preveriti
prostorske možnosti - »utapljanje« vhodov v historične stavbe ni
dopustno, |
|
-
avtobusno postajališče - na območju celotne občine izven mesta mora biti
izdelana usklajena celostna podoba postajališč in druge opreme,
|
|
b.
energetski objekti: |
|
-
nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje - v območjih
kulturne dediščine in vplivnih območjih vode speljati podzemno, razen če
gre za arheološko dediščino - v tem primeru naj vodi potekajo izven
robov območja ali po ali ob robovih naselij, gozda, cest, |
|
- ločilno
oz. krmilno mesto – mora biti vidno neizpostavljeno, umaknjeno na rob
(naselje, gozd, cesta, vendar znotraj namenske rabe namenjene
infrastrukturi), |
|
-
transformatorska postaja – se mora izogibati objektom in območjem
kulturne dediščine, če to ni možno mora biti vidno neizpostavljena,
umaknjena na rob in umaknjena iz smeri pogleda na prostorske dominante, |
|
- relejna
hišica – ni dopustna ob objektih in območjih kulturne dediščine, |
|
tipski
zabojnik za skladiščenje jeklenk – ni dopusten ob objektih in območjih
kulture dediščine (primerna lokacija - npr. trgovina, bencinska postaja
itd.), |
|
-
fotovoltaične elektrarne – niso dopustne na objektih kulturne dediščine,
še zlasti na vidno izpostavljenih pogledih, izjemoma so dopustne na
vidno zakritih notranjih dvoriščih, vendar je potrebno za vsak primer
izvesti predhodno preveritev sprejemljivosti z oceno primernosti. |
|
c.
telekomunikacijski objekti, sekundarno telekomunikacijsko omrežje in
bazne postaje: |
|
- morajo
biti načrtovani in izvedeni izven objektov in območij kulturne
dediščine, |
|
- izjemoma
je dopustna postavitev na objekt ali v območje KD, vendar ob njihovem
robu, če ni druge prostorske rešitve; |
|
-
umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je dopustno pod pogojem, da to
ne bo imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in
njegovo pojavnost v prostoru, |
|
-
postavljanje stolpov oz. drogov za bazne postaje mobilne telefonije v
bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni dopustno. |
|
d.
komunalni objekti: |
|
- objekt s
hidroforno postajo oziroma prečrpališčem - izogibati se je potrebno
objektom in območjem kulturne dediščine; če ni druge prostorske rešitve,
mora biti črpališče na ne-izpostavljenem mestu in zakrito s primerno
zasaditvijo, |
|
- montažna
greznica – je dopustna v celoti v vkopani izvedbi, površina nad njo pa
po postavitvi zatravljena, |
|
- mala
tipska čistilna naprava – mora biti v vkopani izvedbi, in območje
postavitve ponovno postavitvi zatravljena, spremljajoči objekt mora biti
lesen, z dvokapno streho, umaknjen na vidno neizpostavljeno mesto, |
|
- ekološki
otoki - znotraj naselbinskih jeder niso dopustni, saj predstavljajo
netradicionalno funkcijo in obliko v tem območju; upravičene izjeme
(območje z več kot desetimi stanovanji ali poslovnimi enotami) morajo
biti vidno zakrite in nevpadljive; pri izvedbi je priporočljiva uporaba
naravnih gradiv, prilagojenih funkciji ter strukturi naselja in krajine.
V mestu mora biti oblikovanje ekoloških otokov vključeno v celostno
podobo urbane opreme. |
|
3. Pomožni
kmetijsko gozdarski objekti: |
|
a.
čebelnjak – slediti mora tradicionalni izvedbi objektov, |
|
b.
gnojišče, gnojna jama: |
|
- ograja
ne sme presegati 1,3 m, |
|
- dopustna
Ie v okviru kmetijskega gospodarstva, v neposredni bližini hleva, |
|
c. gozdna
cesta - v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati variante
tras, |
|
d. gozdna
učna pot - v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati celostno
podobo učnih tabel, |
|
e. gozdna
žičnica – se mora izogibati objektom in območjem kulturne dediščine, |
|
f. kašča -
slediti mora tradicionalni izvedbi objektov, |
|
g. kozolec
- ni značilen stavbni objekt panonskega krajinskega tipa in panonske
arhitekturne krajine, dopustno je ohranjanje in rekonstrukcija (tudi
ponovna gradnja) obstoječih kozolcev, če se pojavljajo v prostoru, |
|
h. kmečka
lopa - v območjih kulturne dediščine dopustna postavitev Ie v okviru
kmetijskega gospodarstva, |
|
i. poljska
pot - peščena, oz. se utrdi Ie po kolesnicah (asfalt in tlakovci niso
dopustni), |
|
j. silos -
je možen samo v horizontalni obliki in to Ie v okviru kmetijskega
gospodarstva, |
|
k. skedenj
- dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev. |
|
4. Začasni
objekti: |
|
a. začasni
objekti za sezonsko turistično ponudbo je v območjih kulturne dediščine
dopustno načrtovati le v okviru priprave celostnega urejanja določenega
območja, |
|
b. začasni
objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja
kulturne dediščine, |
|
c. začasni
objekti za skladiščenje naj se ne postavljajo v območja kulturne
dediščine. |
|
5. Vadbeni
objekti: |
|
a.
dopustni so le v sklopu obstoječih učno - vzgojnih objektov, |
|
b.
montažnih napihljivih šotorov naj se ne načrtuje v območjih kulturne
dediščine. |
|
|
|
3.2.5
Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
|
|
|
60. člen |
|
(parcelacija stavbnih zemljišč) |
|
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo stavbnih zemljišč določajo
velikost in obliko parcel, namenjenih gradnji. S parcelacijo je potrebno
zagotoviti pogoje za uporabo in vzdrževanje objektov. Parcelacija
stavbnih zemljišč za parcele, namenjene gradnji, mora upoštevati: |
|
1.
tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ,
FI, odmike od parcelnih mej, varovalne koridorje infrastrukture, odmike
od regulacijskih črt in podobno), |
|
2.
velikost, zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen načrtovanih
objektov, |
|
3.
krajevno značilen vzorec parcelacije, izhajajoč iz zasnove naselja, če
je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela, |
|
4. naravne
razmere in značilnosti grajene strukture, |
|
5.
omejitve uporabe zemljišča, |
|
6. možnost
priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave, |
|
7. možnost
zagotavljanja dostopa do parcele, |
|
8. možnost
izvedbe načrtovane rabe sosednjih zemljišč. |
|
|
|
(2)
Velikost in oblika parcele, primerne za gradnjo, morata zagotoviti:
|
|
1.
postavitev spremljajočih objektov k osnovnemu objektu (nezahtevni in
enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine, zelene
površine), če so ti dopustni na namenski rabi ali EUP, |
|
2.
predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga
reševalna vozila, |
|
3.
potrebne odmike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na
sosednje parcele, v skladu s SIST predpisi, ki zagotavljajo požarno
varnost objekta ali območja, |
|
4.
površine, potrebne pri vzdrževanju objektov. |
|
|
|
(3) Za
objekte, navedene v tem odstavku, je zahtevana naslednja minimalna
velikost parcel, primerna za gradnjo: |
|
1.
družinska hiša brez dodatnih objektov za izvajanje dejavnosti v urbanih
naseljih - najmanj 500 m2, |
|
2.
družinska hiša v podeželskih naseljih in v razpršeni poselitvi
(samostoječa ali del povezanih objektov domačije) z dodatnimi objekti za
izvajanje dejavnosti - najmanj 700 m2, |
|
3. objekti
za izvajanje dejavnosti v podeželskih naseljih (na lokaciji ob
stanovanjski stavbi ali na samostojni lokaciji brez stanovanjske stavbe)
- najmanj 700 m2, |
|
4. vrstna
hiša - najmanj 250 m2, |
|
5.
počitniška hiša - najmanj 250 m2, |
|
6.
vinogradniški objekt - najmanj 100 m2. |
|
Velikost
parcel za ostale objekte, ki niso navedeni v tem odstavku, mora
upoštevati določbe o velikosti parcel iz ostalih določb tega odloka in
tehnične zahteve za posamezni poseg v prostor glede na namen objektov. |
|
|
|
(4)
Določbe o minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo za obstoječe
manjše gradbene parcele, na katerih se objekti rekonstruirajo ali
nadomeščajo z novimi in v primeru manjših stavbnih zemljišč kot vrzeli v
pozidavi, kjer so vse okoliške parcele že pozidane, na vrzeli pa je
mogoče zagotoviti odmike od posestnih mej v skladu z določbami tega
odloka, ter ostale pogoje, ki zagotavljajo varnost gradnje in bivanja
ali izvajanja druge dejavnosti. |
|
|
|
(5)
Delitev in združitev parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je
dopustna, ko se s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel, ki so
primerne za gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop. |
|
|
|
(6)
Parcelacija zemljišča za potrebe gradnje javne infrastrukture, v skladu
z zahtevami izgradnje načrtovanega javnega infrastrukturnega objekta, je
dopustna v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo GJI. |
|
|
|
(7) V
vinogradniških območjih je parcelo, na kateri je že zgrajena vinska klet
ali zidanica s pripadajočim nasadom, dopustno deliti le pod pogojem, da
po parcelaciji parcela z objektom in pripadajočim nasadom ne bo manjša
od 10 arov. Dopustna izjema je le parcelacija za potrebe gradnje GJI.
Parcelacija (oblika parcele in dostop do parcele) mora povzemati
uveljavljeni vzorec v okoliškem prostoru. |
|
|
|
(8)
Pri prepletanju dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo
zagotoviti naslednje pogoje:
|
|
1.
ustrezno velikost parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne
površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi
površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in
obiskovalcev objekta, |
|
2.
neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, |
|
3. vsi
vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti
posameznih vplivov in s tem |
|
nemoteči
za bivanje in bivalno okolje. |
|
|
|
(9)
Površina dovozne poti od javne ceste do parcele, namenjene gradnji,
ne
sme biti zajeta kot prostorska omejitev v izračunu FZ, FI in drugih
kazalcih izkoriščenosti parcele. |
|
|
|
(10)
Parcela, namenjena gradnji večstanovanjske stavbe, je k stavbi
pripadajoče zemljišče, ki je neposredno namenjeno za njeno redno rabo
ter vključuje zemljiško parcelo (tudi več parcel), na kateri stavba
stoji, in zemljišče, na katerem so urejene dostopne in dovozne poti,
parkirne površine, odprte bivalne površine, otroško igrišče, prostori za
smetnjake in podobno. K dvema ali več večstanovanjskim stavbam v
soseščini je dopustno določiti skupno pripadajoče funkcionalno
zemljišče. Določitev pripadajočega zemljišča k obstoječim stavbam mora
biti določena v posebnem postopku v skladu z veljavnimi predpisi, za
novogradnje pa določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
ali v postopku priprave in sprejemanja OPPN. |
|
|
|
(11)
Parcelo, namenjeno gradnji, na kateri stoji objekt oziroma je bilo zanj
pridobljeno gradbeno dovoljenje, je dopustno spremeniti le v primerih,
če sprememba meje ali površine parcele ne bo v nasprotju s tem odlokom
predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za posamezen
objekt (velikost parcele, namenjene gradnji, FZ, FI, DZP, odmiki od
parcelnih mej, regulacijskih linij, normativi za parkirne površine,
zagotavljanje požarne varnosti in podobno). |
|
|
|
(12)
Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP
za posamezne EUP. |
|
|
|
3.2.6
Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in priključevanje na GJI |
|
|
|
61. člen |
|
(gradnja
GJI) |
|
(1) GJI je
dopustno načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z
veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
|
|
|
(2) Posege
na GJI ter posege v varovalni pas GJI je dopustno izvajati le s
predhodno pridobljenim soglasjem upravljavca posamezne GJI. |
|
|
|
(3) Vodi
GJI morajo potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih
zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni
izvedljiv. |
|
|
|
(4) Vodi
GJI morajo potekati v skupnih koridorjih, če je mogoče zagotoviti
osnovne zahteve varnostnih odmikov med vodi GJI, kote križanja in način
priključevanja v skladu s tehničnimi zahtevami za posamezno GJI. |
|
|
|
(5) Vodi
in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da
je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je
omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje. |
|
|
|
(6)
Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture
na večjih širitvah poselitve ali notranjega razvoja naselja mora
potekati usklajeno. |
|
|
|
(7) Ob
gradnji novega ali rekonstrukciji obstoječega voda GJI zaradi novega
posega, je potrebno v območju predvidenega posega načrtovati in izvesti
tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav GJI, ki so
zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov
neustrezni za nemoteno delovanje po končanem posegu. |
|
|
|
(8) Pri
načrtovanju GJI v območjih varovanih vrednot kulturne dediščine je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje: |
|
1.
poseganje v varovalne vrednote in materialno substanco kulturne
dediščine brez soglasja pristojnega organa ni dopustno, |
|
2. večjih
objektov GJI ni dopustno načrtovati v območjih značilnih (varovanih)
prostorskih pogledov in vplivnih območij spomenikov, |
|
3. vode
GJI je, v naseljih ter na območjih varstva kulturne dediščine, potrebno
izvesti v vkopani izvedbi, razen na območjih arheoloških najdišč. Pogoj
za podzemno izvedbo vodov GJI ne velja za prenosne vode električne
energije. |
|
|
|
(9)
Linijsko GJI je potrebno načrtovati v skupnih infrastrukturnih
koridorjih, s čimer je zmanjšana prizadetost enotnosti večjih homogenih
površin, raba prostora, površinski pokrov in večje motnje v vidnem
dojemanju prostora, ki se morajo izogibati območjem kulturne dediščine,
naravnih vrednot, pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma
posebnih varstvenih območij ter prvinam, ki so pomembne za prepoznavnost
kulturne krajine. |
|
|
|
(10)
Objekti in naprave GJI so prikazani na karti II. 4 (2), določitev enot
urejanja prostora in opredelitev namenske rabe prostora je prikazana na
Karti II.3 Prikaz območij enot urejanja prostora, gospodarske javne
infrastrukture v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta. |
|
|
|
(11) Na
vseh obstoječih daljnovodih je možno izvajati vzdrževalna dela v javno
korist. |
|
|
|
62. člen |
|
(priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo) |
|
(1) V
posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo sledeča: |
|
1. obvezna
je priključitev na elektroenergetsko omrežje, kjer je elektroenergetsko
omrežje že zgrajeno ali takoj, ko bo elektroenergetsko omrežje zgrajeno
in bo ta priključitev izvedljiva, |
|
2. obvezna
je priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že
zgrajeno ali takoj, ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo ta
priključitev izvedljiva, |
|
3. obvezna
je priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko
omrežje že zgrajeno, ali takoj, ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in
bo ta priključitev izvedljiva, |
|
4. obvezna
je priključitev na individualne sisteme odvajanja in čiščenja odpadne
vode (nepretočne greznice, male čistilne naprave, slednje so dopustne
tudi skupne), kjer širše kanalizacijsko omrežje s priključitvijo na
večjo ali centralno čistilno napravo ni načrtovano. |
|
|
|
(2) Pri
priključevanju na gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno
upoštevati določila Programa opremljanja stavbnih zemljišč. |
|
|
|
63. člen |
|
(gradnja
vodovodnega omrežja) |
|
(1)
Načrtovanje, gradnja in obratovanje vodovodnega omrežja, vključno s
celotnim sistemom preskrbe s pitno vodo, mora upoštevati predpise s
področja oskrbe prebivalstva z ustrezno pitno vodo. |
|
|
|
(2)
Gradnja objektov, kjer je pitna voda za izvajanje namenske dejavnosti v
objektu potrebna, je dopustna le v primerih, ko je zagotovljena možnost
oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Obstoječi in
načrtovani objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo
biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca
vodovodnega omrežja. |
|
|
|
(3) Če
priključitev objektov na vodovodno omrežje ni omogočena (fizične ovire,
prevelika oddaljenost javnega omrežja, premajhna zmogljivost obstoječega
sistema in podobno), je dopustna, po predhodnem soglasju upravljavca
vodovodnega omrežja, začasna ali trajna uporaba drugih sistemov za
oskrbo s pitno vodo, kot so: lastno ali skupinsko zajetje, oskrba z
obogateno kapnico, rezervoarji za dovoz pitne vode in podobno.
|
|
|
|
(4)
Uporabniki tehnološke vode morajo načrtovati in zgraditi ločene zaprte
sisteme tehnološke vode z uporabo recikliranja porabljene vode. |
|
|
|
(5)
Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki
ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno
delovanje sistema (obratovanje sistema, dovozi, potrebni energetski
priključki in podobno). Pri načrtovanju vzdrževanja omrežja je potrebno,
v skladu s področnimi predpisi, načrtovati obvezno zamenjavo dotrajanih
cevovodov iz neustreznih materialov in jih nadomestiti z novimi iz
ustreznih materialov. |
|
|
|
(6) Za
zagotavljanje požarne varnosti je na vodovodnem omrežju v naseljih ter
ob objektih, kjer se pogosto nahaja večje število ljudi, v bližini
objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s
požarnega vidika, obvezna postavitev hidrantnega omrežja. Izvedba
omrežja za zagotavljanje požarne varnosti je dopustna v javni ali
zasebni izvedbi. Omrežje mora zagotavljati zadostno količino in pritisk
vode za nemoteno delovanje hidrantov. Izvedba zunanjega hidrantnega
omrežja mora biti dostopna s povoznih utrjenih površin ali prometnih
površin, brez dodatnih ovir (ograje, jaški z zaklepi in podobno), ter
odmaknjena od roba utrjenih prometnih ali povoznih površin največ za 1
m. V odvisnosti od terenskih razmer je dopustna namestitev talnih ali
podtalnih hidrantih odvzemov. |
|
|
|
(7)
Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti,v skladu s predpisi,
ustrezno zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega
pristopa. |
|
|
|
(8) Zaradi
preprečevanja nepredvidljivih motenj v oskrbi s pitno vodo ni dopustno
uničenje točkovnih odvzemnih mest za preskrbo s pitno vodo pred
izgradnjo javnih omrežij (vodnjaki, studenci, zajeti viri in podobni
objekti) z zasipavanjem, ponikanjem ali mešanjem z odpadnimi vodami in
podobno. Manjše vodnjake, ki niso v uporabi, je dopustno zaščititi s
talnim povoznim prekritjem, večje (skupne) vodnjake z obilnejšo stalno
količino vode pa vzdrževati kot nadomestni vodni vir za čas izjemnih
razmer. |
|
|
|
64. člen |
|
(gradnja
in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
|
(1)
Kanalizacijsko omrežje za gospodinjske (komunalne) odpadne vode in za
padavinske (meteorne) odpadne vode mora biti zgrajeno v ločenih
sistemih. Kanalizacijska infrastruktura za odvajanje komunalnih odpadnih
voda mora biti izvedena v vodotesni izvedbi in zaključena s čistilno
napravo (v nadaljevanju ČN), v skladu z veljavno zakonodajo.
|
|
|
|
(2)
Obstoječi in načrtovani objekti na območjih, na katerih je izvedljiva
priključitev na kanalizacijsko omrežje za odpadne vode, morajo biti
priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi s tega
področja ter pogoji občine in upravljavca kanalizacijskega omrežja. |
|
|
|
(3) Pri
načrtovanju izgradnje komunalnih ČN je potrebno izdelati tudi
hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti in vodnatosti vodotoka, v
katerega bodo odtekale očiščene odpadne vode. Z odvajanjem očiščene
odpadne vode ni dopustno poslabšati hidrološkega stanja v vodotoku
(kakovosti vode) nad okoljsko sprejemljivo stopnjo (zadostna vodnatost
vodotoka tudi ob najnižjem vodostaju) in ne spreminjati hidravličnih
razmer (nanosi iz ČN, ki bi zmanjševali pretočnost in povečali poplavno
ogroženost zemljišč v smeri odtoka vode). |
|
|
|
(4) Male
enodružinske ali skupne ČN ter nepretočne greznice morajo biti izvedene
v podzemni izvedbi in v skladu s predpisi s tega področja. Lokalne (za
manjše naselje) ČN morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na
njegovem robu. Do čistilne naprave se zagotovi dovoz z javne ceste. Vsi
individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti
prometno dostopni zaradi odvoza greznične blatenice, odpadnega blata in
čiščenja. Očiščeno vodo iz malih ČN je pod enakimi pogoji, kot veljajo
za večje ČN, dopustno odvajati v ustrezno in stalno vodnat manjši
vodotok, izven vodovarstvenih območij in varovanja kakovosti podtalnice
pa tudi v ponikanje, če s tem ni povzročena nevarnost površinske ali
globinske erozije ali daljinskega vpliva na kakovost podtalnice. Graditi
jih je dopustno kot nezahtevne objekte pomožne infrastrukture, za katere
je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
|
|
|
(5) Vsi
individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti
redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe za ravnanje
(odvajanje in čiščenje) z odpadno vodo. |
|
|
|
(6)
Tehnološke odpadne vode iz objektov za obrt, proizvodnjo in podobno, v
katerih so prisotne nedopustne primesi ali presežene s predpisi dopustne
snovi, je pred izpustom v javni kanalizacijski sistem potrebno očistiti
v tehnološki ČN do stopnje sprejemljivosti za odvajanje v kanalizacijski
sistem komunalnih odpadnih vod. |
|
|
|
(7) Pri
odvajanju odpadnih vod iz objektov za rejo domačih živali je potrebno
upoštevati predpisane meje izpustov odpadnih snovi v okolje. Pri
urejanju gnojišč, gnojiščnih jam in zbiralnikov gnojnice, je potrebno
upoštevati veljavne predpise, ki urejajo to področje. |
|
|
|
(8)
Padavinske vode z gradbene parcele je v primeru, da ni izvedljiva
priključitev na meteorni kanalizacijski sistem, dopustno ponikati na
lastnem zemljišču, pri tem morajo biti ponikovalnice umeščene izven
vpliva voznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni priporočljivo
ali dopustno zaradi nevarnosti povzročanja plazljivosti terena, bočnih
premikov zemljin ali globinske erozije v območjih pojava teh nevarnosti
(teren z večjim nagibom in plazljivimi zemljinami) ali zaradi visoke
podtalnice na parceli, je dopustno odpadne padavinske vode odvajati v
vodotoke ali suhe obcestne ali melioracijske sisteme za odvajanje
meteornih vod. Dopustno je tudi odvajanje razpršeno po terenu na svojih
zemljiščih, pri tem pa mora biti ureditev odvodnjavanja načrtovana in
izvedena tako, da bodo padavinske vode odtekale po terenu izven
plazovitega in erozijsko ogroženega območja (po površinskih odprtih
koritnicah ali zaprtih kanalih, pri tem pa ne smejo ogrožati ali
poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih (erozijski procesi, zatekanje,
prevelika namočenost terena in podobno). Hkrati pa mora biti zmanjšan
hipni odtok z utrjenih površin, z dodatnim zadrževanjem padavinskih voda
na odvodnjavani površini (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi
zadrževalniki). |
|
|
|
(9)
Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest in parkirišč,
platojev za pranje motornih vozil ter drugih voznih utrjenih ali
tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, je potrebno
načrtovati in izvajati v skladu s predpisi s tega področja. |
|
|
|
(10) Pri
objektu, ki ima več kot 400,00 m2 površine strehe in več kot 1500,00 m2
BTP, je potrebno urediti sistem zajemanja, shranjevanja in uporabe
padavinske vode s strešin stavbe za ponovno uporabo te vode v stavbi ali
v njeni okolici. |
|
|
|
65. člen |
|
(objekti
in ureditve za zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov) |
|
(1)
Komunalne odpadke je potrebno zbirati ločeno na mestu izvora. |
|
|
|
(2) Zbirno
mesto za komunalne odpadke mora biti na gradbeni parceli objekta, ki mu
pripada, dopustno je tudi v objektu. Izjemoma je zbirno mesto dopustno
določiti na drugem ustreznem zemljišču, če zaradi omejitev prostora ni
mogoče zagotoviti odvoza odpadkov z lokacije ob objektu. Zbirno mesto na
drugem zemljišču mora biti izbrano v soglasju z izvajalcem javne službe
zbiranja odpadkov in v soglasju z lastnikom zemljišča, ne sme pa biti
izbrano na javni površini, razen v izjemnih primerih, ko ga je zaradi
omejitev prostora možno izbrati le na javni površini. |
|
|
|
(3)
Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna
in vidno opazna. |
|
|
|
(4) Za
ločeno zbiranje odpadkov morajo biti v skladu s predpisi, na dobro
dostopnih in vidno manj izpostavljenih mestih, urejeni ekološki otoki
(zbiralnice ločenih frakcij). Zbiralnice z zabojniki za ločene frakcije
morajo biti postavljene na utrjenih javnih površinah. |
|
|
|
(5)
Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij ter začasno hrambo
posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno
uporabo, predelavo in odstranjevanje izvaja izvajalec javne službe v
zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih
odpadkov in omejenemu zbiranju gradbenih odpadkov ter nevarnih odpadkov
v skladu s predpisi za to področje. Občina bo zbirni center uredila
samostojno ali v skladu s predpisi skupaj s sosednjimi občinami. |
|
|
|
(6) Pri
umeščanju ureditev za zbiranje odpadkov v prostor je potrebno upoštevati
namensko rabo stičnih območij in površin. |
|
|
|
(7)
Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov je predvidena na posebnih
deponijah. V primeru naravnih ali drugih nesreč je dopustno odlaganje na
površinah, opredeljenih v občinskem načrtu reševanja in zaščite.
|
|
|
|
66. člen |
|
(gradnja
in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
|
(1) V
območjih razpršene poselitve in gradnje je dopustna izvedba
srednjenapetostnih in nizkonapetostnih vodov tudi v nadzemni izvedbi, v
strnjenih poselitvenih območjih pa samo v podzemni oziroma kabelski
izvedbi. |
|
|
|
(2)
Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti
vedno dostopne. |
|
|
|
(3) Nove
transformatorske postaje je dopustno graditi kot samostojne objekte in v
sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je
potrebno izpolniti zahteve področne zakonodaje glede elektromagnetnega
sevanja in hrupa ter pridobiti soglasje lastnika zemljišča. |
|
|
|
(4)
Prostostoječe električne omarice na območjih registrirane kulturne
dediščine niso dopustne. |
|
|
|
67. člen |
|
(gradnja
in urejanje javne razsvetljave) |
|
(1) Javna
razsvetljava mora biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, ki
urejajo to področje. Za razsvetljavo cest in javnih površin je dopustno
načrtovati oziroma uporabljati le energetsko varčna svetila s senčili,
ki preprečujejo osvetljevanje neba. |
|
|
|
(2)
Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve, izbrane
fasade in podobno) mora biti izvedena in usmerjena tako, da ni moteča za
sosednje objekte (neposredna ali odbojna osvetlitev); osvetlitev
športnih površin, prireditvenih prostorov in podobno je dopustna le v
času trajanja prireditve ali vadbe. |
|
|
|
(3) Na
območju Mestne občine Ptuj ni dopustna uporaba svetlobnih snopov
kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti
nebu ali proti površinam, ki bi svetlobo preusmerjale proti nebu.
|
|
|
|
(4)
Obstoječe vire svetlobe, ki niso skladni z določili veljavnih predpisov,
morajo investitorji nadomestiti z ustreznimi drugimi viri svetlobe.
|
|
|
|
(5) Mestna
občina Ptuj bo prekomerno svetlobno onesnaženost sanirala s pripravo in
izvedbo načrta celovite prenove
javne
razsvetljave na območju občine, v okviru katere je potrebno določiti: |
|
1. ukrepe
za zmanjševanje porabe električne energije, |
|
2. ukrepe
za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja (prioritete zamenjave svetilk,
ustrezna moč sijalk, regulacija
JR, itd.). |
|
|
|
(6) Te
omilitvene ukrepe je pri poseganju v prostor potrebno upoštevati tudi že
pred sprejetjem načrta celovite prenove javne razsvetljave na območju
občine. |
|
|
|
68. člen |
|
(gradnja
in urejanje komunikacijskega omrežja) |
|
|
|
(1) Pri
vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega
telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje
upravljavca. |
|
|
|
(2) Vsa
dela v zvezi z zaščito in prestavitvami telekomunikacijskih kablov
izvede upravljavec na stroške investitorja. |
|
|
|
(3)
Elektronsko komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav,
mora biti izvedeno podzemno, v kabelski kanalizaciji. |
|
|
|
(4) Z
antenskimi napravami na objektih in v območjih nepremične kulturne
dediščine ni dopustno spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in
prostorske pojavnosti. |
|
|
|
(5) Pri
umeščanju baznih postaj mobilne telefonije mora investitor predložiti
strokovno oceno z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega
sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj) na
okolje. |
|
|
|
69. člen |
|
(gradnja
in urejanje prometnega omrežja) |
|
(1)
Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega
omrežja mora potekati skladno s predpisi s področja prometa. |
|
|
|
(2) Ceste
s pripadajočimi objekti in napravami je dopustno graditi in prenavljati: |
|
1. znotraj
EUP prometne infrastrukture, |
|
2. na
tistih površinah, namenjenih gradnji, kjer ni izključena gradnja cest in
njihovo prenavljanje, |
|
3. na
območjih, kjer je v izvedbenem delu OPN, v prikazu gospodarske javne
infrastrukture, |
|
predvidena
gradnja novih cest. |
|
Pri
prenovi obstoječih cest izven predhodno navedenih območij je dopustno
posegati tudi na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč. |
|
|
|
(3) V
območjih z namensko rabo »površine cest« in v skladu z določili tega
odloka tudi izven namenske rabe »površine cest« je dopustno graditi
ceste s pripadajočimi objekti in napravami, cestne priključke, poti za
pešce in kolesarje, parkirišča, bencinske servise ter zasajati in
urejati obcestno zelenje. |
|
|
|
(4) Dovozi
in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni v skladu s pogoji
pristojnega upravljavca ceste tako, da ne ovirajo prometa. V novih
ureditvah je potrebno težiti k skupnim priključkom za več objektov
hkrati. Priključevanje dovozov, nekategoriziranih cest, poljskih poti,
gozdnih cest na cestno GJI ne sme ogrožati prometne varnosti. |
|
|
|
(5) Nove
prometnice je potrebno načrtovati povezovalno, z obojestranskim
priključevanjem na obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene
ulice je potrebno na zaključku ulice zgraditi obračališče,
ki mora
biti takih dimenzij, da je omogočeno obračanje komunalnih in
intervencijskih vozil.
|
|
|
|
(6) V
varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav
dopustna v skladu z določili tega odloka, ob soglasju upravljavca ceste.
Na obstoječih objektih so, ob soglasju upravljavca ceste, dopustna tudi
redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno
korist. |
|
|
|
(7)
Minimalni prečni profili javnih občinskih cest morajo biti v skladu s
predpisi o gradnji in projektiranju cest. Pri določanju minimalnih
profilov javnih cest je potrebno, v odvisnosti od prometnih obremenitev
v naseljih, določiti tudi minimalne prečne profile za kolesarske steze
in hodnike za pešce. |
|
|
|
(8)
Odstopanja od minimalnih prečnih profilov javnih cest so dopustna v
mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest na odsekih
cest, kjer: |
|
1. za
vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti, |
|
2. je
vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, |
|
3. ožji
profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost), |
|
4. je z
ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči
primerljive prometne cilje. |
|
|
|
(9)
Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih
teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob
javnih cestah je izven vozišča dopustno urejati avtobusna postajališča,
odstavne površine, izogibališča in počivališča. |
|
|
|
(10)
Območje za pešce je potrebno načrtovati in urediti kot enovito pretežno
ravno površino, ki bo primerna za peš hojo in za gibanje funkcionalno
oviranih oseb. Površine tlakov morajo biti izvedene iz protizdrsnih
materialov ali površinsko obdelane proti drsenju. Stopnice in drugi
robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno
oviranim osebam. |
|
|
|
(11) Za
sprejemljivejše načrtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo
degradiranih prometnih površin je ob prometnih objektih potrebna
zasaditev z vegetacijo, pri čemer pa se zaradi vegetacije ne sme
zmanjšati prometna varnost. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja
izhodišča: |
|
1. posek
potrebnih gozdnih površin za gradnjo prometnih objektov mora biti
racionalen, obenem pa je potrebno izvesti učinkovito sanacijo gozdnega
roba, |
|
2.
prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi
vegetacije (navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo – tako v vrstni
sestavi kot v obliki), |
|
3.
oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti
obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta
in stika več cest – priključki, rampe, deviacije), |
|
4.
zakrivanje pred neželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in
protihrupnih ograj, kjer to dopuščajo velikost prostora in njegove
značilnosti, |
|
5.
obnavljanje travniških površin v območjih kmetijske rabe, da je možna
njihova ponovna uporaba (na primer zunanje brežine nasipov). |
|
|
|
70. člen |
|
(gradnja
in urejanje omrežja kolesarskih povezav in omrežja pešpoti) |
|
(1)
Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav je potrebno urediti z: |
|
1. javno
razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni
potrebna oziroma njena namestitev ni skladna s smernicami in
projektnimi pogoji posameznih nosilcev urejanja prostora), |
|
2.
drevoredi oziroma drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne
prometnice, |
|
3.
razširitvami javnega prostora – s počivališči, ki se uredijo kot peščene
ali tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek
(klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.), |
|
4. drugo
urbano opremo prostora (usmerjevalne in informacijske table, obcestni
stebri ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te
površine ipd.). |
|
|
|
71. člen |
|
(gradnja
in urejanje postajališč javnega potniškega prometa) |
|
(1)
Postajališča javnega potniškega prometa je potrebno urediti na območjih
obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi
zaledji ter na območjih predvidenih novih pozidav in širitev naselij.
Sočasno z rekonstrukcijami in novogradnjami cestnega omrežja je potrebno
načrtovati in graditi tudi postajališča javnega potniškega prometa. |
|
|
|
72. člen |
|
(gradnja
in urejanje parkirnih mest in garaž) |
|
(1) Pri
novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je
potrebno na gradbeni parceli, ki pripada stavbi, zagotoviti zadostno
število parkirnih mest (PM). Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja
(na primer na območjih strnjene gradnje) PM ni možno zagotavljati na
gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen
zagotovljenih površinah. PM je potrebno zagotoviti na zunanjih parkirnih
površinah ali v garažah v kletnih in preostalih etažah. |
|
|
|
(2) Pri
večstanovanjskih stavbah je potrebno čim več PM zagotavljati v kleteh
stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se
ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna
kakovost območja. |
|
|
|
(3) Pod
obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število PM, ki so
bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme
zmanjšati. |
|
|
|
(4) PM
morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita
dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne površine na nivoju
terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj
eno drevo na 4 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim
bolj enakomerno. |
|
|
|
(5)
Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene
tako, da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z
betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s
peskolovi in lovilci olj. |
|
|
|
(6) PM,
garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne
zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, se odstranijo na neškodljiv
način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost
prezračevanja. |
|
|
|
(7)
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene
tako, da je onemogočeno vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
|
|
|
(8) Na
vseh javnih parkiriščih je potrebno skladno s predpisi zagotoviti
ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. Pri
določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, se zagotovi 5 % PM za
funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je teh PM manj kot 20, je
potrebno zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe. Če posebni
predpis ne določa drugače, je pri večstanovanjskih stavbah potrebno
zagotoviti na vsako začeto deseto stanovanje eno PM za funkcionalno
ovirane osebe. |
|
|
|
(9)
Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oz. med javno
površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih
(garažnih) mest, je potrebno zagotoviti prostor dolžine najmanj 6 m za
začasno zaustavitev vozila, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali
garaže oziroma izvoz iz nje. |
|
|
|
(10)
Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene
in obiskovalce, razen v starem mestnem jedru, kjer bo prometni režim
zagotavljal PM ob robu SMJ ali v ustrezni oddaljenosti za pešce. |
|
|
|
(11) PM in
garaže za tovorna vozila, ki presegajo maso 3,5 t, za avtobuse in za
priklopnike teh motornih vozil, je dopustno graditi le na namenski rabi
ostalih prometnih površin in na območju dejavnosti, ki so izvor ali cilj
tega prometa (njihova gradnja ni dopustna v stanovanjskih naseljih). |
|
|
|
(12) Če
podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj
debelo plast zemljine, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke
vegetacije, ali pa morajo imeti na strehi garaže urejeno javno površino,
odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno. |
|
|
|
(13) Ob
površini z namensko rabo z oznako Av (parkiranje na zoženih prometnicah
ni dopustno) je potrebno zagotoviti parkiranje na lastnem zemljišču
(enako kot na kmetijah) na drugi lokaciji v pešaški razdalji največ 500
m. Parkiranje na javnih prometnicah ob vinski kleti ali vinotoču ni
dopustno. |
|
|
|
(14) Na
parceli, namenjeni gradnji je potrebno za vsak objekt oziroma za
posamezni del objekta, ki je predmet gradnje, zagotoviti naslednje
najmanjše število PM: |
|
|
|
Namembnost objektov |
Število PM za motorni promet |
Število PM za kolesarski promet |
1.
Stanovanja in bivanje |
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe |
2
PM/stanovanje (za SMJ 1 PM/stanovanje) |
11221 Tri- in večstanovanjske stavbe |
1,5 PM/ stanovanje + 10% za obiskovalce (za SMJ 1 PM/stanovanje) |
2
PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za
obiskovalce |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
(dijaški, mladinski domovi, študentski domovi, internati,
samostani ipd.) |
1
PM/12 postelj,
dodatno 10 % PM za obiskovalce |
1
PM/3 postelje |
11300 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
(domovi za starejše, varna hiša ipd.) |
1
PM/6 postelj,
od
tega 50 % PM za obiskovalce |
1
PM/5 zaposlenih |
2.
Poslovno-trgovske dejavnosti |
1220 Poslovne in upravne stavbe |
1
PM/60,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce
|
1
PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP)
|
PM
ni treba zagotavljati |
2
PM/100 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe
(lokalna trgovina od 200,00 do 500,00 m2 BTP) |
1
PM/40,00 m2 BTP, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
|
2
PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe
(trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1
PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
|
1
PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe
(nakupovalni center, večnamenski trgovsko-zabaviščni center nad
500,00 m2) |
1
PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
|
1
PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe
(odprte in pokrite tržnice) |
1
PM/60,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce
|
2
PM/100,00 m2 BTP objekta |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne
dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija,
avtopralnice, lekarne…) do 200,00 m2 BTP |
PM
ni treba zagotavljati |
PM
ni treba zagotavljati |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne
dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija,
avtopralnice, lekarne …) nad 200,00 m2 BTP |
1
PM/50,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce,
ne
manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal |
1
PM/100,00 m2 BTP objekta |
3.
Družbene dejavnosti |
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo |
1
PM/5 sedežev (obiskovalcev),
od
tega najmanj 75 % PM za obiskovalce |
1
PM/10 sedežev |
12620 Muzeji in knjižnice |
1
PM/60,00 m2 BTP objekta,
od
tega najmanj 75 % PM za obiskovalce |
1
PM/60,00 m2 BTP objekta |
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1
PM/10 sedežev,
od
tega najmanj 80 % PM za obiskovalce |
1
PM/10 sedežev |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (bolnišnice) |
1
PM/3 postelje,
od
tega najmanj 30 % PM za obiskovalce |
1
PM/10 postelj |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo
(zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)
|
1
PM/20,00 m2 BTP objekta in
ne
manj kot 3 PM,
od
tega najmanj 50 % PM za obiskovalce |
1
PM/20,00 m2 BTP objekta |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo (osnovne šole) |
1
PM/učilnico,
od
tega najmanj 12 PM za kratkotrajno parkiranje staršev
|
0,5 PM /učenca od vključno 5. razreda navzgor in 0,3 PM/
zaposlenega |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo (srednje šole) |
1,25 PM/učilnico,
od
tega do 10 % za obiskovalce |
1
PM/6 dijakov + 1 PM/ 6 zaposlenih |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo (predšolska vzgoja) |
2
PM/oddelek
in
dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev
|
2
PM/oddelek |
4.
Športne dejavnosti |
24110 Športna igrišča (brez gledalcev) |
1
PM/250,00 m2 BTP objekta,
od
tega najmanj 80 % PM za obiskovalce |
1
PM/250,00 m2 BTP objekta,
od
tega najmanj 80 % PM za obiskovalce |
24110 Športna igrišča in stadioni (s prostori za gledalce)
|
1
PM/15 sedežev
|
1
PM/15 sedežev |
12650 Stavbe za šport (brez gledalcev) |
1
PM/70,00 m2 BTP objekta |
1
PM/70,00 m2 BTP objekta |
12650 Stavbe za šport
(s
prostori za gledalce) |
1
PM/30,00 m2 BTP objekta
|
1
PM/15 sedežev |
12650 Stavbe za šport
(pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes,
kopališče ipd.) |
1
PM/25,00 m2 BTP objekta,
od
tega najmanj 80 % PM za obiskovalce |
1
PM/25,00 m2 BTP objekta |
24110 Športna igrišča (vodni športi, bazenska kopališča na
prostem) |
1
PM/100,00 m2, BTP objekta,
od
tega najmanj 80 % PM za obiskovalce |
1
PM/100,00 m2 BTP objekta, |
12650 Stavbe za šport (plavalni bazeni in pokrita kopališča)
(brez gledalcev) |
1
PM/5 omarice,
od
tega najmanj 80 % PM za obiskovalce |
1
PM/3 omarice |
12650 Stavbe za šport (plavalni bazeni in pokrita kopališča)
(s
prostori za gledalce) |
1
PM/5 omarice
1
PM/10 sedežev |
1
PM/15 sedežev |
5.
Posebne dejavnosti |
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
(hotel, prenočišča, penzioni) |
1
PM/3 sobe,
od
tega najmanj 75 % PM za goste |
1
PM/5 sob |
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1
PM/4 sedeže in
1
PM/tekoči meter točilnega pulta,
od
tega najmanj 75 % PM za goste |
1
PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta |
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
(mladinska prenočišča) |
1
PM/10 sob,
od
tega najmanj 75 % PM za goste |
1
PM/3 postelje |
6.
Proizvodne dejavnosti |
12510 Industrijske stavbe
(do 200,00 m2) |
1
PM/30,00 m2 BTP objekta,
ne
manj kot 2 PM |
/ |
12510 Industrijske stavbe
(več kot 200,00 m2) |
1
PM/60,00 m2 BTP objekta |
/ |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami)
|
1
PM/150,00 m2 BTP objekta |
/ |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank)
|
3
PM |
/ |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni
prostori) |
1
PM/100,00 m2 BTP objekta |
/ |
12510 Industrijske stavbe
(delavnice za servis motornih vozil) |
4
PM/popravljalno mesto |
/ |
7.
Drugo |
24204 Pokopališča na EUP |
1
PM/40 grobov
ne
manj kot 10 PM |
1
PM/40 grobov |
Vrtički (ZV) |
1
PM na 10 vrtičkov |
1
PM/10 vrtičkov |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
(prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev
policistov, gasilcev) |
1
PM/100,00 m2 BTP objekta,
od
tega najmanj 10 % za obiskovalce |
1
PM/100,00 m2 BTP objekta |
Avtobusna postajališča in postajališča vlakov |
/
|
10
PM |
|
|
|
|
(15)
V SMJ se parkirni normativi za motorni promet iz preglednice v 14.
odstavku tega člena ne uporabljajo, razen za objekte iz prve točke 14.
odstavka. |
|
|
|
(16) Za
stavbe 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 12620 Muzeji in knjižnice
in 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, je v izračun skupnega
števila predpisanih PM dopustno vključiti tudi parkirna mesta v javni
rabi pod pogojem, da se s strokovno podlago, ki jo potrdi pristojni
organ občine, ugotovi razpoložljivost in zadostnost javnih parkirnih
mest v neposredni bližini objekta. |
|
|
|
(17) Kadar
na parceli, namenjeni gradnji objekta, ni tehničnih in prostorskih
možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest,
mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za
funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki
so od stavbe oddaljene največ 200 m hoje in na katerih je etažnim
lastnikom oziroma uporabnikom stavbe zagotovljena njihova trajna
uporaba. |
|
|
|
(18)
Parkirna mesta za kolesarski promet morajo omogočati priklepanje koles;
kadar so postavljena na javnih površinah, ne smejo ovirati poti pešcev.
Nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljene
kolesarnice za zaposlene in za obiskovalce. |
|
|
|
(19) Na
parcelah, namenjenih gradnji, je treba od števila PM za osebna motorna
vozila, zagotoviti dodatnih 5 % PM za druga enosledna vozila. To
določilo se upošteva, če je v objektu, na podlagi izračuna iz
preglednice v 14. odstavku, treba zagotoviti več kot 20 PM. |
|
|
|
(20) V EUP
z namensko rabo SS ali CU je dopustna gradnja garažnih stavb pod
parkirišči in pod zelenimi površinami pod pogojem, da je zagotovljen
neposreden dostop z javne prometne površine. Streho podzemne garažne
stavbe je dopustno urediti kot zeleno površino, športno igrišče, otroško
igrišče, parkirišče, trg in podobno. |
|
|
|
73. člen |
|
(varovalni
pasovi prometne infrastrukture) |
|
|
|
(1) Širna
varovalnih pasov, v katere je dopustno posegati pod pogoji in s
soglasjem upravljalca cest, se meri obojestransko od roba cestnega
telesa: |
|
1.
avtocesta: 40,0 m, upoštevati pa je treba tudi širitev AC za en vozni
pas, to je najmanj 7,0 m od roba cestnega sveta obojestransko, |
|
2. hitra
cesta: 35,0 m, |
|
3. glavna
cesta: 25,0 m, |
|
4.
regionalna cesta: 15,0 m, |
|
5. državna
pot za kolesarje: 5,0 m |
|
6. lokalne
ceste (LC-lokalna cesta, LG-lokalna glavna cesta, LZ-lokalna zbirna
cesta in LK-lokalna krajevna cesta): največ 10,0 m, |
|
7. javna
pot: 5,0 m, |
|
8. javna
pot za kolesarje: 2,0 m. |
|
|
|
(2)
Varovalni progovni pas železniške proge je širok 200,0 m, od osi
skrajnih tirov proge. Varovalni progovni pas industrijskega tira je
širok 80,0 m. |
|
|
|
(3) V
varovalnih pasovih prometnih omrežij je potrebno za gradnjo objektov in
naprav na podlagi projektnih pogojev pridobiti tudi soglasje pristojnega
izvajalca gospodarske javne službe. Posegi v varovalni pas prometnega
omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega
omrežja. |
|
|
|
(4) Če so
varovalni pasovi posameznega prometnega omrežja z drugimi predpisi
določeni drugače od navedenih v tem odloku, se upoštevajo določbe drugih
predpisov. |
|
|
|
(5) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine zunaj
cone letališča Maribor in Moškanjci je potrebno upoštevati naslednje
omejitve zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prometa: |
|
1. v krogu
s polmerom 10 km od referenčne točke letališča je prepovedano graditi
objekte, inštalacije in naprave, ki so višje od 100 m ali so višje od 30
m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne
točke letališča; |
|
2.
objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje
alineje ne smejo biti višji od 30 m in ne smejo stati na naravnih ali
umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več
kot 100 m; |
|
3.
prepovedani so vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot
100 m od tal ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti
nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m; |
|
4. pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov je potrebno upoštevati
zračne poti, pod katerimi za ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj
naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se
nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog,
visokonapetostnih vodov in podobno; |
|
5. pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa
je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
|
|
74. člen |
|
(varovalni
pasovi in koridorji okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture) |
|
(1) Širina varovalnih pasov pri vodovodnem, kanalizacijskem, toplotnem,
vročevodnem omrežju, elektronskih komunikacijskih vodih, vodih javne
razsvetljave in drugih vodih, ki služijo določeni vrsti gospodarske
javne službe, razen tistih iz drugega odstavka tega člena in razen
priključkov na te vode, je 3 m od osi voda. |
|
|
|
(2) Širina
varovalnih pasov elektroenergetskih vodov nazivne napetosti je:
|
|
1.
400 kV in 220 kV |
40
m |
2.
35 kV in 110 kV – nadzemni potek |
15
m |
3.
35 kV in 110 kV – podzemni potek |
3
m |
4.
10 ali 20 kV – nadzemni potek |
10
m |
5.
10 ali 20 kV – podzemni potek |
1
m |
6.
RTP z nazivno napetostjo 400 kV in 220 kV |
40
m |
7.
RTP z nazivno napetostjo 35 kV in 110 kV |
15
m |
8.
RP in TP z nazivno napetostjo do 35 kV |
2
m |
|
|
(3) Širina
varovalnih pasov pri plinovodih: |
|
1.
prenosni plinovod: 65 m na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema,
merjeno od njegove osi, |
|
2.
distribucijski plinovod: 5 m na vsaki strani plinovoda distribucijskega
sistema, merjeno od njegove osi, |
|
3. merilno
regulacijske postaje: v skladu s predpisi v odvisnosti od tipa MRP (65 m
od ograje merilno regulacijske postaje, 100 m od ograje kompresorske
postaje, ali druga razdalja v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi s
tega področja). |
|
|
|
(4) Širina
varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega
infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od
zunanjega zidu objekta, če ni varovalne ograje. |
|
|
|
(5) V
varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je treba
upoštevati predpise s področja graditve, obratovanja in vzdrževanja
infrastrukturnih objektov ter predpise, ki določajo pogoje in omejitve
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območjih
varovalnih pasov. Posegi v varovalnih pasovih so dopustni na podlagi
soglasja pristojnega izvajalca gospodarske javne službe
infrastrukturnega omrežja. |
|
|
|
(6) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni
dopustna gradnja: |
|
1.
bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih
bivanju in rekreaciji, ter stanovanjskih objektov, |
|
2.
objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa
osnovnega zdravstvenega varstva, |
|
3.
objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, |
|
4.
otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi,
|
|
5.
objektov, v katerih je vnetljiv material; na parkiriščih pod daljnovodi
pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in
eksplozivne materiale. |
|
|
|
(7) Za vse
vrste gradenj (nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti, ki
posegajo v varovalne pasove obstoječih elektroenergetskih vodov,
objektov in naprav ter elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov,
je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso
prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega
sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja v
okolju. Za vse objekte, sladno s prilogo (tabeli 1 in 2) Pravilnika o
pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja
dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur.
list RS, št. 101/2010), označene z
»> + <«
je dovoljena gradnja v
varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov in je možna le ob
določenih pogojih ter na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega
omrežja. Za objekte označene z »>
-
<«
je gradnja v varovalnem pasu
obstoječih in predvidenih daljnovodov prepovedana. Dopustni so le
posegi, ki so skladni z veljavnimi predpisi s tega področja pod pogoji
pristojnega upravljalca. |
|
|
|
(8) V
varovalnem koridorju pomembnejših elektronskih komunikacijskih zračnih
zvez je potrebno preveriti vpliv novogradnje na delovanje elektronskih
komunikacijskih zračnih zvez in pridobiti soglasje organa, pristojnega
za elektronske komunikacije. |
|
|
|
(9) Če so
varovalni pasovi ali koridorji posameznega infrastrukturnega omrežja z
drugimi predpisi določeni drugače od tistih, ki so navedenih v tem
odloku, se upoštevajo določbe drugih predpisov. |
|
|
|
|
|
3.2.7
Prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
|
|
75. člen |
|
(območja
varstva kulturne dediščine) |
|
(1)
Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti
in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna
območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana
kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
|
|
|
(2)
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
|
|
|
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in
prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali
zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem (in situ). |
|
|
|
(4) Na
način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne
dediščine in prepoznavne značilnosti ter materialno substanco, ki so
nosilci vrednot, na objektih in območjih kulturne dediščine ni dopustna: |
|
1. gradnja
novega objekta, vključno z dozidavo, nadzidavo ter deli, zaradi katerih
se bistveno spremeni zunanji videz objekta, |
|
2.
rekonstrukcija objekta. |
|
|
|
(5)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali delov območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
|
|
|
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka s
prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
|
|
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi pred gradnjo: čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov. |
|
|
|
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi konkretnega
akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
|
|
|
(9) Za
varstvena območja kulturne dediščine veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih
območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi
režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi
varstvenih območij dediščine. |
|
|
|
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dopustni. V primeru neskladja določb, tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v nadaljevanju tega odloka. |
|
|
|
(11) Za
posege v kulturni spomenik, posege v varstvena območja dediščine ter za
posege v registrirano nepremično dediščino in njihova vplivna območja je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje. |
|
|
|
76. člen |
|
(območja
kulturnih spomenikov) |
|
(1)
Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne
dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi. |
|
|
|
(2) V
primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z
varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
|
|
|
(3) Za
kompleksne posege oziroma posege v strukturne elemente spomenika je
potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne
dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave
konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
|
|
|
77. člen |
|
(varstvena
območja dediščine) |
|
(1)
Varstvena območja dediščine so območja, ki so varovana na podlagi
predpisov s področja varstva kulturne dediščine in so določena z aktom o
določitvi varstvenih območij dediščine. |
|
|
|
(2) Za
varstvena območja dediščine velja pravni režim varstva kot ga
opredeljuje akt o določitvi varstvenih območij dediščine. |
|
|
|
78. člen |
|
(poseganje
v območja registrirane kulturne dediščine) |
|
(1) Pri
stavbni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati varovane
vrednote, kot so: |
|
1.
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
|
2. gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
|
3.
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in nagib
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
|
4.
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
|
5.
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
|
6.
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
|
7.
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
|
8. širša
okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno celovitost varovane stavbne
dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin, |
|
9.
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
|
|
(2)
Podrobnejše smernice v zvezi z varstvom stavbne dediščine so še: |
|
1. pri
posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do
stavbne dediščine; |
|
2. izvedba
plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oz. glavnih fasadah ni
dopustna (možna je izvedba v hodniku ali talna izvedba), upoštevati je
treba tudi barvo stavbe; izvedba satelitskih anten na vidnih mestih ni
dopustna, kar velja tudi za postavljanje zunanjih enot klimatskih
naprav. |
|
|
|
(3) V
stavbno dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s
kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega
projekta za določeno dediščino. |
|
|
|
(4) Pri
memorialni registrirani kulturni dediščini velja dodatni pravni režim,
ki predpisuje ohranjanje 1. značilnosti varovane vrednote, to pa so: |
|
1.
avtentičnost lokacije, |
|
2.
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
|
3.
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
|
|
(5) V
memorialno dediščino je dopustno posegati z raziskovalnimi,
vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše
prezentacije objekta, v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in
soglasjem. |
|
|
|
(6) Pri
naselbinski registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati
vrednote, kot so: |
|
1.
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), |
|
2. odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
|
3.
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
|
4.
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
|
5. naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja, |
|
6. podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
|
7. odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
|
8. stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
|
9. oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov, |
|
10.
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
|
|
(7) V
naselbinsko dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi
in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s
kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. V primeru, da je v območju
naselbinske dediščine potrebno izboljšati funkcionalne, tehnične,
prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in
ekološke razmere, je potrebno pristopiti k celoviti prenovi in za
območje izdelati OPPN, katerega obvezni sestavni del je konservatorski
načrt za prenovo. |
|
|
|
(8) Pri
vrtnoarhitekturni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati
varovane vrednote, kot so: |
|
1.
kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze), |
|
2.
kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture), |
|
3. naravne
sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief
itd.), |
|
4.
funkcionalna zasnova (v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in
površinami, ki so pomembne za delovanje celote), |
|
5. podoba
v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom
(ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in
utemeljene meje), |
|
6.
oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja,
sistem zasajanja itd.), |
|
7.
ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja, |
|
8.
rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in
obstoj rastlin, |
|
9.
vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
|
|
|
(9) V
vrtnoarhitekturno dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi,
sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta
v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. |
|
|
|
(10) V
območjih kulturne krajine je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot
so: |
|
1.
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne
prvine), |
|
2. odprti
prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, |
|
3.
sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba
zemljišč), |
|
4.
tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
|
5. odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma
naselbinsko dediščino. |
|
|
|
(11) Pri
varovanju dediščine kulturne krajine morajo varstvene režime upoštevati
vsi dejavniki, ki izvajajo dejavnosti v prostoru, vključno s
kmetijstvom, gozdarstvom, poselitvijo, infrastrukturo itd., v okviru
celovitega varstva kulturne krajine. |
|
|
|
(12) Pri
drugi registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati varovane
vrednote, kot so: |
|
1.
materialna substanca, ki je še ohranjena, |
|
2.
lokacija in prostorska pojavnost, |
|
3.
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
|
|
79. člen |
|
(vplivna
območja kulturne dediščine) |
|
(1) V
vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno upoštevati pravni
režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega
spomenika. |
|
|
|
(2) V
vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine je potrebno upoštevati
naslednji pravni režim varstva: |
|
1.
ohranjati je potrebno prostorsko integriteto (celotnost, neokrnjenost),
pričevalnost in dominantnost dediščine, |
|
2.
prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne
dediščine, |
|
3.
dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne
dediščine. |
|
|
|
80. člen |
|
(arheološka območja) |
|
(1) V
območjih registriranih arheoloških najdišč je potrebno upoštevati
naslednje prostorsko izvedbene pogoje: |
|
1. v
območjih registriranih arheoloških najdišč ni dopustno posegati v
prostor na način, ki bi poškodoval arheološke ostaline; registrirana
arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi
najdbami morajo biti zavarovana pred posegi ali uporabo, ki bi
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski sestoj, |
|
2. v
območjih registriranih arheoloških najdišč ni dopustno: |
|
a.
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
|
b.
poglabljati dna vodotokov ter jezer, |
|
c.
ribariti z globinsko vlečno mrežo in sidrati plovila ali druge objekte v
vodno dno, |
|
d.
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine, |
|
e.
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča, |
|
3.
izjemoma so dopustni
posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča, znotraj
naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: |
|
a. če ni
možno najti drugih rešitev, |
|
b. če se
na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo, |
|
4. obseg
in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za
varstvo kulturne dediščine, |
|
5. v
primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
|
|
|
(2) V
območjih arheoloških ostalin je potrebno upoštevati naslednje prostorsko
izvedbene pogoje: |
|
1. v
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo, |
|
2. v
primeru odkritja nove kulturne dediščine, je o tem treba obvezno
obvestiti strokovne službe; ob vseh posegih v zemeljske plasti velja
režim, ki najditelja ali lastnika zemljišča, investitorja ali
odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, |
|
3. zaradi
varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne
dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska
dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
|
|
81. člen |
|
(vojna
grobišča) |
|
(1) V
območju vojnih grobišč, prikazanih v prikazu stanja prostora, je
prepovedano: |
|
1.
spreminjati zunanji videz grobišč, |
|
2.
poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, |
|
3.
izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč
ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
|
|
|
3.2.8
Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave |
|
|
|
82. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Za
posege v območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali
določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave in se
varujejo v skladu z določbami teh predpisov, je potrebno pridobiti
pogoje in soglasja pristojne službe za varstvo narave. |
|
|
|
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij, ekološko
pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice
za Občinski prostorski načrt Mestne občine Ptuj«, ki jih je izdelal
Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, v aprilu 2010 (z
dopolnitvami) ter splošne naravovarstvene smernice za urejanje prostora,
pripravljene v letu 2015. |
|
|
|
(3) V
območjih ohranjanja narave je na območjih namenske rabe prostora, ki
niso stavbna zemljišča, izmed cest dopustno umeščati le nekategorizirane
in gozdne ceste. Umeščanje novih heliportov, mostov, viaduktov,
predorov, podhodov, pregrad, jezov, dovodnih in odvodnih kanalov,
namakalnih in osuševalnih sistemov ter nove razpršene gradnje v območjih
Natura 2000 ni dopustno. |
|
|
|
3.2.9
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
|
|
83. člen |
|
(trajnostna raba virov energije) |
|
(1) Pri
poseganju v prostor je potrebno zagotavljati vzdržno trajnostno rabi
virov energije z izvajanjem ukrepov v skladu z lokalnim energetskim
konceptom Mestne občine Ptuj
(Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, 2012), zlasti z vidika
učinkovitejše rabe energije in spodbujanja rabe obnovljivih virov
energije. |
|
|
|
(2) Kot
prioritete pri poseganju v prostor je potrebno izvajati: |
|
1. ukrepe
učinkovite rabe energije z energetsko varčno gradnjo, |
|
2.
energetsko sanacijo objektov in omrežij pri porabi energije v vseh
sektorjih porabe energije, |
|
3.
projekte skupnega ogrevanja, z možnostjo soproizvodnje električne
energije v naselju Ptuj in drugih naseljih, kjer so večji uporabniki
energije, |
|
4.
povečanje izrabe lokalnih obnovljivih virov (biomasa, sončna energija,
vodni potencial, geotermična energija, bioplin), zamenjavo fosilnih
goriv z zemeljskim plinom, kjer je to izvedljivo in ekonomsko
upravičeno. |
|
|
|
(3) V
novozgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih objektih je potrebno
zagotavljati najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in
toplo sanitarno vodo z obnovljivimi viri energije in sicer z aktivno
uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo:
toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in
energija vetra, ali priključek na naprave za pridobivanje toplote ali
hlajenje iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe. Tega pogoja ni
potrebno upoštevati pri: |
|
1. 1271
nestanovanjskih kmetijskih stavbah, |
|
2. 1272
stavbah za opravljanje verskih obredov, pokopaliških stavbah, |
|
3. 1252
rezervoarjih, |
|
4. 11
stanovanjskih stavbah, ki se uporabljajo manj kot štiri mesece v letu. |
|
|
|
(4)
Objekte je potrebno načrtovati s ciljem smotrne rabe energije, in sicer
z: |
|
izborom
lokacije, orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi tako, da
bo omogočeno celoletno osončenje ter zagotovljeno zmanjšanje potrebe po
ogrevanju in umetnem hlajenju, |
|
ustrezno
zasnovo stavbne prostornine, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb
zagotavljati čim manjše izgube toplotne energije, |
|
načrtovanjem smotrne razporeditve objektov zmanjševati stroške za
izgradnjo in obratovanje omrežij GJI, |
|
energetsko
sanacijo stavb pri prenovi zmanjševati porabo energije, |
|
uporabo
lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije zmanjševati izgube
energije pri prenosu in distribuciji ter upoštevanje usmeritev iz
lokalnega energetskega koncepta. |
|
|
|
(5) Po
lokalnem energetskem konceptu se prednostno uporabljajo obnovljivi viri
energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim
izkoristkom. |
|
|
|
(6) Z
ustreznim usmerjanjem, izobraževanjem in spremljajočimi akcijami je
potrebno dvigovati okoljsko ozaveščenost lokalnega prebivalstva in
spodbujati rabo obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna
energija itd.) ter energetsko sanacijo stavb. |
|
|
|
84. člen |
|
(varstvo
zraka) |
|
(1) Pri
načrtovanju, gradnji objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti
obstoječih objektov je potrebno upoštevati predpise s področja varstva
zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dopustne
vrednosti emisij v zrak. |
|
|
|
(2) V
primeru prekomernega onesnaženja pri posameznih virih mora lastnik
meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo. |
|
|
|
(3)
Objekte, ki so potencialni vir onesnaženja zraka, je dopustno umeščati
le v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK). |
|
|
|
(4) Pri
zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora
in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka: |
|
1. s
pravilno razporeditvijo objektov in odprtih (predvsem zelenih in vodnih)
površin, ki povzročajo lokalno cirkulacijo zaradi termičnih razlik, kot
posledice različnega segrevanja površin, |
|
2. z lego
in obliko objektov, ki omiljujejo vetrove in jih vsaj delno preusmerjajo
tako, da zagotavljajo dodatno cirkulacijo zaprtih delov poselitve, |
|
3. z
odpiranjem padnic na terenu z nagibom, ki omogoča cirkulacijo s
spuščanjem toplejšega zraka v nižje predele poselitve, |
|
4. s
pravilno izbiro načina gradnje in uporabe materialov ter barv, ki zaradi
različnega segrevanja povzročijo lokalno cirkulacijo zraka (npr.
ozelenjene strehe in fasade). |
|
|
|
(5) Za
zmanjšanje vpliva prometa na onesnaženost zraka je potrebno vsa večja
ciljna središča prometa, kot so območja trgovskih centrov, večja
proizvodna in storitvena območja in ostala prometno obremenjena območja
ter vsa večja stanovanjska območja, medsebojno povezati z javnim
potniškim prometom. |
|
|
|
85. člen |
|
(varstvo
voda) |
|
(1) Za
dopustne gradnje na površinah, ki so po predpisih o vodah opredeljene
kot vode in na poplavnih površinah, ki trajno ali začasno vplivajo na
vodni režim ali stanje voda, je potrebno izdelati hidrološko-hidravlično
analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje
in varstvo voda. |
|
|
|
(2) Pri
načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom, je potrebno načrtovati potek trase tako, da le-ta ne posega
na priobalno zemljišče vodotoka. Manjši odmiki od predpisanih so
dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin
vodotokov. |
|
|
|
(3)
Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka, poplavna varnost, ter stanje voda in vodnega režima. |
|
|
|
(4) Za
gradnjo na vodovarstvenih območjih zajetij pitne vode je potrebno
pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na
vodovarstvena območja je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na
ta območja. |
|
|
|
(5) Vse
obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in posegi v
prostor, ki niso v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na
vodovarstvenem območju. |
|
|
|
(6) Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno varovati vse
obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbujati varčno in
smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih
virov je dopustno umeščati dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti
in s takšnimi tehnološkimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje
kakovosti in količine podzemnih voda. Poselitev je dopustno načrtovati
tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo
prebivalcev s pitno vodo. Na vododeficitarna območja je dopustno
umeščati le dejavnosti, ki v delovnem procesu ne potrebujejo velikih
količin vode ali pa je umestitev dejavnosti z večjo porabo vode na to
območje upravičena iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih
vidikov. |
|
|
|
(7)
Predpogoj za ureditev rekreacijskega območja na vodah je možnost
ureditve dostopa brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda pod
pogojem, da rekreacijska raba na tem delu vodnih površin ni v nasprotju
z drugimi kakovostmi krajine ali varstvenimi režimi. |
|
|
|
(8) Za
vsako neposredno rabo vode je potrebno pridobiti, v skladu s predpisom,
ki ureja to področje, vodno dovoljenje ali koncesijo. Gradnja namakalnih
naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni
pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. |
|
|
|
(9) Pri
poseganju v prostor je potrebno upoštevati varovalni pas priobalnih
zemljišč, ki je pri vodotokih 1. reda (Drava, Pesnica) v naseljih širok
15 m od meje vodnega zemljišča, izven naselij pa 40 m od meje vodnega
zemljišča, pri vodotokih 2. reda (ostali vodotoki) pa je širok 5 m od
meje vodnega zemljišča. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem
zemljišču ni dopustno, razen za izjeme v skladu s predpisi s področja
upravljanja voda. |
|
|
|
(10) Na
vodotokih 1. reda zunaj območij naselij je na priobalnem zemljišču v
tlorisni širini 15 m od meje vodnega zemljišča do zunanje meje
priobalnega zemljišča dopustna gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih
objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če ni s predpisom, izdanim
na podlagi Zakona o vodah, določeno drugače. |
|
|
|
(11) Na
obstoječih legalno zgrajenih objektih in napravah, ki se nahajajo na
vodnem ali priobalnem zemljišču, je dopustna rekonstrukcija, sprememba
namembnosti ali nadomestna gradnja, pod pogojem da: |
|
1. se s
tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, |
|
2. se s
tem ne poslabšuje stanja voda, |
|
3. je
omogočeno izvajanje javnih služb za vzdrževanje vodotokov in ostalih
naprav, |
|
4. se s
tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
|
5. to ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami, |
|
6. se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
|
|
|
(12) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja ali bi onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih ter obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano
gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
|
|
|
(13) Pri
načrtovanju v območju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati obstoječo
in načrtovano izrabo voda ter varstvena območja po predpisih o vodah. |
|
|
|
(14) Pri
načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih
zemljišč je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
1.
prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno
umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v
ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata
nepozidanost in javna dostopnost, |
|
2. z
ureditvami ni dopustno povzročiti poslabšanja stanja voda in vodnega
režima, |
|
3.
retencijske sposobnosti območij je potrebno ohranjati in zagotavljati
njihovo ponovno vzpostavitev, |
|
4. ko je
izkazan javni interes, je zmanjšanje obsega retencijskih površin na
določeni lokaciji ali spreminjanje vodnega režima dopustno ob ustrezni
nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda, |
|
5.
premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je
potrebno načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se
ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, |
|
6. za vsak
poseg v prostor, ki bi trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o vodah
pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ, |
|
7.
odvajanje in izpust fekalne ali druge kanalizacije z onesnaženo odpadno
vodo v vodotoke in ostale naravne vode, brez predhodnega čiščenja, ni
dopustno, |
|
8.
potrebno je ohranjati vodotoke z obrežnim rastjem ne glede na namensko
rabo na območju vodotoka in priobalnega zemljišča, |
|
9. v
naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih
zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali
podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi poslabšala
njihovo ekološko ali kemijsko stanje. |
|
|
|
(15) Vodno
soglasje je potrebno pridobiti za: |
|
1. poseg
na vodnem ali priobalnem zemljišču, |
|
2. poseg,
ki je potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o vodah, |
|
3. poseg,
ki je potreben za izvajanje vodne pravice, |
|
4. poseg
na varstvenih in ogroženih območjih, |
|
5. poseg
zaradi odvajanja odpadnih voda, |
|
6. poseg,
ki bi posledično vplival na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika
ali vračanja vode v vodonosnik, |
|
7.
hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko
delo ali drug poseg, ki bi posledično vplival na vodni režim. |
|
|
|
(16) V
primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je
potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev
objektov, in vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora
investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno
soglasje. |
|
|
|
(17) V
primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni potrebno pridobiti
gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa
potrebno pridobiti vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o
vodah, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v
prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki se nanašajo
na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in
obvodnih ekosistemov ter na obstoječe vodne pravice drugih oseb, in jih
upoštevati in izpolniti pri načrtovanju in izvedbi posegov. Če to
zahtevajo veljavni predpisi o vodah, je vodno soglasje potrebno
pridobiti tudi za druge posege v prostor. |
|
|
|
(18) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki bi imeli ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohraniti je
potrebno obstoječe retencijske površine, vse ureditve pa morajo biti
načrtovane tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Na vseh
območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. |
|
|
|
(19) Za
vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin
ali podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi
vodnega dovoljenja ali koncesije, v skladu z določbami veljavnih
predpisov o vodah. |
|
|
|
(20)
Dopustno je izkoriščanje vod za oskrbne, gospodarske in
turistično-rekreacijske namene, pri izkoriščanju pa je potrebno
zagotavljati varstvo voda v smislu trajne ohranitve kemijskega in
ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju
izkoriščanja vod je potrebno naravne procese, ki bi ogrožali poselitev
in človekove dejavnosti, upoštevati kot obvezno omejitev v prostoru. Na
poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih ni dopustno načrtovati
prostorskih ureditev in dejavnosti, ki bi pospešile to delovanje
(poplave, erozijo, plazove). Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih
dejavnosti, je potrebno prepustiti naravni dinamiki. |
|
|
|
(21) Za
odvzem vode je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja ali pravice po
veljavnih predpisih o vodah. Za izvedbo dopustnih posegov na vodnem ali
priobalnem zemljišču, ki sta v upravljanju pristojnega organa Republike
Slovenije, je potrebna predhodna pridobitev služnostne ali stavbne
pravice. |
|
|
|
(22) Vodno
infrastrukturo je dopustno uporabljati tudi za druge namene, če to ni v
nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila
zgrajena, in če to ni v nasprotju z drugimi določili tega odloka; za
uporabo vodne infrastrukture za druge namene pa je potrebno pridobiti
soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami. |
|
|
|
(23) V
primeru gradnje oziroma poseganja v bližino obstoječih objektov merske
mreže za spremljanje stanja in kakovosti (monitoring) podzemnih voda je
potrebno upoštevati naslednje določbe: |
|
1.prepovedana je kakršnakoli gradnja v polmeru 5 m od objekta merske
mreže, |
|
2.
preprečiti je potrebno vplive na gladino in kakovost podzemnih voda, |
|
3. v
bližini merskega objekta ni dopustno spreminjati infiltracijskih
lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugim
poseganjem v prostor, |
|
4.
odvodnjavanje v bližini posameznega objekta merske mreže je potrebno
urediti tako, da so izključeni vplivi, ki bi nastali zaradi zatekanja
vode v bližino objekta merske mreže, |
|
5.
zagotovljen mora biti neoviran dostop do objektov merske mreže. |
|
|
|
(24) Pred
poseganjem v prostor na plazljivih (PL) in erozijskih območjih (ER) si
je potrebno pridobiti ustrezno strokovno geološko statično mnenje o
sprejemljivosti poseganja v prostor. |
|
|
|
86. člen |
|
(varstvo
tal ter kmetijskih zemljišč) |
|
(1) Pri
gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in
ga deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za izboljšanje
kmetijskih zemljišč ali za urejanje objektov. |
|
|
|
(2) Pod
pogojem, da se s tem izboljšujejo pogoji za pridelavo zdrave hrane, je
dopustno izboljšanje kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanje pogojev
obdelave kmetijskih zemljišč z izvajanjem agrarnih operacij ki
spreminjajo prostor, kot so arondacije, komasacije in melioracije; v
sklopu melioracij pa so dopustne le osuševanje, namakanje in tiste
agromelioracije, s katerimi se povečuje varnost obdelave zemljišč
(ureditve teras) ali izboljšujejo dostopi na kmetijska zemljišča.
Agrarne operacije morajo biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih
nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen način tako, da se med
kmetijskimi zemljišči ohranjajo, ponovno vzpostavljajo, na novo
vzpostavljajo žive meje, gozdni otoki, vodna telesa. Za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč je na območju kmetijskih zemljišč dopustna
gradnja vodnih zadrževalnikov. |
|
|
|
(3) Občina
mora pri varovanju tal in kmetijskih zemljišč upoštevati naslednje
omilitvene ukrepe: |
|
1. z
ustreznimi gospodarskimi, prostorskimi in drugimi ukrepi varovati v
gričevnatem delu občine kmetijske površine pred zaraščanjem, |
|
2.
zagotoviti ohranjanje strnjenih kompleksov kmetijskih zemljišč kot
bistveno sestavino prostora, ki ohranjanja proizvodne funkcije
kmetijskih zemljišč ter omogoča ekonomske neodvisnosti kmetijskih
gospodarstev, |
|
3.
spodbujati širjenje in zaokroževanje obstoječih kmetijskih gospodarstev
ter povečevanje kmetijskih površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v
uporabi, |
|
4. na
površini predvidenih posegov naj se do izvedbe posegov ohranja kmetijska
raba zemljišč, |
|
5. pri
izvajanju posegov naj se dela omejijo na površino urejanja, z delovnimi
stroji in vozili ni dopustno posegati v sosednja najboljša kmetijska
zemljišča, |
|
6. na
površini posegov na kmetijska zemljišča za potrebe zelenih površin, naj
se v okviru predvidenih dejavnosti ohranja vse nezazidane površine in
rodovitni potencial tal, |
|
7.
zagotoviti je potrebno vmesne tamponske cone med viri onesnaževanja in
kmetijskimi površinami za pridelavo hrane, |
|
8. na
najboljša kmetijska zemljišča je dopustno posegati šele, ko so
izkoriščene možnosti uporabe zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko
pridelavo (stavbna zemljišča, degradirana zemljišča, gozdna zemljišča in
druga kmetijska zemljišča). |
|
|
|
87. člen |
|
(varstvo
gozdov) |
|
(1) V
večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo, so
dopustni posegi le v primerih, ki so nujni in zanje ni druge možnosti. V
večnamenskih gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo pa so poleg
posegov, ki so nujni in zanje ni drugih možnosti, dopustni še posegi, ki
dopolnjuje načrtovano rabo gozda in gozdnega prostora v skladu s
poudarjeno socialno funkcijo. |
|
|
|
(2) V
prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. |
|
|
|
(3) Pri
gradnji prometnic, zavarovanih z ograjami, je potrebno zagotoviti
prehode za divjad na mestih, kjer potekajo stečine in naravni prehodi
posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov skupaj s projektantom določi
pristojni strokovni organ za lovstvo v sodelovanju s strokovnimi
službami za varstvo narave in v sodelovanju z lovskimi organizacijami. |
|
|
|
(4)
Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega v
prostor omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih zemljišč
pod enakimi pogoji, kot so veljali pred posegom. |
|
|
|
(5) Posegi
v gozdni prostor morajo biti izvedeni tako, da je povzročena minimalna
škoda na gozdnem rastju in gozdnih tleh. |
|
|
|
(6) Pri
poseganju v gozd je ostanke posekane gozdne vegetacije (štori, veje) ter
odvečni odkopni material, ki bi nastali pri gradnji, prepovedano
odlagati v gozdu, dopustno ga je vkopati v zasip ali odložiti na urejene
deponije odpadnega materiala. |
|
|
|
(7) Po
končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi
gradnje, na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih tleh ter na gozdnih
poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer
je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. |
|
|
|
(8)
Krčitev gozda na gradbeni parceli, ki posega v dejansko rabo gozda, je
dopustna šele po pridobitvi dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno
dovoljenje) in po predhodni označitvi dreves za krčitev ter
evidentiranju poseka, ki ga opravi pristojni organ za urejanje gozdov
oziroma za gospodarjenje z gozdovi. |
|
|
|
(9) Pri
poseku in spravilu lesa je potrebno upoštevati veljavne predpisa s tega
področja. |
|
|
|
(10) Na
območju naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg
gozdnih površin ohraniti v največji možni meri ter jih zajeti v zeleni
sistem naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
|
|
|
(11)
Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so
določeni s predpisi o gozdovih. |
|
|
|
(12)
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to
predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
|
|
|
(13) Pri
izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov je potrebno pri
vseh posegih v gozdove, poleg predhodno navedenih kriterijev, upoštevati
tudi kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter
kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij. |
|
|
|
(14) Pri
gospodarjenju z gozdom je potrebno upoštevati: |
|
1. sečnjo
drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti je dopustno izvajati
izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca septembra do konca
meseca februarja naslednjega leta, |
|
12. suha
drevesa in drevesna dupla je potrebno ohranjati povsod tam, kjer s
puščanjem oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in
bolezni – drevesne vrste, kjer obstaja nevarnost širjenja, so: smreka,
kostanj, brest, |
|
3.
ohranjati je potrebno plodonosne drevesne in grmovne vrste, |
|
4.
ohranjati je potrebno gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na
zaščito bregov pred erozijo, |
|
5. pri
poseku je potrebno očistiti struge vodotokov, |
|
6.
potrebno je zagotavljati naravno pestrost, |
|
7. če se
izvede krčitev na golo, jo je potrebno takoj oziroma še v letu krčitve
sanirati na način, da se osnuje nova zarast. |
|
|
|
(15) Na
površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v
primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za
kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno
uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki v tem odloku urejajo
kmetijska zemljišča. |
|
|
|
3.2.10
Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja |
|
|
|
88. člen |
|
(varstvo
pred hrupom) |
|
(1)
Varstvo pred hrupom je potrebno izvajati na podlagi občutljivosti
posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora.
Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z uredbo o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
|
|
|
(2) V
enotah urejanja prostora naselij in drugih, za občino pomembnih območij
poselitve, navedenih v 41. členu tega odloka, je v skladu z uredbo o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena naslednja stopnja
varstva pred hrupom: |
|
v območjih
stanovanjskih površin (SS) v naslednjih EUP JE19-del, JE20, JE21, LV01,
LV02, LV04, LV05, LV06, LV08, LV09, LV10, LV11, LV13-del, LV18, LV20,
LV21, LV22, PA02, PA03 PA11, PA12, PA13-del, PA14, PA16, PA17, PA19,
RO09-del, RO12-del in v posebnih območjih, ki so namenjena površinam za
turizem (BT) v EUP JE26-del ter v neposredni okolici bolnišnic,
zdravilišč in okrevališč (del CE33): II. stopnja varstva pred hrupom, |
|
v ostalih
stanovanjskih območjih (SS), ki niso navedena v gornji alineji, območjih
podeželskih naselij (SK), območjih centralnih dejavnosti (C, CU, CD),
območjih športnih centrov (BC) in na zelenih površinah (ZS, ZK, ZP, ZD):
III. stopnja varstva pred hrupom, |
|
v območjih
proizvodnih dejavnosti (IP, IG, IK) ter na površinah drugih območij
posebnih dejavnosti (BD) namenjenih nakupovalnim središčem, sejmiščem,
zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim
dejavnostim (avtodromi, vrtiljaki, športna strelišča): IV. stopnja
varstva pred hrupom. |
|
|
|
(3) V
območjih podrobnejše namenske rabe prostora, namenjenih prometni
infrastrukturi (PC, PŽ, PO), komunikacijski infrastrukturi (T),
energetski infrastrukturi (E), okoljski infrastrukturi (O), potrebam
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N), je v skladu z uredbo o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena IV. stopnja varstva
pred hrupom. |
|
|
|
(4) Na
območju krajine je v skladu z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa
v okolju določena naslednja stopnja varstva pred hrupom: |
|
1. na vseh
površinah v mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano stopnjo
varstva pred hrupom (varovalni gozdovi, naravni rezervati), je določena
I. stopnja varstva pred hrupom, |
|
2. V
območjih razpršene poselitve A, Av in na območju zelenih površin (ZS,
ZK, ZP, ZD) je določena III. stopnja varstva pred hrupom, |
|
3. na
območjih voda (VC), razen površin vodne infrastrukture in površin voda,
zajetih v mirna območja na prostem, je določena III. stopnja varstva
pred hrupom, |
|
4. na
območjih kmetijskih zemljišč (K1, K2), razen kmetijskih zemljišč,
zajetih v mirna območja na prostem, je določena IV. stopnja varstva pred
hrupom, |
|
5. na
območjih gozdnih zemljišč (G), to je na površinah gozda in na površinah
za dejavnosti z gozdarskega področja razen gozdov, zajetih v mirna
območja na prostem, je določena IV. stopnja varstva pred hrupom. |
|
|
|
(5) Za
javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na
prostem je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa občine. |
|
|
|
(6) Nove
gradnje, rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v obstoječih
objektih ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom. |
|
|
|
(7) Pri
novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih
objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je potrebno vse
posege načrtovati z individualnimi ukrepi zaščite pred hrupom (odmiki,
načrtovanje in izvedba pasivne protihrupne zaščite objekta, ipd.) tako,
da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov na obstoječih
cestnih objektih zaradi prometa na cesti. |
|
|
|
(8)
Upravljavec AC ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za
nova poselitvena območja oz. za območja spremenjene rabe prostora, kot
tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo
posledica obratovanja AC, razen ukrepov zaščite, načrtovanih v
prostorskih dokumentih za njeno izgradnjo, kolikor še niso izvedeni.
Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma
območij spremenjene rabe prostora je obveznost lokalne skupnosti oz.
investitorja novih posegov (za obstoječo poselitev je bila protihrupna
zaščita izvedena v sklopu gradnje AC). |
|
|
|
89. člen |
|
(varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Nov
poseg v prostor, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ali rekonstrukcija
obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne
sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki so določene z uredbo o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
|
|
|
(2) Za
posege v prostor, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno
izdelati oceno vplivov na okolje. Dopustna je izvedba tistih posegov v
prostor, za katere je iz ocene vplivov na okolje mogoče nedvoumno
zaključiti, da pričakovane mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja ne
bodo presegale z uredbo dovoljenih vrednosti. |
|
|
|
(3) Za
območja stanovanj (S, SS, SK), območja centralnih dejavnosti (C, CU,
CD), posebna območja (BT, BC, BD), območja intenzivne kmetijske
proizvodnje (IK), območja zelenih površin (ZS, ZD, ZP, ZK) in površine
odprtega prostora s kmetijsko dejavnostjo, v katerih se hkrati pojavlja
razpršena poselitev (A, Av), je določena I. stopnja varstva pred
sevanjem, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. |
|
|
|
(4) Za
območja proizvodnih dejavnosti (IP, IG), območja prometnih površin (PC,
PŽ; tudi za območja javnih cestnih in železniških površin v I. območju
stopnje varstva pred sevanjem), območja energetske infrastrukture (E),
območja okoljske infrastrukture (O), območja kmetijskih zemljišč (K1,
K2), območja gozdnih zemljišč (G) in območja voda (VC) je določena II.
stopnja varstva pred sevanjem, v kateri so dopustni posegi v okolje, ki
so po stopnji sevanja bolj moteči. |
|
|
|
(5) V
območjih, v katerih mora biti zagotovljena I. stopnja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem, morajo biti na nivoju 1 m od tal upoštevani
naslednji odmiki posegov od obstoječih in načrtovanih virov
elektromagnetnega sevanja (v odvisnosti od oblike daljnovoda in
razdelilnih postaj): |
|
1.
daljnovod napetosti 110 kV: 15 m, |
|
2. enak
odmik v odvisnosti od vstopne napetosti je potrebno upoštevati tudi pri
razdelilnih transformatorskih postajah iz prenosnega v distribucijsko
omrežje, |
|
3. pri
omrežjih in objektih nižjih napetosti odmik za zagotavljanje I. stopnje
varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni potreben. |
|
|
|
(6) V
obstoječih objektih, ki so v vplivnem pasu EMS, je potrebno spremeniti
namembnost objektov iz stanovanjske rabe in podobne rabe, v rabo II.
območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem z dejavnostmi, pri
katerih se v objektu dalj časa ne zadržujejo ljudje. Na zemljiščih,
opredeljenih kot območje II. stopnje varstva pred elektromagnetnim
sevanjem, ni dopustna gradnja novih stanovanjskih objektov in objektov,
pri katerih je zahtevana I. stopnja varstva pred elektromagnetnim
sevanjem. V primeru, da je predloženo dokazilo pooblaščene organizacije,
da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, ki jo
mora dostaviti upravljavec vira EMS za vse objekte z varovanimi
prostori, ki so že locirani v teh koridorjih, sprememba namembnosti ni
potrebna. |
|
|
|
90. člen |
|
(varovanje
zdravja) |
|
(1)
Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v
prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi,
so dopustne le, če se s projektno dokumentacijo načrtujejo ukrepi, ki
bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih
stopenj. |
|
|
|
(2)
Obstoječe objekte in naprave, katerih izpusti v okolje presegajo s
predpisi dopustno stopnjo izpustov, ne smejo obratovati, dokler njihovi
upravljavci ne sanirajo vira emisij pod mejne vrednosti. |
|
|
|
(3)
Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, morajo biti osvetljeni z
dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za
graditev stanovanjskih stavb in stanovanj: |
|
1. najmanj
1 h direktnega osončenja na dan 21. december, |
|
najmanj 3
h direktnega osončenja na dan 21. marec in 21. september. |
|
2.
|
|
(4) Tega
pogoja ni potrebno zagotoviti: |
|
1. za 20 %
stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah, |
|
2. kadar
leži stavba na severnem pobočju in lega stavbe ne omogoča izvedbe
določbe osončenja, |
|
3. za
gradnjo stavb v vrzeli stavbnega bloka. |
|
|
|
3.2.11
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
|
|
|
91. člen |
|
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) V
ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma
dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi s svojim delovanjem
povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora. |
|
|
|
(2) Na
ogroženih območjih je potrebno omogočiti varne življenjske razmere s
sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s
stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki bi ogrožali človekovo življenje
ali njegove materialne dobrine. |
|
|
|
(3) Vse
zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru
naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in
reševanja. |
|
|
|
(4) Za
zmanjševanje ogroženosti naselij zaradi naravnih in drugih nesreč je
potrebno: |
|
1. v delih
naselij, ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč, preprečevati razvoj
dejavnosti, ki bi povečevale ogroženost prostora, |
|
2.
sanirati objekte in naprave, da bodo v dobrem stanju in s tem nenevarni
za okolico, |
|
3.
zagotavljati varnost pred požari in poskrbeti za ustrezne količine vode
za gašenje, |
|
4.
zagotavljati varstvo pred škodljivim delovanjem voda, |
|
za
obstoječa poselitvena območja na ogroženih območjih zagotavljati izvedbo
ustreznih varnostnih ukrepov oziroma opuščati obstoječo neustrezno rabo. |
|
|
|
(5) Na
ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 5000 prebivalci je
v vseh novih objektih obvezna ojačitev prve plošče, zaklonišča osnovne
zaščite pa se gradijo v objektih, ki so določeni s predpisi. |
|
|
|
92. člen |
|
(poplavna
območja) |
|
(1)
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer
razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza
stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih. |
|
|
|
(2) Na
poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in
določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. |
|
|
|
(3) Če
načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor
povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem
novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za
zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred
začetkom izvedbe posega v prostor. |
|
|
|
(4)
Omilitvene ukrepe je dopustno izvajati etapno v skladu s potrjeno
strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena
njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja
prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter
karte razredov poplavne nevarnosti. |
|
|
|
(5)
Znotraj EUP z oznako OP, kjer se pojavljajo poplave (površine poplav so
prikazane v sklopu obveznih prilog OPN, in sicer v kartografskem delu
prikaza stanja prostora), je posege v prostor potrebno načrtovati v
skladu s predpisi o vodah ter zanje pridobiti projektne pogoje in vodno
soglasje pristojnega organa za upravljanje voda. |
|
|
|
(6) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča
ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu s področno
zakonodajo. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih
območjih občine se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje
(garaže), obvezno preveri gibanje nivoja podtalne vode. |
|
|
|
(7) Na
poplavnih območjih, za katera v tem občinskem prostorskem načrtu razredi
poplavne nevarnosti niso določeni, je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih legalno
zgrajenih objektov, če je poseg skladen s predpisom, ki ureja pogoje in
omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna ogroženost in se ne sme povečati škodljiv
vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča. Za vsak tovrsten poseg na
poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
|
|
|
(8)
Ohranja se retencijske sposobnosti območij in zagotavlja njihovo ponovno
vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retencijskih površin
ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob
ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda. |
|
|
|
(9) S
predhodnim soglasjem pristojnega organa za upravljanje voda pa je
pogojno dopustno: |
|
1.
vzdrževanje in priključki obstoječe gospodarske javne infrastrukture, |
|
2.
urejanje zelenih površin ter odprtih športnih igrišč, |
|
3. gradnje
ograj, pod pogojem, da ne ovirajo pretoka poplavnih voda. |
|
|
|
93. člen |
|
(erozijska
območja) |
|
(1) Na
erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor
zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. |
|
|
|
(2) Na
erozijskih območjih je prepovedano poseganje v prostor na način, ki
pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov kot je: |
|
1.
ogoljevanje površin, |
|
2. krčenje
tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne
odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča
območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
|
3.
zasipavanje izvirov, |
|
4.
nenadzorovano zbiranje in odvajanje zbranih voda po erozivnih in
plazljivih območjih, |
|
5.
omejevanje pretoka hudourniških voda, |
|
6.
pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
|
7.
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
|
8.
zasipanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
|
9.
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge in |
|
10.
vlačenje lesa. |
|
|
|
(3)
Na območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov (in sicer na žariščih
površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih)
je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali
rekonstrukcije objektov in naprav, treba predhodno pridobiti geološko
mnenje in pred izdajo oziroma v sklopu dovoljenja za gradnjo izvesti
predpisano sanacijo brežine. |
|
|
|
(4) Pred
začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25
%, je potrebna predhodna geomehanska preveritev nosilnosti tal za
nekoherentna tla. |
|
|
|
94. člen |
|
(plazljiva
območja) |
|
(1) Na
plazljivih območjih, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal
ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev, ni dopustno
poseganje v zemljišče, s katerim bi povzročili gibanje hribin ali
drugače ogrozili stabilnost zemljišča kot je: |
|
1.
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugimi posegi, ki bi
pospešili zamakanje zemljišč, dvig podzemne vode in posledično plazenje
terena, |
|
2.
zasipavanje izvirov, |
|
3.
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozijsko nevarnih
ali plazljivih zemljiščih, |
|
4.
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
|
5.
izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
|
6. krčenje
in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje
plazenje zemljišč. |
|
|
|
(2) Na
območjih nestabilnih, plazljivih tal je nedopustno poseganje v teren
brez predhodnega pisnega mnenja pooblaščenega geologa, ki izda mnenje o
ustreznosti posega in opredeli dopusten način posega v nestabilna tla. |
|
|
|
(3)
Plazljiva in erozijsko nevarna območja iz drugega odstavka tega člena so
zgolj opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s
področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum,
da je zemljišče plazljivo ali erozijsko nevarno v skladu z določbami
prejšnjega odstavka. |
|
|
|
95. člen |
|
(območja
potresne ogroženosti) |
|
(1) Po
karti potresne nevarnosti Slovenije, ki jo je izdelal Geodetski inštitut
Slovenije in je prikazana v Atlasu okolja (ARSO GIS), je pretežni del
občine v območju projektnega pospeška tal 0,125 g, manjši severozahodni
del pa v območju 0,1g. |
|
|
|
(2)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni za 7. stopnjo 12-stopenjske
lestvice EMS, to je evropske makrosezmične lestvice (kratica EMS -
European Macroseismic Scale). |
|
|
|
96. člen |
|
(varstvo
pred požarom) |
|
(1) Pri
graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. |
|
|
|
(2) Pogoje
za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti: |
|
1. z
odmiki in požarnimi ločitvami med objekti oziroma s predpisanimi
požarnovarnostnimi odmiki od parcelnih mej sosednjih zemljišč, |
|
2. z
intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za
intervencijska vozila, |
|
3. z viri
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter |
|
4. s
površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. |
|
|
|
(3)
Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska
vozila morajo ustrezati predpisanim standardom. |
|
|
|
(4)
Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz za gasilska
vozila do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov ter zadrževalnih
bazenov viškov padavinskih voda. |
|
|
|
(5) Na
območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na
omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, je potrebno
zagotoviti požarne bazene in druge ustrezne ureditve. |
|
|
|
(6) V
območjih velike požarne ogroženosti gozdov ni dopustno načrtovati
dejavnosti in prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za
življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo. |
|
|
|
(7) Na
območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je potrebno prostorske
ureditve načrtovati tako, da bodo izključene verižne nesreče,
izključeni, zmanjšani ali zadržani prenosi začetih izrednih dogodkov,
zmanjšane posledice v primeru nesreč in omogočeno uspešno ukrepanje v
okviru zaščite in reševanja. Zato je potrebno zagotoviti ustrezne odmike
med dejavnostmi oziroma objekti. |
|
|
|
(8) V
projektni dokumentaciji je za objekte na potencialnih območjih požarne
ogroženosti potrebno opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so
povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno
nevarnih snovi in tehnoloških postopkov in z možnostjo širjenja požara
na morebitna sosednja poselitvena območja ter ukrepe varstva pred
požarom. |
|
|
|
(9)
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu - študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
|
|
97. člen |
|
(okoljski
kazalci) |
|
(1) Občina
mora v času izvajanja OPN spremljati stanje okolja s stališča varovanja
zdravja ljudi pred vplivi iz okolja in zagotoviti spremljanje naslednjih
kazalcev okolja: |
|
1.
povprečni letni dnevni promet na javnih cestah (vir hrupa, delci itd.), |
|
2. delež
rabe energije iz obnovljivih virov energije in letna poraba energije na
prebivalca, |
|
3.
pritožbe o virih smradu, |
|
3.
kakovost površinskih voda (kemijsko in ekološko stanje), |
|
5.
kakovost podzemnih voda (fizikalno-kemijski parametri onesnaženja), |
|
6. delež
prebivalcev priključenih na ustrezen sistem zbiranja, odvajanja in
čiščenja odpadnih voda, |
|
7.
kakovost vodnih virov za oskrbo s pitno vodo, površina kmetijskih
zemljišč na vodovarstvenih območjih, |
|
8.
površina stavbnih zemljišč in število objektov na poplavnih območjih, |
|
9. število
konfliktnih območij z vidika obremenjenosti s hrupom, |
|
10.
prostorska navzkrižja rabe na območjih varstvenih pasov daljnovodov, |
|
11.
količina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca in delež ločeno
zbranih komunalnih odpadkov, |
|
12.
razvitost infrastrukture za ravnanje z odpadki, |
|
13.
število divjih odlagališč odpadkov, |
|
14.
število, območij proizvodnih dejavnosti (I) v naseljih, |
|
15. redna
kemijska in bakteriološka analiza pitne vode, |
|
16. stanje
naravovarstvenih območij, virov pitne vode, površinskih vodotokov ter
erozijskih območij. |
|
|
|
(2)
Občina mora v času izvajanja OPN zagotoviti spremljanje še naslednjih
prostorskih kazalcev: |
|
1.
spremljanje stanja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč pri
vsakokratnem spreminjanju namenske rabe prostora, |
|
2.
evidenco o dejanski rabi tal in dejanskih kmetijskih zemljiščih, |
|
3. gradnjo
na plazovitih in erozijskih zemljiščih glede na namensko rabo, |
|
4.
stabilnost novih gozdnih robov za obdobje prvih 5 let, |
|
5. obseg
gozdnih površin (namenska raba), |
|
6.
funkcije gozdov, |
|
7.
spremljanje izvajanja omilitvenih ukrepov na območja ohranjanja narave
in ostala naravna območja v času gradnje. |
|
|
|
3.3
PODROBNEJŠI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO EUP IN NAMENSKI RABI PROSTORA
|
|
|
|
98. člen |
|
(območja
stanovanj SS - eno- ali dvostanovanjske stavbe) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja stanovanj z eno- ali
dvostanovanjskimi stavbami, namenjenimi bivanju, brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi, občina ureja naslednje EUP in dele EUP: |
|
1. BT13,
BT18, BT19, BT20, BT24 v četrtni skupnosti Breg-Turnišče, |
|
2. CE26,
CE28 v četrtni skupnosti Center, |
|
3. JE19,
JE22, JE24 v četrtni skupnosti Jezero, |
|
4. LV01,
LV02, LV05 (vrstne hiše), LV08 (vila bloki), LV17, LV18, LV22 v četrtni
skupnosti Ljudski vrt, |
|
5. PA02,
PA04, PA08, PA09, PA11, PA14, PA16, PA17 v četrtni skupnosti Panorama, |
|
6. RO01,
RO04, RO09, RO11, RO18 v četrtni skupnosti Rogoznica, |
|
7. KV02 v
RPE naselju Krčevina pri Vurberku. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako SS v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območja stanovanj (S), namenjena bivanju in
spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S
(območja stanovanj) pa kot stanovanjske površine (SS), namenjene bivanju
brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi stanovanjske
objekte, tudi objekte za občasno ali stalno bivanje ostarelih oseb,
otrok, študentov in drugih socialnih skupin ter varstvo otrok,
nestanovanjske objekte in gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte za lastno rabo in ostale objekte določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne spremljajoče dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega
člena, namenjenih bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi
dejavnostmi, so poslovne dejavnosti trgovine ter mirne storitvene
dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstva
in turizma, kulture, vzgoje in izobraževanja, razvedrila, športa in
rekreacije ter druge dejavnosti, ki ne generirajo večjega tovornega niti
večjega osebnega prometa (površina prostorov za dejavnost v
stanovanjskem objektu do 100 m2 ali kot samostojni objekt), če so
izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
1. dovolj
velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo
stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi površinami (vendar ne več kot 10
parkirnih mest) za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, |
|
2.
neposredna navezanost gradbene parcele na javno cestno omrežje, |
|
3. nova
dejavnost ne sme poslabšati kakovosti bivanja in bivalnega okolja
(povečana stopnja hrupa in drugih emisij, glede na obstoječe
obremenitve, ni dopustna), |
|
4.
poslovne dejavnosti so dopustne v pritličju stavb; dejavnosti, kot so
pisarne, osebne storitve, ambulante, trgovine na drobno, izobraževanje,
varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center in podobno pa so
dopustne tudi v drugih etažah ali kot samostojne stavbe, |
|
5. v
stanovanjskih stavbah je dopustna tudi ureditev turističnih
nastanitvenih zmogljivosti (turističnih sob in apartmajev) kot
dopolnilnih dejavnosti v lastni stanovanjski stavbi (oddajanje sob). |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri stanovanjski gradnji v
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena mora upoštevati naslednje
pogoje: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti (razmerje med zazidanim delom parcele in
celo parcelo) pri stanovanjskih in drugih stavbah je do vrednosti 0,4,
dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če so zagotovljeni pogoji o
odmikih, legi, varnosti dostopa in drugi pogoji, ki vplivajo na kakovost
bivanja in zdravje ljudi, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele namenjene gradnji (razmerje med bruto
tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele,
namenjene gradnji) pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,8
z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja
zazidanosti), |
|
3. pri
dopustnih spremljajočih dejavnostih je dopustno odstopanje od teh
vrednosti v skladu s tehničnimi zahtevami posameznih dejavnosti. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave stavb so dopustne prostostoječe stavbe, razviti
tlorisi, stavbe v nizu, po tipologiji namembnosti in oblikovanja pa
stavbe tipa S1, S2 (le obstoječe), S3, S4, S8, N1, N2, skladno s
splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. Pri objektih
tipa S2 je dopustna le legalizacija, rekonstrukcija in dozidava
obstoječega v okviru dopustnih gabaritov. Za potrebe dejavnosti je
dopustna gradnja oziroma sprememba namembnosti enega objekta iste vrste. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
ostalih prostorskih izvedbenih pogojih je potrebno upoštevati skupne
prostorske izvedbene pogoje. |
|
|
|
99. člen |
|
(območja
stanovanj SS - večstanovanjske stavbe) |
|
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja stanovanj z večstanovanjskimi
stavbami, namenjenimi bivanju, brez ali s spremljajočimi dejavnostmi,
občina ureja naslednje EUP in dele EUP: CE32, LV01, LV04 in LV16 v
naselju Ptuj. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako SS v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območja stanovanj (S), namenjena bivanju in
spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S
(območja stanovanj) pa kot stanovanjske površine (SS), namenjene bivanju
brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi stanovanjske
stavbe, tudi stavbe za občasno ali stalno bivanje ostarelih oseb, otrok,
študentov in drugih socialnih skupin ter za varstvo otrok,
nestanovanjske objekte in gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte za lastno rabo in ostale objekte določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne spremljajoče dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega
člena, namenjenih bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi
dejavnostmi, so poslovne dejavnosti trgovine ter storitvene dejavnosti
(razen vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstva in turizma,
kulture, vzgoje in izobraževanja, razvedrila, športa in rekreacije ter
druge dejavnosti, ki ne generirajo večjega tovornega niti večjega
osebnega prometa (površina prostorov za posamezno dejavnost do 150 m2),
če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
1.
izvedljiva mora biti ureditev dodatnih parkirnih mest za potrebe
zaposlenih in obiskovalcev na skupnih funkcionalnih površinah objekta
ali v kletnih etažah objekta, |
|
2.
neposredna navezanost gradbene parcele na javno cestno omrežje, |
|
3. nova
dejavnost ne sme poslabšati kakovosti bivanja in bivalnega okolja
(povečana stopnja hrupa in drugih emisij ni dopustna glede na obstoječe
obremenitve), |
|
4.
dejavnosti, ki generirajo obiskovalce, so dopustne v pritličju stavb,
izjemoma so dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta,
izobraževanje, varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center
dopustne tudi v drugih etažah stavb. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri večstanovanjski gradnji
v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena mora upoštevati naslednje
pogoje: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti pri stanovanjskih in drugih stavbah je do
vrednosti 0,4, dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če so
zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugi pogoji,
ki vplivajo na kakovost bivanja in zdravje ljudi, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele namenjene gradnji, pri stanovanjskih in
drugih stavbah je do vrednosti 2,4 z možnostjo povečanja do 3,6, ki je
odvisen od dopustne etažnosti obstoječih in načrtovanih objektov v
posamezni EUP, |
|
3. pri
dopustnih spremljajočih dejavnostih je dopustno odstopanje od teh v
skladu s tehničnimi zahtevami posameznih dejavnosti. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave stavb so dopustne večstanovanjske stavbe, razviti
tlorisi, stavbe v nizu (ulična poteza), po tipologiji namembnosti in
oblikovanja pa stavbe tipa S5, S6, S7, S8, N1, N2, skladno s splošnimi
PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in omejitve, ki so določeni v
predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
ostalih prostorskih izvedbenih pogojih je potrebno upoštevati skupne
prostorske izvedbene pogoje. |
|
|
|
100. člen |
|
(območja
podeželskih naselij SK) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za podeželska naselja, namenjena
bivanju, spremljajočim dejavnostim in kmetijam z dopolnilnimi
dejavnostmi, občina ureja naslednje EUP in dele EUP: |
|
1. BT17,
BT21, BT35, JE17, PA19, RO02, RO08, RO13, RO16 inRO18 v naselju Ptuj, |
|
2. GR01,
GR02 v naselju Grajenščak, |
|
3. GA01 v
naselju Grajena, |
|
4. KI01,
KI02, KI03, KI05, KI06, KI07, KI08 v naselju Kicar, |
|
5. KV05 v
naselju Krčevina pri Vurberku, |
|
6. MV01,
MV02 in MV03 v naselju Mestni Vrh, |
|
7. PC01 v
naselju Pacinje, |
|
8. PO01 v
naselju Podvinci, |
|
9. SV01 v
naselju Spodnji Velovlek, |
|
10. SP01,
SP02 in SP04 v naselju Spuhlja. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako SK v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območja stanovanj (S), namenjena bivanju in
spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S
(območja stanovanj) pa kot površine podeželskega naselja (SK), namenjene
bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi stanovanjske,
nestanovanjske objekte in gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte za lastno rabo in ostale objekte določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
dejavnosti kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem ter
spremljajočimi dejavnostmi, kot so: gostinstvo in turizem, predelovalne
dejavnosti in gradbeništvo, trgovina ter storitvene dejavnosti, poslovne
dejavnosti in druge dejavnosti – površina prostorov za spremljajoče
dejavnosti je do 150 m2 (za dopolnilne dejavnosti na kmetiji je ta
površina dopustno večja, če ni omejena s predpisi o izvajanju
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji), ki ne povzročajo večjega tovornega
ali večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
1.
velikost gradbene parcele mora zagotavljati potrebne površine za
normalno funkcioniranje stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi
površinami za potrebe stavbe – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; |
|
2.
neposredna navezanost gradbene parcele na javno cestno omrežje; |
|
3. nova
dejavnost ne sme poslabšati kakovosti bivanja in bivalnega okolja
(povečana stopnja hrupa in drugih emisij, na obstoječe obremenitve, ni
dopustna), |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji v podeželskih
naseljih v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena mora upoštevati
naslednje pogoje: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti (razmerje med zazidanim delom parcele in
celo parcelo) pri stanovanjskih in drugih stavbah je do vrednosti 0,4,
dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če so zagotovljeni pogoji o
odmikih, legi, varnosti dostopa in drugi pogoji, ki vplivajo na kakovost
bivanja in zdravje ljudi ali je takšno povečanje posledica obstoječe
pozidave ali zasnove pozidave, ki nadaljuje tradicionalni tip strnjene
poselitve, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele namenjene gradnji, (razmerje med bruto
tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele,
namenjene gradnji) pri stanovanjskih in drugih stavbah je do vrednosti
0,8 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave
faktorja zazidanosti), |
|
3. pri
dopustnih spremljajočih dejavnostih je dopustno odstopanje od teh v
skladu s tehničnimi zahtevami posameznih dejavnosti. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave stavb so dopustne prostostoječe stavbe, razviti
tlorisi, stavbe v nizu (kot stavbe iztegnjenega doma v ravninskih
naseljih), po tipologiji namembnosti in oblikovanja pa stavbe tipa S1,
S2 (le že obstoječe), S3 (le v gručah po vsaj tri stavbe), S8, N1, N2,
N5, kmetijski objekti (hlevi, kašče, skednji ipd., ne pa kozolci, ki
niso tip kmetijskih objektov tradicionalni kulturni krajini), tudi
spremljajoči objekti v okviru podeželskega naselja in objekti, namenjeni
dopolnilnim dejavnostim na kmetiji, skladiščem, objekti za obrt, turizem
in ostale dopolnilne dejavnosti v skladu s predpisi o izvajanju
dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah). V vinogradniških območjih
so dopustne tudi vinske kleti in zidanice, skladno s splošnimi PIP o
vrstah dopustnih gradenj in drugih del. Za stavbo tipa S2 velja, da je
dopustna le legalizacija, rekonstrukcija in dozidava obstoječega v
okviru dopustnih gabaritov. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
ostalih prostorskih izvedbenih pogojih je potrebno upoštevati skupne
prostorske izvedbene pogoje. |
|
|
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
1. V
naseljih, ki so opredeljena kot ostala naselja z dodatno funkcijo
občinskega središča (Grajena) ali dodatno funkcijo oskrbnega središča
(Podvinci, Spuhlja1) so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti, ki jih
opravljajo za zadovoljevanje potreb prebivalstva v svojem vplivnem
območju. |
|
2. obliko,
nagib, krtino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni oziroma
kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine opečne strukture, temnih
barv od rjave do opečno rdeče, dopusten je nagib streh od 35-45° oziroma
v skladu z obstoječim vzorcem (od 25-45°) strehe pa dvokapnice s čopi
ali brez, zložene strehe pri tlorisno razviti zasnovi, enokapnice in
ravne strehe so dopustne v primeru gradnje stavb, grajenih po načelu
nizkoenergetskih ali pasivnih hiš in v primeru, da gre za nov niz
objektov z istim tipom strehe v liniji ali v gruči-več novih objektov. |
|
|
|
101. člen |
|
(osrednja
območja centralnih dejavnosti CU) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za osrednja območja centralnih
dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim storitvenim in družbenim
dejavnostim ter bivanju, občina ureja naslednje EUP in dele EUP: |
|
1. BT09,
BT10, BT14 v četrtni skupnosti Breg-Turnišče, |
|
2. CE20,
CE21, CE28-del v četrtni skupnosti Center, |
|
3. JE03 v
četrtni skupnosti Jezero. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena kot
območje centralnih dejavnosti (C), namenjeno oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim ter bivanju, znotraj podrobnejše namenske rabe
prostora C (območja centralnih dejavnosti) pa kot osrednja območja
centralnih dejavnosti (CU), kot so območja historičnega ali novih jeder,
kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih,
upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih,
verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi stanovanjske,
nestanovanjske objekte in gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte za lastno rabo in ostale objekte določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena so
(poleg bivanja): trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in
turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje,
zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, verske, razvedrilne,
rekreacijske in športne dejavnosti ter druge dejavnosti. Sprememba
obstoječe stanovanjske namembnosti več etažnih stavb je dopustna pod
pogojem, da bo v stavbi ohranjeno vsaj eno stanovanje – praviloma v
nadstropju ali v mansardi oziroma v duhu tradicionalne razporeditve
funkcij prostorov in v skladu z dopustnimi dejavnostmi v okviru PNR.
Sprememba namembnosti celotne stavbe je izjemoma dopustna le v primeru,
ko je sprememba namenjena javni dejavnosti, ki povečuje prepoznavnost
mestnega jedra in privablja obiskovalce mestotvornih dejavnosti, kot so:
kulturne dejavnosti, gostinstvo in turizem, knjigarne, izobraževalne
dejavnosti in podobno. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji v osrednjih
območjih centralnih dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega
člena mora upoštevati naslednje pogoje: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 0,5, dopustno pa je
povečanje te vrednosti, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi,
varnosti dostopa in drugi pogoji, ki vplivajo na kakovost bivanja in
zdravje ljudi ali je takšno povečanje posledica obstoječe pozidave ali
zasnove pozidave, ki nadaljuje tradicionalni tip strnjene poselitve, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, je do vrednosti 2,0 z
možnostjo povečanja, ko je to povečanje posledica povečanja faktorja
zazidanosti ali obstoječega stanja, |
|
3. pri
dopustnih spremljajočih dejavnostih je dopustno odstopanje od teh v
skladu s tehničnimi zahtevami posameznih dejavnosti. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave stavb so dopustne prostostoječe stavbe, razviti
tlorisi, objekti v nizu (ulična poteza), po tipologiji namembnosti in
oblikovanja pa objekti tipa S6, S8, N1, N2 ter spremljajoči objekti. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za velikost in
oblikovanje objektov: |
|
1.
velikost objektov: |
|
a. posegi
v prostor, ki bi bili višji od obstoječih objektov ali večji od tlorisov
objektov niso dopustni, razen v primeru, ko takšno povečanje izhaja iz
tehničnih zahtev za načrtovano dejavnost, odstopanje pa je usklajeno s
pogoji varstva kulturne dediščine, |
|
b. nove
grajene prostorske dominante niso dopustne razen v primeru, ko so
usklajene s pogoji varstva kulturne dediščine, |
|
2. strehe: |
|
a. pri
objektih, ki so varovani kot kulturna dediščina, mora biti streha v
naklonu 38–49 stopinj, kritina opečni zareznik ali bobrovec; izjemoma so
dopustna odstopanja – odvisno od statusa in lastnosti objekta, kar se za
območje ali objekte določi s kulturnovarstvenimi pogoji, |
|
b.
dopustni so linijski snegolovi, |
|
c.
dopustna je bakrena ali druga ustrezna barvna pločevina za prekrivanje
nizkih naklonov, nastrešnic ipd., |
|
d. pri
določanju tipa, naklona in smeri slemena oziroma strehe in barve ter
strukture kritine pri ostalih objektih je potrebno upoštevati obstoječe
objekte v soseščini, |
|
e. na
posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (npr.
cerkev, samostan, proštija, sodišče) je dopusten drugačen naklon strehe
in kritina z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve, |
|
3.
fasade: |
|
a. pri
obdelavi fasad historičnih objektov je dopustna uporaba izvirnih
materialov iz okolice, pri novih fasadah pa materiali, ki so skladni z
okolico (lokalni kamen - peščenjak, ometi), ohranjati je potrebno
obstoječe dekorativne elemente; fasade brez takšnih elementov je
dopustno oblikovati v skladu z objekti znotraj posamezne EUP; novi
materiali (les, jeklo, steklo in umetni kamen) ne smejo predstavljati
prevladujočega elementa na fasadi, razen v primerih, ko je to usklajeno
s pogoji varstva kulturne dediščine, |
|
b. fasade
historičnih objektov je dopustno prenoviti v skladu s smernicami službe
za varstvo kulturne dediščine tako, da se ohranja fasadna členitev,
razmestitev in velikost odprtin ter barve in materiali; stavbno pohištvo
na objektih, ki pomembno soustvarjajo zgodovinsko strukturo jedra, mora
biti izvedeno v originalnih oblikah, dimenzijah, materialih in barvah. |
|
|
|
(9) Pri
poseganju v prostor v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je
potrebno upoštevati tudi naslednja merila in pogoje: |
|
1. za
območja naselbinske dediščine je potrebno pripraviti načrt prenove;
območje ali del območja je dopustno urejati tudi z OPPN, |
|
2. za vse
večje posege v območju jedra je potrebno rešitve pridobiti z variantnimi
strokovnimi prostorskimi preveritvami oziroma z javnimi natečaji ali
strokovnimi delavnicami, v skladu s smernicami za posamezno EUP. |
|
|
|
(10)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
1. oprema
avtobusnih postajališč in ulična oprema (tlaki, konfini, klopi, korita
za cvetje in zelenje) so predmet posebnega izbora, njihova postavitev in
oblikovanje morata upoštevati urbanistično-arhitektonske in krajinske
značilnosti prostora, |
|
2.
namestitev zabojnikov za odpadke na izbrana mesta ne sme razvrednotiti
spomeniško-varstvenih in drugih kakovosti prostora, |
|
3.
dopustni so reklamni izveski in zložljivi senčniki, oblikovani skladno s
stavbo, na katero so nameščeni, najnižja dopustna višina do izveskov
oziroma senčnikov, ki segajo v ulični prostor nad pločniki ali ostalimi
javnimi površinami, je 2,50 m, širina pa ne sme presegati polovice
širine pločnika, razen v conah za pešce, kjer večjo širino dopusti
pristojni organ občine, |
|
4.
plakatiranje je dopustno na posebnih, za ta namen oblikovanih stebrih in
panojih ter na posebej rezerviranih mestih, |
|
5.
umeščanje naprav in objektov ter elementov, kot so satelitske in druge
antene, pokrovi revizijskih jaškov, nadstreški, kioski, stojnice,
lokacije in oblika posod za odpadke, gostinski vrtovi, druga urbana
oprema, omarice za plin, zunanji deli klimatskih naprav, oglasne in
informacijske table, zračni vodi elektrike in ostale inštalacije, mora
biti podrejeno zahtevam za ohranjanje arhitekturnih in urbanističnih ter
dediščinskih kakovosti mestnega jedra mesta Ptuja; v ta namen se za
umeščanje teh objektov, elementov in naprav določijo lokacije, ki niso
vidno izpostavljene in ne bodo moteče v značilnih vedutah na mestno
jedro in znotraj njega; dimenzije, oblike, materiali in barve teh
elementov naprav in objektov morajo upoštevati obstoječe kvalitete v
mestnem jedru, ki jih je potrebno ohranjati in nadgrajevati; za
oblikovanje in umeščanje urbane opreme je potrebno pripraviti
oblikovalske elemente urbane opreme. |
|
|
|
(11) Pri
ostalih prostorskih izvedbenih pogojih je potrebno upoštevati skupne
prostorske izvedbene pogoje. |
|
|
|
102. člen |
|
(druga
območja centralnih dejavnosti CD) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za druga območja centralnih dejavnosti,
kjer prevladuje druga dejavnost razen stanovanj, občina ureja naslednje
EUP in dele EUP: |
|
1.
BT02, BT11, BT25, BT26, BT27 v četrtni skupnosti Breg-Turnišče, |
|
2. CE28,
CE29, CE30,CE33 v četrtni skupnosti Center, |
|
3. JE02,
JE04, JE05, JE09, JE18, JE27 v četrtni skupnosti Jezero, |
|
4. LV03,
LV15, LV19 v četrtni skupnosti Ljudski vrt, |
|
5. SP02 v
naselju Spuhlja. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena kot
območje centralnih dejavnosti (C), namenjeno oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim ter bivanju, znotraj podrobnejše namenske rabe
prostora C (območja centralnih dejavnosti) pa kot druga območja
centralnih dejavnosti (CD), kjer prevladuje določena dejavnost razen
stanovanj. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi
nestanovanjske stavbe, v katerih so dopustni stanovanjski deli in
gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni dejavnostim v območju in
opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in enostavne objekte za lastno
rabo in ostale objekte določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena so
dejavnosti trgovine, storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem,
poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, zaščite in reševanja,
izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulturne, razvedrilne,
rekreacijske in športne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti družbene
infrastrukture. Prevladujoča je praviloma ena vrsta centralnih
dejavnosti; dopustno je bivanje. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji v območjih
drugih centralnih dejavnosti, v EUP navedenih v prvem odstavku tega
člena, je: |
|
1. dopusten faktor zazidanosti je 0,5, dopustno pa je povečanje te
vrednosti, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa
in drugi pogoji, ki vplivajo na kakovost bivanja in zdravje ljudi ali je
takšno povečanje posledica obstoječe pozidave ali zasnove pozidave, ki
nadaljuje tradicionalni tip strnjene poselitve, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele namenjene gradnji je do vrednosti 2,0 z
možnostjo povečanja, ko je to povečanje posledica povečanja faktorja
zazidanosti ali obstoječega stanja, |
|
3.
pri
dopustnih spremljajočih dejavnostih je dopustno odstopanje od teh v
skladu s tehničnimi zahtevami posameznih dejavnosti. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni prostostoječi objekti, razviti
tlorisi, objekti v nizu (ulična poteza) in karejska zazidava, po
tipologiji namembnosti in oblikovanja pa objekti tipa S8, N1, N2 ter
spremljajoči objekti. Dopustni so spremljajoči pomožni objekti kot
nezahtevni in enostavni objekti. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za velikost in
oblikovanje objektov: |
|
1. streha: |
|
a.dopustne
so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in večkapne strehe na stavbah
manjših tlorisnih in višinskih gabaritov, |
|
b. pri
določitvi oblike, naklona in kritine streh se je potrebno prilagoditi
oblikam in kritinam v soseščini novega posega, |
|
2. fasade: |
|
a.
oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov je potrebno
poenotiti po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju, |
|
b. v
območjih, ki niso zaščitena kot kulturna dediščina, je dopustno
sodobnejše oblikovanje fasad (modernejše členitve fasad, uporaba
sodobnih materialov ipd.), v varovanih in vplivnih območjih pa v skladu
s kulturnovarstvenimi pogoji, |
|
c. glavni
vhod v stavbo, namenjeno javni rabi, ki stoji ob pomembnem javnem
prostoru, mora biti oblikovan kot ulični prostorski poudarek. |
|
|
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
zagotoviti
je potrebno parkovne, športne ali druge zelene površine, ki zavzemajo
najmanj 20% površine EUP |
|
dopustna
je gradnja bencinskih servisov, namenjenih javni oskrbi z gorivom, če to
ni v neskladju z drugimi PIP tega odloka. |
|
|
|
(10) Pri
ostalih merilih in pogojih je potrebno upoštevati skupne prostorske
izvedbene pogoje. |
|
|
|
(11) V EUP
CE29 so na parc. št. 995/9, k. o. Ptuj, na kateri se nahaja logistični
center za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki obsega
poslovno stavbo in dvorišče, skladno s prostorsko zakonodajo in
zakonodajo na področju graditve dopustne prostorske ureditve ter gradnja
objektov ne glede na zahtevnost (gradnja novih objektov, rekonstrukcije
objektov in odstranitev objektov) in ostale infrastrukture ter
vzdrževalna in investicijska dela za potrebe delovanja sistema varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
|
(12) V EUP
JE27-območje kinološkega društva, je na površinah opredeljenih kot gozd
(G) in zelenih površinah (ZS) dopustna ureditev začasnega zavetišča za
živali (montažni objekti,ohranjanje gozdne vegetacije). Gradnja stalnega
zavetišča je dopustna pod pogojem, da nova dejavnost na parceli ne bo
imela motečih vplivov na okolje (povečan hrup, kakovost zraka,
obremenitev sprehajalnih poti s povečano prisotnostjo živali, vpliv na
avtohtone vrste), kar mora poleg ocene pričakovanih obremenitev potrditi
tudi spremljanje stanja začasnega zavetišča. |
|
|
|
103. člen |
|
(površine
za industrijo IP) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji površin na površinah za industrijo,
občina ureja naslednje EUP in dele EUP: BT28, in CE24. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena kot
območje proizvodnih dejavnosti (I), namenjeno industrijskim, proizvodnim
in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim, znotraj
podrobnejše namenske rabe prostora I (območje proizvodnih dejavnosti) pa
kot površine za industrijo (IP), ki so namenjene industrijskim
dejavnostim. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi
nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, oskrba z energijo in
ravnanje z odpadki; dopustne spremljajoče dejavnosti so industrijska
trgovina, storitvene dejavnosti za potrebe proizvodnje, gostinski obrati
za interno prehranjevanje, poslovno upravne stavbe za vodenje
proizvodnih dejavnosti in druge dejavnosti potrebne za obratovanje
proizvodnih dejavnosti. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele na površinah za industrijo,
v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena, je: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 0,6, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele je do vrednosti 1,0 z možnostjo
povečanja, ko je to povečanje posledica tehničnih zahtev za posamezno
dejavnost, |
|
3. pri
dopustnih spremljajočih dejavnostih je dopustno odstopanje od teh v
skladu s tehničnimi zahtevami posameznih dejavnosti. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni prostostoječi objekti, razviti
tlorisi, objekti v nizu, pri objektih namenjenih izvajanju dejavnosti je
zasnova podrejena funkciji in tehnološkim zahtevam za izvajanje
posameznih vrst dejavnosti, po tipologiji namembnosti in oblikovanja pa
objekti tipa N1, N3, N4, N5. Dopustni so spremljajoči pomožni objekti
kot nezahtevni in enostavni objekti. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za lego, velikost
in oblikovanje objektov: |
|
1.
poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti je potrebno
umestiti ob javnem prostoru, proizvodne in druge stavbe pa v notranjost
proizvodnega dvorišča ali večjega kompleksa, |
|
2.
tlorisna in višinska zasnova načrtovanih objektov mora upoštevati višino
prevladujočih obstoječih stavb v območju in velikosti tlorisnih zasnov,
preseganje te višine, razen pri objektih, kjer mora biti ta višina višja
zaradi izvajanja tehnološkega postopka (če so dopustni v območju), ne
sme presegati višinskega pogleda obstoječih objektov, |
|
3. če so v
EUP načrtovani in dopustni objekti (upoštevanje varstvenih režimov
kulturne dediščine), ki imajo zaradi tehnološkega postopka izrazito
višjo višino (tovarniški dimniki, silosi ipd.), jih je potrebno
oblikovati kot kakovostne in prepoznavne prostorske poudarke
(dominante), |
|
4. strehe
v kompleksu morajo biti poenotene; izjema so stavbe, v katerih so
poslovno-upravne in trgovske dejavnosti gospodarske družbe ter objekti s
posebnimi tehnološkimi zahtevami, |
|
5. za
stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne strehe naklona
do 20° ali polkrožne strehe ali druge strehe, katerih oblika in kritina
je pogojena s tehnološkim procesom posameznih dejavnosti. |
|
|
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
1.
zagotoviti je potrebno parkovne ali druge zelene površine, v obsegu
najmanj 10% območja oziroma gradbene parcele; |
|
2. pri
poseganju v prostor je potrebno načrtovati: |
|
a. uporabo
energije iz obnovljivih virov, kogeneracijo, energetsko varčno gradnjo,
|
|
b.
zbiranje in uporabo padavinske vode, |
|
c.
kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov |
|
3.
parcelacijski vzorec mora zagotavljati parcelno mrežo, prilagojeno
funkcijskim potrebam posameznih dejavnosti in prilagojeno obstoječemu
reliefu, geološkim danostim terena in možnost priključevanja na
obstoječe prometno omrežje in ostala omrežja GJI, |
|
4.
dopustna je gradnja bencinskih servisov, namenjenih lastni oskrbi z
gorivom za dopustne dejavnosti. |
|
|
|
(10) Pri
ostalih merilih in pogojih je potrebno upoštevati skupne prostorske
izvedbene pogoje. |
|
|
|
(11) V EUP
BT30 in BT32 se v času izvajanja kmetijske intenzivne vzreje živali
uporabljajo PIP, določeni za površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
IK. Po prenehanju te dejavnosti in prestrukturiranju v industrijsko
proizvodno dejavnost pa je obvezna izdelava OPPN. |
|
|
|
(12) V EUP
BT28 in BT29, za katerega je predvidena izdelava OPPN, bo občina
stanovanjske in druge objekte, ki niso dopustni v območjih proizvodnih
dejavnosti in jih bo občina dolgoročno usmerjala v preselitev iz tega
območja, urejala s PIP-i določenimi za objekte razpršene gradnje. |
|
|
|
104. člen |
|
(območja
gospodarskih con IG) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji gospodarske cone občina ureja naslednje
EUP in dele EUP: BT26, BT31, JE04, JE06, JE08 in JE09,
JE12. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena kot
območje proizvodnih dejavnosti (I), namenjeno industrijskim, proizvodnim
in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim, znotraj
podrobnejše namenske rabe prostora I (območje proizvodnih dejavnosti) pa
kot površine gospodarske cone (IG), ki so namenjene obrtnim,
skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim.
V EUP so dopustne tudi družbene dejavnosti v
skladu s PRILOGO 1 – VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi
nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, oskrba z energijo in
ravnanje z odpadki, dopustne spremljajoče dejavnosti so trgovina,
storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti.
|
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcel pri gradnji v gospodarski
coni, v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena, je: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 0,6, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele je do vrednosti 1,0 z možnostjo
povečanja, ko je to povečanje posledica tehničnih zahtev za posamezno
dejavnost, |
|
3. pri
dopustnih spremljajočih dejavnostih je dopustno odstopanje od teh v
skladu s tehničnimi zahtevami posameznih dejavnosti. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni prostostoječi objekti, razviti
tlorisi, objekti v nizu, pri objektih namenjenih izvajanju dejavnosti je
zasnova podrejena funkciji in tehnološkim zahtevam za izvajanje
posameznih vrst dejavnosti, po tipologiji namembnosti in oblikovanja pa
objekti tipa N1, N2, N3, N4, N5. Dopustni so spremljajoči pomožni objekti
kot nezahtevni in enostavni objekti. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za lego, velikost
in oblikovanje objektov: |
|
1.
poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti je potrebno
umestiti ob javnem prostoru, proizvodne in druge stavbe pa v notranjost
proizvodnega dvorišča ali večjega kompleksa, |
|
2.
tlorisna in višinska zasnova načrtovanih objektov mora upoštevati višino
prevladujočih obstoječih stavb v območju in velikosti tlorisnih zasnov,
preseganje te višine, razen pri objektih, kjer mora biti ta višina višja
zaradi izvajanja tehnološkega postopka (če so dopustni v območju), ne
sme presegati višinskega pogleda obstoječih objektov, |
|
3. če so v
EUP načrtovani in dopustni objekti (upoštevanje varstvenih režimov
kulturne dediščine), ki imajo zaradi tehnološkega postopka izrazito
višjo višino (tovarniški dimniki, silosi ipd.), jih je potrebno
oblikovati kot kakovostne in prepoznavne prostorske poudarke
(dominante), |
|
4. strehe: |
|
a. strehe
v kompleksu morajo biti poenotene, izjema so stavbe, v katerih so
poslovno-upravne in trgovske dejavnosti gospodarske družbe ter objekti s
posebnimi tehnološkimi zahtevami, |
|
b. za
stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne strehe naklona
do 20° ali polkrožne strehe ali druge strehe, katerih oblika in kritina
je pogojena s tehnološkim procesom posameznih dejavnosti, |
|
c.
dopustna je kritina temne barve, odstopanje je dopustno v primeru
prilagajanja obstoječim objektom, |
|
5. fasade: |
|
a.
dopustno je sodobnejše oblikovanje fasad, horizontalna in vertikalna
členitev fasad, |
|
b. glavni
vhod v stavbo, namenjeno javni rabi, ki stoji ob pomembnem javnem
prostoru, mora biti oblikovana oblikovan kot ulični prostorski poudarek. |
|
|
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
1.
zagotoviti je potrebno parkovne ali druge zelene površine, v obsegu
najmanj 10% območja oziroma gradbene parcele, |
|
2. pri
poseganju v prostor je potrebno načrtovati: |
|
uporabo
energije iz obnovljivih virov, kogeneracijo, energetsko varčno gradnjo,
|
|
zbiranje
in uporabo padavinske vode, |
|
kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, |
|
3.
parcelacijski vzorec mora zagotavljati parcelno mrežo, prilagojeno
funkcijskim potrebam posameznih dejavnosti in prilagojeno obstoječemu
reliefu, geološkim danostim terena in možnost priključevanja na
obstoječe prometno omrežje in ostala omrežja GJI, |
|
4.
dopustna je gradnja bencinskih servisov, namenjenih lastni oskrbi z
gorivom za dopustne dejavnosti. |
|
|
|
(10) Pri
poseganju v gospodarske cone je potrebno zagotoviti, da predvidene
dejavnosti ne bodo prekoračile dovoljenih emisij v zrak in ne bodo
prekoračene dovoljene vrednosti za kakovost zraka po posameznih
kazalcih, pri katerih je potrebno upoštevati tudi obstoječe obremenitve
zraka (železnica, prometnice, obstoječa gospodarska cona). |
|
|
|
(11) Pri
urejanju gospodarskih con je potrebno načrtovati učinkovito rabo
energije, dopustna je izraba sončne energije na strehah objektov. |
|
|
|
(12) Pri
ostalih merilih in pogojih je potrebno upoštevati skupne prostorske
izvedbene pogoje. |
|
|
|
(13) V EUP
JE06 in JE08 bo občina stanovanjske in druge objekte, ki niso dopustni v
območjih proizvodnih dejavnosti in jih bo občina dolgoročno usmerjala v
preselitev iz tega območja, urejala s PIP-i določenimi za objekte
razpršene gradnje. |
|
|
|
105. člen |
|
(površine
z objekti za kmetijsko proizvodnjo IK) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo občina ureja naslednje EUP in dele EUP: BT40, JE25, RO21,
GA03, KV08, KV09, KV10, SP01, OP01, OP03, OP05 in OP25. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena kot
območje proizvodnih dejavnosti (I), namenjeno industrijskim, proizvodnim
in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim, znotraj
podrobnejše namenske rabe prostora I (območje proizvodnih dejavnosti) pa
kot površine za z objekti za industrijsko proizvodnjo (IK), ki so
namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo
živali. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi
nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
kmetijstvo ter na intenzivno kmetijsko proizvodnjo vezane dopolnilne
dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji objektov za
potrebe intenzivne vzreje živali, v EUP navedenih v prvem odstavku tega
člena, je: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti pri stavbah za intenzivno vzgojo živali je
do vrednosti 0,6, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele namenjene gradnji je do vrednosti 1,0 z
možnostjo povečanja, ko je to povečanje posledica tehničnih zahtev za
posamezno dejavnost, |
|
3. pri
dopustnih spremljajočih dejavnostih je dopustno odstopanje od teh
faktorjev v skladu s tehničnimi zahtevami posameznih dejavnosti. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni prostostoječi objekti, razviti
tlorisi, objekti v nizu, po tipologiji namembnosti in oblikovanja pa
objekti tipa N1, N3, N4, N5, N7. Dopustni so spremljajoči pomožni
objekti kot nezahtevni in enostavni objekti. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za lego, velikost
in oblikovanje objektov: |
|
1.
kmetijske stavbe (farme): |
|
a.
velikost objektov: |
|
- dopustna
je podolgovata tlorisna zasnova, razmerje med osnovnima stranicama je
najmanj 1:1,5; |
|
- dopustna
višina stavbe je (K) + P ali (K) +P + (1 ali M), tako da se kletna etaža
uporablja za zbiranje odpadkov pri reji na izplakovanje, povišan ožji
del stavbe pa enako kot pritličje, ali kot skladišče krme in stelje, |
|
- pri
objektih brez izkoriščenega podstrešja ali brez stropa mora biti
kolenčni zid nižji od širine kapi, tako da je zakrit s streho, |
|
- dopustno
je odstopanje od teh pogojev, če so zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti
ali prilagoditve zahtevam predpisov, zahtevani objekti večjih tlorisnih
in višinskih razmerij, vendar objekti ne smejo biti vidno izpostavljeni
v širšem prostoru oziroma jih je potrebno zakriti z obsaditvijo, |
|
b. strehe: |
|
- dopustne
so klasične dvokapne strehe z naklonom 35° do 45°. Za objekte velikih
dimenzij so dopustne dvokapne ali enokapne strehe nižjega naklona do 20°
ali ravne strehe, |
|
- dopustna
je kritina v temni barvi, |
|
c. fasade: |
|
-
oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih
fasadnih elementov se uskladi s tradicionalnimi gospodarskimi objekti, |
|
- zatrepi
so leseni oziroma v temnejši fasadni barvi, |
|
2 druge
stavbe: |
|
a. druge
stavbe morajo biti po višinskih in tlorisnih razmerjih, oblikovanju
streh in fasad usklajene s kmetijskimi objekti. |
|
|
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
1. pri urejanju objektov za vzrejo perutnine in drugih živali, je
dopustna le gradnja izven strnjenih naselij (min. razdalja vsaj 100 m od
prvih hiš), obstoječe objekte (v naseljih) pa ustrezno uredi, |
|
2. obvezna
je uporaba tehnoloških postopkov pri reji ter skladiščenju in prevozu
gnoja, ki zmanjšajo izpuste smradu (biofiltri, prevoz gnoja v zaprtih
kontejnerjih itd.) |
|
3. pri gradnji objektov za vzrejo živali je potrebno poskrbeti za
omilitev vidne izpostavljenosti v prostoru z obsaditvijo objektov z
visoko drevesno vegetacijo (po možnosti z iglavci) v skupni minimalni
širini 20 m, |
|
4. pri
poseganju v prostor je potrebno načrtovati: |
|
a. uporabo
energije iz obnovljivih virov, kogeneracijo, energetsko varčno gradnjo,
|
|
b.
zbiranje in uporabo padavinske vode, |
|
c.
kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. |
|
|
|
(10) Pri
ostalih merilih in pogojih je potrebno upoštevati skupne prostorske
izvedbene pogoje. |
|
|
|
(11) V EUP
za intenzivno vzrejo živali in rastlin je potrebno upoštevati naslednje
dodatne pogoje: |
|
1. GA03;
dopustna je širitev piščančje farme pod pogoji navedenimi v 9. odstavku
tega člena, |
|
2. KV08;
dopustna je širitev obstoječe goveje farme, oblikovanje objektov mora
izhajati iz obstoječih legalno zgrajenih objektov, |
|
3. KV09;
dopustna je postavitev hladilnice za lastno proizvodnjo sadja in
zelenjave, |
|
4. KV10;
dopustna je gradnja rastlinjakov za intenzivno vzgojo rastlin s
spremljajočimi objekti, |
|
5. BT40; dopustna je postavitev steljnika kot manj zahtevnega objekta za
potrebe dejavnosti v EUP BT32; na strani objekta, obrnjeni proti
Ptujskemu jezeru, se naj zasadi mejica oziroma gozdni rob z avtohtonimi
drevesnimi in grmovnimi vrstami, |
|
6. RO21;
dopustna je širitev obstoječe goveje farme s spremljajočimi objekti,
oblikovanje objektov mora izhajati iz obstoječih legalno zgrajenih
objektov. |
|
|
|
(12)
Sprememba namembnosti v intenzivnejšo prostorsko rabo (bivanje,
centralne dejavnosti, posebne dejavnosti, proizvodne dejavnosti
industrije in gospodarskih con itd.) iz območja IK ni dopustna. V
primeru prenehanja obratovanja je potrebno površine rastlinske
proizvodnje in talnih ureditev, kot so ribogojnica itd., vrniti v
prvotno rabo. |
|
|
|
106. člen |
|
(površine
za turizem BT) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji površin za turizem občina ureja
naslednje EUP in dele EUP: BT03, BT04, BT07, RO03, KV06. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot
posebno območje (B), namenjeno posebnim dejavnostim, kot so območja za
turizem, nakupovalna središča in podobno, znotraj podrobnejše namenske
rabe prostora B (posebno območje) pa kot površine za turizem (BT), ki so
namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo
in nastanitev. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi
nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
gostinstvo in turizem ter spremljajoče dejavnosti, kot npr. trgovina in
storitvene dejavnosti, kulturne, razvedrilne, rekreacijske, športne
dejavnosti in podobno ter bivanje (tudi planinski, lovski, gozdarski dom
ipd). |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji objektov za
turizem v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 0,35, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, je do vrednosti 1,5,
|
|
3. pri
dopustnih spremljajočih dejavnostih je dopustno odstopanje od teh v
skladu s tehničnimi zahtevami posameznih dejavnosti. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni prostostoječi objekti, razviti
tlorisi, objekti v nizu (ulična poteza) in karejska zazidava, po
tipologiji namembnosti in oblikovanja pa objekti tipa S8, N1 ter
spremljajoči objekti. Dopustni so spremljajoči pomožni objekti kot
nezahtevni in enostavni objekti. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za velikost in
oblikovanje objektov: |
|
1.
velikost objektov: |
|
a. pri
umeščanju v prostor je potrebno tlorisna in višinska razmerja objektov
prilagoditi pogojem, ki veljajo za objekte v soseščini, |
|
b. pri
oblikovanju in višinski ter tlorisni zasnovi posameznih samostoječih
odmaknjenih objektov kot so lovski, gozdarski, planinski domovi izven
večjih turističnih površin, je potrebno upoštevati pogoje za gradnjo v
območjih z namensko rabo SK, |
|
c.
dopustno je združevanje objektov, namenjenih turizmu, v večja ali manjša
turistična območja, pri katerih je potrebno načrtovati funkcionalno
razmestitev in povezovanje večjih osrednjih stavb (kot so hoteli) s
spremljajočimi dejavnostmi (npr. za rekreacijo, kopališki objekti ipd.),
ločenimi večjimi spalnimi enotami hotela ter manjšimi stavbami kot so
(nižja apartmajska naselja, bungalovi, prikolice, šotorišča ipd.), |
|
2. streha: |
|
a.
dopustne so strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti v
širšem prostoru, |
|
b.
dopustna so odstopanja in sodobnejši način izvedbe strehe, če je s tem
dosežena nova oblikovalska kakovost prostora, |
|
c. pri
objektih večjih dimenzij so dopustne ravne strehe ter dvokapne ali
enokapne strehe nizkega naklona, |
|
d.
dopustna so strešna okna, enokapne nastrešnice, tudi dvokapne dvignjene
nastrešnice z enakim naklonom kot osnovna streha, |
|
e. vse
nastrešnice na eni strehi morajo biti enotne oblike in velikosti,
|
|
f. v
primeru, da oblikovanje novih objektov povzema obstoječi vzorec gradnje
v območju, za katerega so značilni strešni izzidki in nadzidki nad
vhodom v stavbo ali na vogalih stavbe, je dopustna izvedba strešnih
izzidkov in nadzidkov, |
|
3. fasade: |
|
a.
oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov je potrebno
poenotiti po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju. |
|
|
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
1.
zagotoviti je potrebno parkovne, športne ali druge zelene površine v
obsegu najmanj 20% območja BT, |
|
2. v
območju KV06 je dopustno le ohranjanje in vzdrževanje obstoječih naprav,
večje posege (gradnja večjih objektov kot je večje gostišče, podeželski
hotel, ali ureditve z večjimi nivelacijskimi spremembami terena) je
potrebno preveriti s strokovno presojo in opredeliti z izdelavo
podrobnejših pogojev v tem prostorskem aktu ali izdelati podrobnejši
prostorski akt. |
|
|
|
(10) Pri
ostalih merilih in pogojih je potrebno upoštevati skupne prostorske
izvedbene pogoje. |
|
|
|
107. člen |
|
(športni
centri BC) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja športnih centrov občina ureja
naslednje EUP in dele EUP: BT02, GA02, PO02, SP05. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot
posebno območje (B), namenjeno posebnim dejavnostim, kot so območja za
turizem, nakupovalna središča in podobno, znotraj podrobnejše namenske
rabe prostora B (posebno območje) pa kot površine športnih centrov (BC),
kot športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in
športnim prireditvam. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi
nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
športne in rekreacijske dejavnosti s prireditvami, kot spremljajoče
dejavnosti pa kulturne in razvedrilne prireditve in z njimi povezane
dejavnosti trgovine, gostinstva in izobraževanja ter storitvene
dejavnosti zdravstva, telesne nege za potrebe izvajanja športa in
rekreacij ter druge servisne storitve za šport in rekreacijo. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele gradnji objektov v EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 0,40, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele je do vrednosti 1,00. |
|
3. pri
dopustnih spremljajočih dejavnostih je dopustno odstopanje od teh
vrednosti v skladu s tehničnimi zahtevami posameznih dejavnosti. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni prostostoječi objekti, razviti
tlorisi in objekti v nizu, po tipologiji namembnosti in oblikovanja pa
objekti tipa N1 in N3 ter spremljajoči objekti. Dopustni so spremljajoči
pomožni objekti kot nezahtevni in enostavni objekti. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za lego, velikost
in oblikovanje objektov: |
|
1. lega
objektov: |
|
a.
poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti je potrebno
umestiti ob javnem prostoru, druge stavbe pa v notranjost ureditve ali
večjega športnega območja, |
|
b. pri
umeščanju v prostor je potrebno tlorisna in višinska razmerja objektov
prilagoditi pogojem, ki veljajo za objekte v soseščini, |
|
c. novi
objekti ne smejo izstopati iz višinske zasnove območja, |
|
d.
objekti, ki so zaradi zagotavljanja pogojev za izvajanje posameznih
športnih dejavnosti po tlorisni in/ali višinski zasnovi večji od ostalih
objektov v soseščini, morajo biti kakovostno oblikovani kot novi grajeni
prostorski poudarki, |
|
2. streha: |
|
a. strehe
v območju morajo biti poenotene; dopustne so ravne enokapne in dvokapne
strehe do naklona 20° ter valjaste polkrožne strehe, |
|
b.
dopustna je kritina temne barve; dopustno je odstopanje v primeru
prilagajanja obstoječim objektom, |
|
3. fasade: |
|
a.
oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov je potrebno
poenotiti po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju, |
|
b.
dopustna je sodobnejše oblikovanje fasad z uporabo sodobnejših
materialov, |
|
c. fasado
stavbe, umeščene ob javni prostor, je potrebno oblikovati tako, da se
ustvari prostorski poudarek javnega objekta in zagotavlja kakovosten
ambient javnega mestnega prostora. |
|
|
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
1.
zagotoviti je potrebno parkovne, športne ali druge zelene površine v
obsegu najmanj 20% območja BC, |
|
2.
zagotoviti je potrebno prostorsko ločenost površin namenjenih športnemu
centru in povezanost z odprtim prostorom izven tega območja, |
|
3. če
območje BC meji na kmetijske površine, je potrebno s strukturo in višino
površin z višjo zasaditvijo zagotoviti postopen prehod v poljedelsko
krajino. |
|
|
|
(10) Pri
ostalih merilih in pogojih je potrebno upoštevati skupne prostorske
izvedbene pogoje. |
|
|
|
108. člen |
|
(površine
za oddih, rekreacijo in šport ZS) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za površine oddiha, rekreacije in
športa, občina ureja naslednje EUP in dele EUP: BT01, BT02, BT03, BT04,
JE27, LV12, RO03, GA02, KI04, KI09, PC01, PO02, PO03, SP05 ter OP25. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako ZS v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območje zelenih površin (Z), namenjeno
preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in
izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora
Z (območja zelenih površin) pa kot površine za oddih, rekreacijo in
šport (ZS), ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem.
|
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi objekte za
potrebe športa, rekreacije in oddiha in gradbeno inženirske objekte, če
so namenjeni dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter
nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
rekreacijske in športne dejavnosti; kot spremljajoče dejavnosti so
kulturne, razvedrilne, izobraževalne in gostinske dejavnosti. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji objektov na
drugih posebnih območjih, v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena,
je: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 0,20, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele je do vrednosti 0,20, |
|
3. pri
dopustnih spremljajočih dejavnostih je dopustno odstopanje od teh
vrednosti v skladu s tehničnimi zahtevami posameznih dejavnosti. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni prostostoječi objekti, razviti
tlorisi in ureditve športnih in rekreacijskih površin, po tipologiji
namembnosti in oblikovanja pa tip objektov N6 ter naslednji objekti: |
|
1.
objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, vključno z
nadstreški za balinišča, shrambami za športne rekvizite, klubskimi in
društvenimi prostori, garderobami in sanitarijami, |
|
2.
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2, |
|
3.
čolnarna, dostopne rampe do vode, |
|
4. začasni
objekti, kot so paviljoni, stojnice, |
|
5.
namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav
za opazovanje narave, |
|
6. če
služijo dejavnostim na področju oddiha, rekreacije in športa, tudi
gostinski objekti tipa gostilne, točilnice, manjše okrepčevalnice in
podobno, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim v območju, površina
prostorov za dejavnost pa je do 60 m2, |
|
7.
nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni
dejavnostim v območju. |
|
|
|
(7) Na
območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe
prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo
večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena
igrišča je dopustno urediti na naravno ravnem prostoru oziroma na
prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti,
urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. |
|
|
|
(8) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(9) Pri
poseganju v prostor v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za velikost in
oblikovanje objektov: |
|
1.
ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu
oblikovno poenoteni ter usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih
območij, |
|
2. pri
urejanju novih površin je potrebno ohranjati površine, ki niso
uporabljene kot rekreacijske površine v naravni neutrjenosti in
poraščenosti. |
|
|
|
(10)
V EUP BT01 je potrebno predvideti vzpostavitev 5 m široke mejice vzdolž
zahodne, severne in vzhodne meje območja. Mejica naj bo iz lokalno
avtohtone lesnate vegetacije (jelše, hrast, gaber ipd.). Na območju ni
dovoljeno graditi dodatnih objektov. |
|
|
|
(11)
V EUP
JE27 ni dopustno načrtovanje in ureditev trajne javne razsvetljave. |
|
|
|
(12) V EUP
OP25 je na zelenih površinah za šport in rekreacijo (Lovsko strelišče na
parcelah 4212/1, 4212/2 in 4212/3 ter delu 4213/1 in 4214 k.o. Ptuj)
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje za izvajanje dejavnosti: |
|
1.
dopustne so prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne
infrastrukture saj je to območje habitatnega tipa mezotrofnih mokrotnih
travnikov in srednjeevropski higromezofilni nižinski travnik na srednje
vlažnih tleh s prevladujočo pahovko, |
|
2.
dopustno obratovanje strelišča naj bo omejeno na čas med 1. aprilom in
1. novembrom zaradi zagotovitve miru na gnezdiščih in prezimovališčih
(območje daljinskega vpliva na Ptujsko jezero), |
|
3. v
območju strelišča ni dopustno načrtovanje in postavitev trajne javne
razsvetljave. |
|
|
|
109. člen |
|
(parki ZP) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za površine parkov, občina ureja
naslednje EUP in dele EUP: PT-BT11, BT14, BT25, CE17, CE18, CE19, CE32,
JE01 ,LV13 ter KV06. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako ZP v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območje zelenih površin (Z), namenjeno
preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in
izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora
Z (območja zelenih površin) pa kot površine parkov (ZP), kot urejena
območja odprtega prostora v naseljih. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi objekte za
potrebe rekreacije in oddiha in gradbeno inženirske objekte, če so
namenjeni dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter
nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
dejavnosti, namenjene oddihu in drugim prostočasnim ter spremljajočim
dejavnostim (kulturne, razvedrilne, izobraževalne in gostinske
dejavnosti). |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji objektov na
drugih posebnih območjih, v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena,
je: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 0,10, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele je do vrednosti 0,10. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni prostostoječi objekti, ter
rekreacijske in parkovne ureditve površin, po tipologiji namembnosti in
oblikovanja pa tip objekta N6 ter naslednji objekti: |
|
1.
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO
v Prilogi 2, |
|
2.
parkovne ureditve, paviljoni, stojnice
na
opredeljenih lokacijah , |
|
3.
namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav
za opazovanje narave, |
|
4. če
služijo dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa, so na
opredeljenih lokacijah dopustne tudi gostilne, točilnice in sanitarni
prostori, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim v območju, s tem da je
dopustna površina prostorov za dejavnost do 40 m2, |
|
5.
dopustna je tudi gradnja drugih nestanovanjskih stavb in gradbeno
inženirskih objektov, če so namenjene/-i dejavnostim v območju. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za velikost in
oblikovanje objektov: |
|
1.
ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem območju
oblikovno poenoteni ter usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih
območij, |
|
2. v
parkih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe
prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo
večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti, |
|
3.
ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege je dopustno izvesti le na za to
opredeljenih površinah. |
|
|
|
110. člen |
|
(površine
za vrtičkarstvo) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji na površinah za vrtičkarstvo, občina
ureja naslednje EUP in dele EUP: LV14. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako ZV v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območje zelenih površin (Z), namenjeno
preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in
izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora
Z (območja zelenih površin) pa kot površine za vrtičkarstvo (ZV), ki so
namenjene prostočasni kmetijski dejavnosti. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi objekte za
dopustne dejavnosti ter gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
dejavnosti, namenjene aktivnemu preživljanju prostega časa s
prostočasnim kmetovanjem. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji objektov na
drugih posebnih območjih, v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena,
je: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 0,10, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele je do vrednosti 0,10. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni tip objekta N6 in ostali
prostostoječi objekti (vrtne ute) in naslednji spremljajoči objekti: |
|
1.
enostavni in nezahtevni objekti do 10 m2, ki so navedeni v preglednicah
EO in NO v prilogi tega odloka, |
|
2.
ureditev vrtičkov, |
|
3. urbana
oprema - namestitev klopi, |
|
4.
ureditev počivališč, |
|
5.
dopustna je tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki so namenjeni
dejavnostim v območju (skupni objekti kot stojnica s sadikami, prodaja
pridelkov, skupne sanitarije, skupno parkirišče, skupni vodnjak ali
namakalni sistem iz javnega omrežja ipd.) ali če potekajo oskrbovalni
koridorji preko tega območja. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za velikost in
oblikovanje objektov: |
|
1.
ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu
oblikovno poenoteni ter usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih
območij. |
|
|
|
111. člen |
|
(druge
urejene zelene površine ZD) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji na drugih urejenih površinah občina
ureja naslednje EUP ali dele EUP: BT12, BT13, CE24, CE26, CE27, CE30,
CE33, JE09, JE18, JE30, LV16, LV18, PA02, PA04, PA11, PA14, PA16, PA19,
RO01, RO02, RO03, RO07, GA01 in DR01. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako ZD v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območje zelenih površin (Z), namenjeno
preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in
izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora
Z (območja zelenih površin) pa kot druge urejene zelene površine (ZD),
kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi objekte za
dopustne dejavnosti ter gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
dejavnosti primarne rabe v kolikor so zeleni pasovi kmetijska ali gozdna
zemljišča, ter urejanje in vzdrževanje v kolikor so to deli vodnih
površin ali funkcionalnih zemljišč ob obstoječih objektih in stavbah. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji objektov na
drugih posebnih območjih, v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena,
je: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 0,10, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele je do vrednosti 0,10. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni naslednji spremljajoči objekti: |
|
1.
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO
v prilogi tega odloka, |
|
2.
ureditev vrtičkov, |
|
3. urbana
oprema - namestitev klopi, |
|
4.
ureditev počivališč, |
|
5.
dopustna je tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov, če so namenjeni
dejavnostim v območju ali če potekajo oskrbovalni koridorji preko tega
območja. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena. je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za velikost in
oblikovanje objektov: |
|
ureditve,
objekti, naprave in ograje (dopustna je le ograditev celotnega območja)
morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter usklajeni z
zunanjimi ureditvami stičnih območij. |
|
|
|
(9)
V EUP je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
1. na
območju EUP DR01 se ne gradi objektov, |
|
2. na
območju BT12 se ne gradi objektov, razen gospodarske javne
infrastrukture. |
|
112. člen |
|
(pokopališča ZK) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za pokopališča, občina ureja naslednje
EUP ali njihove dele: JE10. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako ZK v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območje zelenih površin (Z), namenjeno
preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in
izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora
Z (območja zelenih površin) pa kot površine pokopališč (ZK), ki so
namenjene površinam za pokop in spominu na umrle. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi objekte za
dopustne dejavnosti ter gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
dejavnosti, potrebne za urejanje pokopališč, izvajanja pogrebnih
storitev in spomina na mrtve ter spremljajoče dejavnosti. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji objektov na
drugih posebnih območjih, v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena,
je: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 0,10, |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele je do vrednosti 0,10. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni naslednji objekti, ureditve in
spremljajoči objekti: |
|
1. grobne
ureditev, postavitev nagrobnikov in ostalih spominskih znamenj,
|
|
2.
spremljajoče stavbe za opravljanje verskih obredov, |
|
3.
pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti, |
|
4.
dopustni so enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v
preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka, |
|
5. poleg
tega pa še namestitev klopi, ureditev počivališč, stojnice na
opredeljenih lokacijah, |
|
6. če
služijo potrebam pokopališča, so dopustne tudi manjše trgovske stavbe
(kot sestavni del dejavnosti v območju), stavbe za druge storitvene
dejavnosti, pri katerih je dopustna površina prostorov za posamezno
dejavnost do 60 m2, |
|
7.
sanitarni prostori, prostori za zaposlene in za upravljanje pokopališča,
|
|
8.
dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov, če so namenjeni
dejavnostim na območju. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za velikost in
oblikovanje objektov: |
|
1.
velikost in oblika objektov: |
|
a. ni
enoteno predpisana, pri tlorisni in višinski zasnovi je potrebno
upoštevati merila in pogoje za poseganje v prostor v sosednjih območjih,
še posebej na sosednjih stanovanjskih območjih, |
|
b. pri
umeščanju stavb v prostor je potrebno upoštevati umestitev ob javnem
prostoru in višinsko zasnovo, ki ne seme presegati višine sosednjih
stavb, |
|
2. streha: |
|
a.
dopustne so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in večkapne strehe na
stavbah, |
|
b.
dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter enokapnih streh z
ravnimi strehami, |
|
3. fasade: |
|
a.
oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov mora biti
poenoteno po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju, |
|
b.
dopustno je sodobno oblikovanje fasad in uporaba sodobnih materialov
ipd. |
|
|
|
113. člen |
|
(območja
prometne infrastrukture P) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja prometne infrastrukture,
občina ureja naslednje EUP in dele EUP v naseljih in v odprtem prostoru: |
|
1.
površine cestne infrastrukture z namensko rabo PC v EUP ali delih EUP: |
|
a. BT13,
BT14, BT18, BT24, BT26, BT27, BT28, BT35, BT36 v četrtni skupnosti
Breg-Turnišče, |
|
b. CE19,
CE28, CE30 v četrtni skupnosti Center, |
|
c. JE02,
JE05, JE09, JE24 v četrtni skupnosti Jezero, |
|
d. LV18 v
četrtni skupnosti Ljudski vrt, |
|
e. PA04,
PA11, PA19 v četrtni skupnosti Panorama, |
|
f. RO01,
RO04, RO11, RO13, RO16, RO18 v četrtni skupnosti Rogoznica, |
|
g. PT01,
PT03v mestu Ptuj, |
|
h. GR02,
GA01, PC01, PO01, SP01 v ostalih naseljih, |
|
i. OP01,
OP02, OP06, OP08, OP09, OP10, OP11, OP13, OP18, OP22 v odprtem prostoru, |
|
2.
površine heliportov z namensko rabo PH v EUP ali delih EUP CE33, |
|
3. ostale
prometne površine z namensko rabo PO v EUP ali delih EUP CE19, JE10,
PT05, PT08. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako (P) v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot prometne infrastrukture (P), ki so namenjene
za izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb s področja prometa,
znotraj podrobnejše namenske rabe prostora P(območja prometne
infrastrukture) pa kot površine cest (PC), površine železnic (PZ) in
ostale prometne površine (PO), ki so namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr.
prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega
prometa). |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi objekte za
dopustne dejavnosti ter gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
dejavnosti prometa in spremljajoče površine kot logistični terminali s
začasnim skladiščenjem in pretovarjanjem blaga, od tega kopenski promet,
spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu. Na avtobusnih in
železniških postajah so dopustne spremljajoče storitvene dejavnosti,
trgovina in gostinstvo. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji objektov na
drugih posebnih območjih, v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena,
je: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 1,0 (velja za pozidanost
parcele z inženirskimi objekti in spremljajočimi objekti), |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele je do vrednosti 1,0 (velja le za
spremljajoče objekte, ki so stavbe). |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni naslednji objekti: |
|
1.
gradbeno inženirski objekti, ki so namenjeni dejavnostim v območju, |
|
2. objekti
za spremljajoče dejavnosti (postaje, postajališča, terminali, skladišča,
objekti za preskrbo z gorivi, bencinske črpalke), |
|
3.
enostavni in nezahtevni objekti za potrebe dejavnosti, ki so navedeni v
Prilogi 2, |
|
4.
ureditve ostalih površin, namestitev urbane opreme ipd. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za velikost in
oblikovanje objektov: |
|
1. merila
in pogoje, ki izhajajo iz tehničnih predpisov za posamezne vrste
objektov in stavb ter drugih ureditev, |
|
2. pri
umeščanju, oblikovanju in povezavi z ostalimi sistemi v prostoru je
potrebno upoštevati urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti
širšega območja, |
|
3. objekti
na isti gradbeni parceli ali v območju enotne rabe prometnih površin
morajo biti oblikovalsko usklajeni, razen v primerih, ko je načrtovana
gradnja prepoznavnih tipskih objektov za posamezno dejavnost, ki je
poenotena v širšem prostoru (npr. bencinske črpalke, postaje,
postajališča). |
|
|
|
114.člen |
|
(območja
komunikacijske T in energetske infrastrukture E) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja telekomunikacijske in
energetske infrastrukture, občina ureja v naseljih in v odprtem prostoru
naslednje EUP in dele EUP: BT30, BT38, JE05-del. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako (T) v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora pa kot območje komunikacijske infrastrukture, ki
je namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb s
področja telekomunikacij. Namenska raba prostora na površinah z oznako
(E) v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot območje stavbnih
zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora pa kot območje energetske
infrastrukture, ki je namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih
javnih služb s področja energetike. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi objekte za
dopustne dejavnosti ter gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
dejavnosti proizvodnje energije in oskrba z električno energijo, plinom
in paro ter dejavnosti telekomunikacij. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji objektov na
drugih posebnih območjih, v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena,
je: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 0,6 (velja za pozidanost
parcele z inženirskimi objekti in spremljajočimi objekti), |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele je do vrednosti 1,0 (velja le za
spremljajoče objekte, ki so stavbe). |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni naslednji objekti: |
|
1.
gradbeno inženirski objekti, ki so namenjeni dejavnostim v območju, |
|
2. objekti
za spremljajoče dejavnosti, |
|
3.
enostavni in nezahtevni objekti za potrebe dejavnosti, ki so navedeni v
Prilogi 2, |
|
4.
ureditve ostalih površin. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za velikost in
oblikovanje objektov: |
|
1. merila
in pogoje, ki izhajajo iz tehničnih predpisov za posamezne vrste
objektov in stavb ter drugih ureditev, |
|
2. pri
umeščanju, oblikovanju in povezavi z ostalimi sistemi v prostoru je
potrebno upoštevati urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti
širšega območja, |
|
3. objekti
na isti gradbeni parceli ali v območju enotne rabe površin
komunikacijske in energetske infrastrukture morajo biti oblikovalsko
usklajeni, razen v primerih, ko je načrtovana gradnja prepoznavnih
tipskih objektov za posamezno dejavnost, ki je poenotena v širšem
prostoru. |
|
|
|
115. člen |
|
(območja
okoljske infrastrukture O) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja okoljske infrastrukture,
občina ureja naslednje EUP in dele EUP v naseljih in v odprtem prostoru: |
|
1.
površine okoljske infrastrukture z namensko rabo O v EUP ali delih EUP:
BT34, JE14,JE15, JE16, LV18 v mestu Ptuj, |
|
2.
površine okoljske infrastrukture z namensko rabo O v EUP ali delih EUP:
GA01, OP01, OP05, OP08 izven mesta Ptuj. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako (O) v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora pa kot območje okoljske infrastrukture, ki je
namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb s področja
oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
|
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi objekte za
dopustne dejavnosti ter gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odpadnimi vodami, odpadki,
saniranje okolja in spremljajoče dejavnosti. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji objektov na
drugih posebnih območjih, v EUP navedenih v prvem odstavku tega člena,
je: |
|
1.
dopusten faktor zazidanosti je do vrednosti 0,6 (velja za pozidanost
parcele z inženirskimi objekti in spremljajočimi objekti), |
|
2.
dopusten faktor izrabe parcele je do vrednosti 1,0 (velja le za
spremljajoče objekte, ki so stavbe). |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni naslednji objekti: |
|
1.
cevovodi in ostali potrebni vodi, |
|
2.
črpališča, prečrpališča, vodohrani, čistilne naprave, |
|
3.
odlagališča odpadkov, centri za ločeno zbiranje odpadkov, objekti za
sortiranje odpadkov, kompostarne in druge spremljajoče dejavnosti, |
|
4. drugi
gradbeno inženirski objekti in stavbe, če so namenjeni/-e dejavnostim v
območju ali preko njih potekajo povezovalna, prenosna in oskrbna
omrežja. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
poseganju v prostor v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je
potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje in merila za velikost in
oblikovanje objektov: |
|
1. merila
in pogoje, ki izhajajo iz tehničnih predpisov za posamezne vrste
objektov in stavb ter drugih ureditev, |
|
2. pri
umeščanju, oblikovanju in povezavi z ostalimi sistemi v prostoru je
potrebno upoštevati urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti
širšega območja, |
|
3. objekti
na isti gradbeni parceli ali v območju enotne rabe površin okoljske
infrastrukture morajo biti oblikovalsko usklajeni razen v primerih, ko
je načrtovana gradnja prepoznavnih tipskih objektov za posamezno
dejavnost, ki je poenotena v širšem prostoru (npr. male čistilne
naprave, zbirni centri za odpadke). |
|
|
|
(9) Pri
gradnji večjih odprtih ali delno odprtih sistemov čiščenja odpadnih voda
je potrebno smiselno upoštevati pogoje, ki so določeni v poglavju o
gradnji objektov za intenzivno vzgojo živali. Pri vkopanih sistemih pa
pogoje glede prevoza in izpustov v zrak preko odzračevalnih sistemov. |
|
|
|
116. člen |
|
(površine
razpršene poselitve A) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za avtohtono razpršeno poselitev, občina
ureja naslednje dele EUP: v odprtem prostoru JE30, PA15, KI04, KI09,
KV03, OP01, OP02, OP03, OP04, OP05, OP06, OP08, OP09, OP10, OP11, OP12,
OP13, OP14, OP15, OP16, OP17, OP20, OP23, OP25, OP26. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako A je opredeljena kot
stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora pa je opredeljena
kot površine razpršene poselitve. Površine z oznako A so površine
razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, nizke
gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih,
razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter
drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja). |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi stanovanjske,
nestanovanjske objekte in gradbeno inženirske objekte, če so namenjeni
dejavnostim v območju in opredeljeni v Prilogi 1, ter nezahtevne in
enostavne objekte za lastno rabo in ostale objekte, določene v Prilogi
2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
dejavnosti kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem ter z njima
združljive spremljajoče dejavnosti, ki služijo namenu kmetijske,
gozdarske in turistične dejavnosti, opravljanju lokalnih gospodarskih
javnih služb, splošni rabi, izvajanju ukrepov varstva okolja, ohranjanja
narave in kulturne dediščine, dejavnosti športa in rekreacije v naravnem
okolju, rabi in izkoriščanju naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami. Za izvajanje spremljajočih dopustnih dejavnosti je
dopustna površina prostorov za dejavnost do 120 m2 (za dopolnilne
dejavnosti na kmetiji je ta površina dopustno večja, če ni omejena s
predpisi o izvajanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji), če so
izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
1.
velikost gradbene parcele mora zagotavljati potrebne površine za
normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi
površinami za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, |
|
2.
neposredna navezanost na javno cestno omrežje, |
|
3. nova
dejavnost ne sme poslabšati kakovosti bivanja in bivalnega okolja
(povečana stopnja hrupa in drugih emisij ni dopustna glede na obstoječe
obremenitve, ni dopustna). |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji na površinah
razpršene poselitve A): |
|
1. pri
kmetijah v strnjeni razpršeni poselitvi je priporočljivi faktor
zazidanosti 0,2; v območjih kmetij z obstoječo večjo zazidanostjo in v
območjih vinogradniških objektov je faktor zazidanosti dopustno povečati
na največ 0,8, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in drugim
pogojem, faktor izrabe pa 0,4 z možnostjo povečave do vrednosti 1,2 v
odvisnosti od povečanja faktorja zazidanosti, |
|
2. pri
stanovanjskih in drugih objektih v strnjeni razpršeni poselitvi je
priporočljivi faktor zazidanosti 0,4, ki ga je dopustno povečati na
največ 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in drugim
pogojem, faktor izrabe pa 0,8 z možnostjo povečanja na 1,6 v odvisnosti
od povečanja faktorja zazidanosti, |
|
3. pri
samotnih kmetijah in drugih samotno stoječih objektih je faktor
zazidanosti in faktor izrabe potrebno upoštevati le v primeru vpliva na
zemljišča sosednjih lastnikov. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni prostostoječi objekti, razviti
tlorisi, objekti v nizu (kot objekti iztegnjenega doma v ravninskih
naseljih), po tipologiji namembnosti in oblikovanja pa objekti tipa S1,
S2 (le že obstoječe), S8, N1, kmetijski N3, N5 (predvsem objekti
namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetijah), N7, N8, N2 (na primer
gasilski (vaški) dom, kapela). V območjih z vinogradi so dovoljene tudi
stavbe tipa N9, pod pogojem, da ima investitor v lasti najmanj 300 m²
površine vinograda ali sadovnjaka v neposredni bližini gradbene parcele.
Dopustni so pomožni objekti ter nezahtevni in enostavni objekti iz
Priloge 2. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
ostalih prostorsko izvedbenih pogojih je potrebno upoštevati skupne
prostorske izvedbene pogoje. |
|
|
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
1. pri
načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati: |
|
a. načela
vzdržne (trajnostne) rabe naravnih virov, |
|
b.
energetsko varčno gradnjo in uporabo obnovljivih virov energije z izjemo
vetrne energije, |
|
c.
gospodarno ravnanje z vodo z načrtovanjem objektov za zbiranje in
uporabo padavinske vode, |
|
d.
kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev
ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju,
|
|
2. na
območju kmetije je dopustno zgraditi stanovanjsko stavbo, namenjeno
menjavi generacij (za naslednika kmetije). |
|
3. pri
objektih obstoječih dejavnosti v razpršeni poselitvi je dopustna
rekonstrukcija objekta in povečanje objekta, če je to pogoj za tehnično
ali tehnološko posodobitev obstoječe dejavnosti. |
|
|
|
117. člen |
|
(površine
za gradnjo vinogradniških objektov Av) |
|
(1)
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za površine namenjene gradnji
vinogradniških objektov občina ureja naslednje dele EUP: v odprtem
prostoru OP01, OP02, OP03, OP08. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako Av je opredeljena kot
stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora pa je opredeljena
kot površine razpršene poselitve. Površine z oznako A so površine
razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, nizke
gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih,
razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter
drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
Površine z oznako Av so površine razpršene poselitve z avtohtonim
poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene gradnji vinogradniških
objektov (z ali brez dopolnilnih bivalnih prostorov za občasno bivanje)
za potrebe obdelave vinogradov, sadovnjakov ali drugih nasadov. |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi
nestanovanjske objekte za potrebe dopustnih dejavnosti in gradbeno
inženirske objekte, če so namenjeni dejavnostim v območju in opredeljeni
v Prilogi 1, ter nezahtevne in enostavne objekte za lastno rabo in
ostale objekte, določene v Prilogi 2. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnosti v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
dejavnosti kmetijstva, vinogradništva in vinarstvo ter sadjarstvo,
občasno bivanje, gostinsko-turistična dejavnost, povezana z
vinogradništvom in sadjarstvom (točenje vina, prodaja sadja in vina,
izdajanje sob), kulturne in javne dejavnosti (organiziranje prireditev). |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji na površinah
Av: |
|
1. pri
strnjeni razpršeni poselitvi je priporočljivi faktor zazidanosti 0,4,
faktor izrabe parcele pa največ 0,8, |
|
2. pri
samotnih vinogradniških objektih in drugih samotno stoječih objektih je
faktor zazidanosti in faktor izrabe potrebno upoštevati le v primeru
vpliva na zemljišča sosednjih lastnikov. |
|
|
|
(6) Po
tipologiji zazidave objektov so dopustni prostostoječi vinogradniški
objekti brez ali s pomožnimi prostori za občasno bivanje kot so vinske
kleti, zidanice ter ostali spremljajoči objekti za opisane dejavnosti.
Pomožnih prostorov za občasno bivanje ni potrebno graditi v skladu s
tehničnimi zahtevami za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
ostalih prostorsko izvedbenih pogojih je potrebno upoštevati skupne
prostorsko izvedbene pogoje. |
|
|
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
1. za
potrebe spremljajočih dopustnih dejavnosti je dopustna gradnja oziroma
sprememba namembnosti enega objekta iste vrste na posestnem kosu
lastnika, |
|
2.
sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe dopustnih
dejavnosti je dopustna, če so izpolnjeni pogoji glede dostopnosti,
parkiranja in infrastrukturne opremljenosti, zaradi katere se ne
spremeni velikost in zunanji videz objekta ter bistveno ne povečujejo
vplivi na okolico, |
|
3.
sprememba namembnosti v stanovanjski objekt za občasno ali stalno
bivanja je dopustna le v primeru, da je vinogradniški objekt del
avtohtone poselitve s primerno površino kmetijskih zemljišč za izvajanje
dopolnilne kmetijske dejavnosti (30 arov) ali del zaselka z obstoječimi
kmetijami in bivanjem, hkrati pa obstoječa omrežja GJI zagotavljajo
dovolj zmogljive priključke za potrebe stalnega ali občasnega bivanja,
je urejeno ravnanje s povečanimi izpusti v okolje (lastna čistilna
naprava, nepretočna greznica ali priključek na kanalizacijsko omrežje)
ter mimo objekta poteka javno cestno omrežje z urejenim vzdrževanjem
(tudi zimsko pluženje), kar z ustreznimi dokumenti potrdijo upravljavci
omrežij v postopku pridobivanja dokumentacije za spremembo namembnosti
objekta, kot dodatne pogoje je potrebno upoštevati pogoje iz prejšnje
točke tega odstavka in splošne pogoje o namembnosti objektov. |
|
|
|
118. člen |
|
(območja
kmetijskih zemljišč K1, K2) |
|
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za kmetijska zemljišča, občina ureja
naslednje EUP in dele EUP: BT20, BT21, BT36, BT37, BT38, BT39, JE12,
JE18, JE23, JE28, JE29, JE30, PA15, PC01, SP08, OP01, OP02, OP03, OP04,
OP05, OP06, OP07, OP08, OP09, OP10, OP11, OP12, OP13, OP14, OP15, OP16,
OP17,
OP18, OP19, OP20, OP21, OP22, OP23, OP24, OP25, OP26, OP27, OP28, OP29. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
kmetijska zemljišča (K), podrobnejša namenska raba prostora na območjih
kmetijskih zemljišč pa kot površine najboljših kmetijskih zemljišč (K1)
oziroma kot površine drugih kmetijskih zemljišč (K2). |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi
nestanovanjske objekte in gradbeno inženirske objekte, če so opredeljeni
v Prilogi 1, nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 ter
izvajati naslednje ureditve: |
|
1. agrarne
operacije, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih. in vodne
zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, |
|
2. omrežja
naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno vodo,
odpadno vodo, tehnološko vodo, cevovodi za toplo vodo, paro, stisnjen
zrak, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, plinovodi, naftovodi;
za vso predhodno navedeno GJI v tej točki je na območju kmetijskih
zemljišč dopustno izvajati pripadajoče objekte omrežja GJI ter
priključke na omrežja GJI, |
|
3.
rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, |
|
4. posege
za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z oporami za mreže proti toči, |
|
5.
premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda,
klopotec, koli in količki za žično oporo, opora za mrežo proti ptičem,
obora, ograja s pašo živine ograja in opora za trajne nasade), poljska
pot, premični tunel in nadkritje za vzgojo rastlin, zaščitna mreža za
vzgojo rastlin, lovska preža, |
|
6.
smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami, |
|
7. objekt
za rejo živali, ki se jih po prenehanju uporabe odstrani, po odstranitvi
objekta je potrebno vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem
je bil zgrajen |
|
|
|
(4)
Dopustna dejavnost v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je
kmetijstvo in spremljajoče dejavnosti, ki se izvajajo na površinah
zajetih v pretežno rabo prostora. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji na kmetijskih
površinah ni določen. |
|
|
|
(6) Če v
nadaljevanju tega odloka ni navedeno drugače, je na kmetijskih
zemljiščih: |
|
1. v
nadaljevanju stavbnih zemljišč kmetije ali kmetijskega gospodarstva,
dopustna postavitev pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov za potrebe
kmetije, ki so značilni za kulturno krajino ali izhajajo iz tehnoloških
posodobitev kmetije (kozolci niso značilni za kulturno krajino in niso
dopustni), |
|
2. v
odprtem prostoru oziroma EUP, v katerih je dopustna gradnja
vinogradniških objektov (EUP OP01, OP02, OP03, OP08), dopustna tudi
gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov za potrebe obdelovanja
kmetijskih zemljišč, pod pogojem, da se takšni objekti gradijo po
obstoječem prostorskem vzorcu (slemenske zapolnitve, objekti na vrhu
obdelave ali na robu posestnega kosa z upoštevanjem arhitektonskih
značilnosti krajinskega tipa arhitekture, |
|
3.
v odprtem
prostoru gričevnatega in dolinskega sveta izven vinogradniških območij
(EUP OP01, OP08 in obmestnem prostoru (EUP OP02, OP03, OP04, OP05)) s
trajnimi nasadi ali večjimi vrtičkarskimi in drugimi obdelovalnimi
površinami je gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov dopustna ob
enakih zahtevanih površinah, kot so določene za gradnjo vinogradniških
objektov (30 arov trajnih nasadov na K1 in 5 arov trajnih nasadov na
K2), pri oblikovanju in postavitvi objektov pa je potrebno upoštevati
splošne pogoje o oblikovanju objektov, velikost pa je opredeljena z
določitvijo velikosti NO in EO objektov. Objekti, ki niso postavljeni v
bližini obstoječe poselitve, morajo biti postavljeni na vidno
neizpostavljenih mestih ali zakriti z višjo vegetacijo, |
|
4. v
primestnem odprtem prostoru (EUP OP02, OP03, OP04, OP05) je dopustna
gradnja začasnih kmetijskih objektov za shranjevanje orodja do tlorisne
površine do največ 10 m2, pod pogoji, ki veljajo za vrtičkarske površine
(najmanj 500 m2) in katere je potrebno po prenehanju obdelave
odstraniti, zemljišče pa vrniti v prejšnje stanje, objekti morajo biti
zgrajeni v skladu z obstoječim prostorskim vzorcem odprtega prostora in
ostalimi pogoji o oblikovanju in legi objektov, ki so določeni za ostale
objekte (dopustni tudi tipski začasni objekti v leseni izvedbi), |
|
5. Na
površinah ravninskega dela občine (EUP OP06, OP07, OP09, OP10, OP11,
OP12, OP13, OP14, OP15, OP16, OP17, OP18, OP19, OP20, OP21, OP22, OP23,
OP24, OP25, OP26, OP27, OP28) in na kmetijskih površinah, ki so
opredeljene kot dolgoročne širitve mesta, gradnja NO in EO kmetijsko
gozdarskih objektov ni dopustna zaradi ohranjanja krajinskega tipa
kulturne krajine (razen v bližini kmetijskih gospodarstev za potrebe
tega gospodarstva). |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
ostalih prostorskih izvedbenih pogojih je potrebno upoštevati skupne
prostorske izvedbene pogoje. |
|
|
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
1. pri
vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku za namakanje kmetijskih zemljišč
mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami,
pridobljeno vodno soglasje, |
|
2. pomožne
kmetijsko gozdarske objekte (razen čebelnjakov) na kmetijskih zemljiščih
je dopustno postaviti v neposredno bližino objektov na kmetijskem
gospodarstvu oziroma ob grajeno tkivo naselja, v primerih, ko na območju
stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive površine
stavbnih zemljišč, takšnega objekta ni mogoče zgraditi na stavbnem
zemljišču, |
|
3.
čebelnjake je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so s pašnim redom
določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze
čebel na pašo. Lokacije čebelnjakov v pašnem redu morajo biti določene
tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno
območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi
pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je
zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi,
ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje
paše in čebelarski pašni red in je investitor vpisan v priznano rejsko
organizacijo za kranjsko čebelo, |
|
4. gradnja
dopustnih nadzemnih in podzemnih objektov na kmetijskih zemljiščih z
globino ali višino ne sme ovirati kmetijske obdelave, |
|
5. po
izgradnji podzemnih objektov, ki nimajo vpliva na površinsko obdelavo,
mora investitor na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje prostora, pri
izgradnji nadzemnih objektov pa urediti zemljišče ob njih, |
|
6. na
kmetijskih zemljiščih je, na podlagi predhodne okoljske in prostorske
ter tehnološko-tehnične preveritve, dopustno raziskovanje mineralnih
surovin ter izvedba ukrepov za zaščito pred škodljivim delovanjem voda
pod pogojem, da investitor obdelovalcu nadomesti izpad dohodka z
dogovorjeno odškodnino in po opravljeni raziskavi vzpostavi na zemljišču
prvotno stanje, ki omogoča nemoteno kmetijsko rabo, |
|
7.
načrtovanje vodnogospodarskih ureditev ter ukrepe za varstvo pred
škodljivim delovanjem voda je potrebno načrtovati in izvesti s
sonaravnimi ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, in
dodatnimi pogoji, s katerimi bo omogočena večnamenskost novega vodnega
in obvodnega prostora, |
|
8. agrarne
operacije je potrebno načrtovati in izvajati tako, da so zagotovljeni
pogoji za pridelavo zdrave hrane, izboljšani pogoji obdelave kmetijskih
zemljišč in upoštevane usmeritve za ohranjanje narave, kulturne
dediščine, prepoznavnosti krajin, načrtovanih infrastrukturnih
koridorjev in upoštevani pogoji varstva okolja kot so vodovarstvena
območja, povečanje virov hrupa zaradi intenzivnejše kmetijske
proizvodnje, upoštevanje vnosa dopustnih snovi v tla (gnojenje, uporaba
zaščitnih sredstev v bližini naselij in podobno), |
|
9. vodni
zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin so dopustni na
območjih, na katerih bodo po analitičnih izračunih na podlagi vodnih
bilanc, zagotovljene možnosti uporabe vode za namakanje kmetijskih
zemljišč, |
|
10. za
posamezna kmetijska gospodarstva ali manjša območja je dopustna ureditev
manjših lastnih ali skupnih zbiralnikov za namakanje na kmetijskih
zemljiščih, |
|
11. pri
izvajanju agrarnih operacij ni dopustno odstranjevanje pasov vegetacije
na mejah, drevoredov, posameznih dreves in dreves skupin, delov
neokrnjene krajine, obraščenih strug potokov in reguliranih vodotokov,
živih mej in podobnih skupin grmovne in drevesne vegetacije. Če je
njihova odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna izvedbe
agrarne operacije nujna, jih mora investitor po izvedbi operacije
nadomestiti z ustrezno nadomestno ureditvijo. |
|
|
|
(10)
Obstoječe objekte V EUP OP01, na parcelah 274/8 in 274/7 k. o. Krčevina
pri Vurberku, je dopustno varovati le z individualnimi ukrepi zaščite
pred poplavami (protipoplavni paneli ali podobno). Poseganje v strugo
ali na obrežje vodotoka zaradi ureditve protipoplavnih ukrepov ni
dopustno, enako ne gradnja dodatnih objektov na delih teh parcel, ki so
v območju poplavne ogroženosti. |
|
|
|
119. člen |
|
(gozdna
zemljišča G) |
|
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za gozdna zemljišča, občina ureja
naslednje EUP in dele EUP: JE29, LV18, PA10, PA13, PA15, OP01, OP02,
OP03, OP04, OP05, OP06, OP07, OP08, OP09, OP10, OP11, OP14, OP15, OP16,
OP24, OP25, OP26, DR01. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
gozd (G). |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi
nestanovanjske objekte in gradbeno inženirske objekte, če so opredeljeni
v Prilogi 1, ter nezahtevne in enostavne objekte določene v Prilogi 2
ter izvajati naslednje ureditve, ki niso gradnja: |
|
1.
gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno s predpisi o
gozdovih, |
|
2.
sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov, |
|
3.
vzpostavitev kmetijskih zemljišč po soglasju pristojne gozdarske službe, |
|
4.
dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave
trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja na površini in v
podtalju ter da se po raziskavah na zemljiščih vzpostavi prvotno stanje. |
|
|
|
(4)
Dopustna dejavnost v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je
gozdarstvo in spremljajoče dejavnosti, ki se izvajajo na površinah
zajetih v pretežno rabo prostora. Na zemljiščih gozdne namenske rabe, ki
so glede na evidenco dejanske rabe kmetijska zemljišča, je dopustna
kmetijska dejavnost. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji na gozdnih
zemljiščih ni določen. |
|
|
|
(6) Če v
nadaljevanju tega odloka ni navedeno drugače, je na gozdnih zemljiščih,
ki se nahajajo v nadaljevanju stavbnih zemljišč kmetije, dopustna
postavitev pomožnih gozdarskih objektov za potrebe kmetije, ki so
značilni za kulturno krajino ali izhajajo iz tehnoloških posodobitev
kmetije. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
ostalih prostorskih izvedbenih pogojih je potrebno upoštevati skupne
prostorske izvedbene pogoje. |
|
|
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji pri poseganju v gozd ali v bližino gozdnega
roba: |
|
1. stavbe
je dopustno postaviti v razdalji 25 m od gozdnega roba, |
|
2. ostale
objekte in ureditve, ki niso stavbe in nimajo zahtevanega odmika od
visoke vegetacije, je dopustno postaviti 1 m od gozdnega roba,
|
|
3. objekti
na kmetijskih zemljiščih morajo biti locirani 4 m od gozdnega roba, |
|
4.
čebelnjake je dopustno postaviti, če gre za postavitev premičnih
čebelnjakov z razložljivimi panji ali ureditev stojišč stalnih
naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo in
sicer na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene
čebelnjake ali kot stojišča za občasne dovoze čebel na pašo. Lokacije
čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz
panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod
pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne
službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal
takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je
zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red in
da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko
čebelo, |
|
5.
načrtovanje in gradnja gozdnih vlak je dopustna, če je opredeljena v
gozdnogospodarskem načrtu, |
|
6. gradnja
gozdnih cest prednostno namenjenih gospodarjenju z gozdovi in njihovo
vzdrževanje je dopustna, če je opredeljena z gozdnogospodarskim načrtom,
(v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati variante tras in jih
uskladiti s pristojnim organom za varstvo kulturne dediščine),
|
|
7. posege
in ureditve na drugih stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na
območje gozdov, je potrebno posege in ureditve načrtovati tako, da ne
poškodujejo obstoječega gozdnega roba. |
|
|
|
120. člen |
|
(vodna
zemljišča V) |
|
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za vodna zemljišča, občina ureja
naslednje EUP in dele EUP v naseljih in odprtem prostoru: BT02, BT13,
BT14, BT18, BT30, BT38, CE19, CE21, CE27, CE28, CE30, JE03, JE04, JE05,
JE24, LV13, PA04, PA11, PA19, RO02, RO03, RO09, RO18, PT01, PT03, GA01,
KI10, KV02, KV07, PO04, PO05, OP01, OP02, OP06, OP07, OP09, OP11, OP12,
OP13, OP16, OP17, OP18, OP24, OP25 in DR01. |
|
|
|
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
vodno zemljišče površinske vode (V), podrobnejša namenska raba pa kot
površine celinskih vod (VC) in območja vodne infrastrukture (VI). |
|
|
|
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi
nestanovanjske objekte in gradbeno inženirske objekte, če so opredeljeni
v Prilogi 1, nezahtevne in enostavne objekte določene v Prilogi 2 ter
izvajati naslednje ureditve, ki niso gradnja in
so skladni s predpisi o vodah in usklajeni s pristojnimi organi za
varstvo voda ter namenjeni osnovni ali dopustnim spremljajočim
dejavnostim na vodnih površinah: |
|
1.
gradbeno inženirski objekti namenjeni dejavnostim v območju, |
|
2.
enostavni in nezahtevni objekti namenjeni osnovnim ali spremljajočim
dejavnostim na vodnih površina. pregrade in jezovi, plovne poti, |
|
3.
objekti, potrebni za rabo voda, prenosni vodovodi, objekti za črpanje,
filtriranje in zajem vode |
|
4.
objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, cevovodi za odpadno
vodo, |
|
5. objekti
za vodne športe na prostem, ureditve dostopov do vode, privezov in
pristanov za čolne ter drč za spuščanje čolnov na obstoječih jezovih, |
|
6. objekti
za zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v
naravnih kopališčih, |
|
7.
objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in
premoženja ter izvajanju nalog policije, |
|
8.
ureditve manjših zajemališč požarne vode. |
|
|
|
(4)
Dopustne dejavnost v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so
dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja,
ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje
prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah. |
|
|
|
(5) Faktor
zazidanosti parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji na vodnih
zemljiščih ni določen. |
|
|
|
(6) Ostale
dopustne ureditve in posegi: |
|
1. ukrepi
za izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
vključno z ukrepi za ohranjanje narave in ukrepi za oživljanje
reguliranih vodotokov, |
|
2.
vzdrževalna dela in prenova obstoječih objektov in naprav na vodnem ali
priobalnem zemljišču, ki ne spreminja ali le delno spreminja namembnost
objekta tako, da sprememba ne bo poslabšala hidravličnih in hidroloških
lastnosti vode, |
|
3.
premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je
potrebno načrtovati tako, da bo zagotovljena poplavna varnost, in ne
poslabšujejo hidravlične in hidrološke lastnosti vodotoka, |
|
4.
obratovanje obstoječih in načrtovanje novih objektov za gospodarsko rabo
vode (male hidroelektrarne - mHE, mlini, ribogojnice ob vodotokih) mora
upoštevati in izpolnjevati pogoje, ki so določeni v predpisih o vodah. |
|
|
|
(7) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
EUP navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
(8) Pri
ostalih prostorskih izvedbenih pogojih je potrebno upoštevati skupne
prostorske izvedbene pogoje. |
|
|
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji pri poseganju na vodna in priobalna
zemljišča: |
|
1. izkop
in izkoriščanje proda in peska, utrjevanje brežin z gradnjo opornih
zidov, utrjevanje dostopnih ramp in posegi, ki onemogočajo dostop do
vodotokov, so dopustni le v primeru, ko so usklajeni s pristojnimi
organi za varstvo voda in ohranjanja narave, |
|
2. pri
načrtovanju in izvajanju ureditev ter gradenj na priobalnem zemljišču,
vključno z izvedbo ukrepov za varovanje brežin pred erozijo, je potrebno
prednostno zagotavljati sonaravne ureditve z ohranjanjem obstoječe
vegetacije (uporaba lesa, vejnatega pletiva, lesenih pragov…), |
|
3.
prekrivanje vodotokov ali preusmeritev v podzemni cevni pretok ni
dopustno, razen v primerih ureditve dostopov ali dovozov preko vodotoka
in premostitev zaradi gospodarske javne infrastrukture, zlasti prometne, |
|
4. gradnja
mostov in cest na območju vodotokov mora biti taka, da ne posega v
pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred
visokimi vodami z minimalno varnostno višino, |
|
5. na
vodni infrastrukturi so v skladu s pogoji upravljavca dopustne: |
|
a.
dejavnosti in posegi, ki služijo namenu, za katerega je bila zgrajena
ali opredeljena posamezna vrsta vodne infrastrukture, |
|
b. drugim
sprejemljivim dejavnostim, pod pogojem, da ne poslabšujejo hidrološkega
in hidravličnega stanja voda. |
|
|
|
121. člen |
|
(Podrobnejši PIP za objekte razpršene gradnje) |
|
(1) Na
objektih, zgrajenih na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov,
ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja na namenski
rabi K1, K2 in G (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z
evidenco stanja v prostoru), je dopustna: |
|
1. izvedba
vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, |
|
2.
dozidave (do 20 %) ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega
standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot
ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, |
|
3. gradnja
drugih manj zahtevnih nestanovanjskih objektov za lastne potrebe ali
drugih objektov, če je drugačna namenska raba osnovnega objekta, |
|
4.
postavitev ograj, |
|
5.
sprememba namembnosti objekta, |
|
6.
odstranitev objekta, |
|
7.
izjemoma gradnja nadomestnega objekta na stavbišču poprej odstranjenega
objekta, novi objekt sme po velikosti presegati odstranjeni objekt do
20 % BTP, ob upoštevanju pogojev iz PRS. |
|
|
|
(2)
Gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustne le na tisti površini,
ki je v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot
funkcionalno zemljišče in sicer samo kot enkratni poseg na posamičnih
obstoječih objektih razpršene gradnje. Objekta, ki je bil zgrajen na
mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati
oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo. |
|
|
|
(3) Za v
prvem odstavku naštete dopustne gradnje se smiselno uporabljajo PIP
glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma
namen, določen v uradnih evidencah. |
|
|
|
(4) Enaki
pogoji veljajo tudi za objekte zgrajene na podlagi dovoljenj, ki niso
vrisani v evidencah. |
|
|
|
(5) Pri
objektih, kjer funkcionalno zemljišče ni določeno v dovoljenju za
poseganje v prostor, je potrebno upoštevati splošne pogoje o opredelitvi
funkcionalnega zemljišča v predpisih o gradnji objektov ali funkcionalno
zemljišče določiti v predpisanem postopku. |
|
|
|
3.3.1
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in merila po EUP |
|
|
|
122. člen |
|
(EUP, ki
se urejajo z drugimi prostorskimi akti) |
|
(1) Z
veljavnimi občinskimi prostorskimi akti občina ureja naslednje EUP:
BT04, BT22, JE07, JE20, JE21, LV06, LV09, LV10, LV11, PA05, PA12, PA18,
RO12, RO19, PT02 v mestu Ptuju in SP06 v Spuhlji - Gajke. |
|
|
|
(2) Z
veljavnimi medobčinskimi prostorskimi akti občina ureja naslednje EUP:
DR02, DR03, DR04 in DR05. |
|
|
|
(3) Z
veljavnimi državnimi prostorskimi akti se urejajo naslednje EUP: PT06,
PT07, PT09, PT10 in PT11. |
|
|
|
3.4
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJA, ZA KATERA JE PREDVIDENA IZDELAVA
OPPN |
|
|
|
123. člen |
|
(splošni
pogoji za pripravo OPPN) |
|
(1) Za
območje, ki se ureja z OPPN, se pripravi po en OPPN ali tudi več OPPN,
pri čemer se zagotovi, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in
funkcionalno smiselno zaključeno enoto, vključno s predvidenimi zelenimi
površinami in GJI ter da dinamika priprave posameznih OPPN zagotavlja
smiselno etapnost prostorskih ureditev. |
|
|
|
(2) Če se
izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava
OPPN, se pripravijo strokovne podlage za celotno območje OPPN, s
katerimi se predvidijo celovite rešitve GJI za celotno območje. |
|
|
|
(3) PNRP
in poteki GJI na območju OPPN, ki so prikazani v grafičnih prikazih tega
OPN, je v fazi priprave OPPN dopustno prilagoditi podrobnim programskim
zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam
dostopov in infrastrukture. Meje OPPN je dopustno spremeniti, če se v
strokovnih podlagah ugotovi utemeljena potreba po spremembi meje OPPN. Z
vsakim novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN ali
njegov del, ki ureja območje. |
|
|
|
(4) Na
območju OPPN za stanovanjsko gradnjo je potrebno zagotoviti ureditev
javnih in poljavnih površin za zelenice, parke, igrišča, otroška igrišča
in podobno v obsegu najmanj 15 % celotne površine OPPN. |
|
|
|
(5) Na
območju OPPN za stanovanjsko gradnjo je v fazi priprave dopustno
določiti, da je del ali celotno območje urejanja čisto stanovanjsko
območje v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju
upoštevani urbanistični, arhitekturni in tehnični ukrepi varstva pred
hrupom. |
|
|
|
(6) FI,
FZ, DZP se v OPPN računajo na območja posameznih EUP, ali na območje
OPPN, če je to manjše od EUP. V izračunu se ne upoštevajo državne ceste
in občinske ceste tipov LC, LG, LZ in LK. |
|
|
|
(7)
Nezazidana stavbna zemljišča na območju predvidenega OPPN morajo
lastniki parcel do pričetka izvajanja OPPN vzdrževati v urejenem stanju.
Do pričetka izvajanja OPPN je dopustna začasna sprememba dejanske rabe,
ki ne sme biti funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje. |
|
|
|
(8) Na
območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN,
se izdelajo strokovne podlage in predvidijo prostorske rešitve na način,
da prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev, cestnega in drugega
infrastrukturnega omrežja ter opremljenosti prostora z družbeno
infrastrukturo in javnim prostorom v obstoječih naseljih, v katerih se
načrtujejo. |
|
|
|
(9)
Določila tega člena odloka veljajo tudi za spremembe in dopolnitve
veljavnih OPPN. |
|
|
|
(10) Na
območjih veljavnih OPPN so v grafičnih prikazih tega OPN okvirno
(informativno) prikazane prevladujoče PNRP. Za dovoljevanje posegov v
prostor se uporabljajo določila veljavnega OPPN. |
|
|
|
(11)
Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere bo občina začela
postopek priprave in sprejema OPPN, kljub temu, da območje ni posebej
navedeno v 41. členu tega odloka, so določeni v nadaljevanju odloka. |
|
|
|
(12) Enako
so v nadaljevanju odloka določeni kriteriji za območja, za katere občina
mora pričeti postopek priprave in sprejema OPPN, kljub temu, da
toobmočje ni posebej navedeno v 41. členu tega odloka. |
|
|
|
(13) V
postopku priprave in sprejemanja OPPN mora načrtovalec pridobiti
natančne podatke o poteku tras obstoječih vodov gospodarske javne
infrastrukture ter jih upoštevati pri pripravi OPPN. |
|
|
|
124. člen |
|
(strokovne
rešitve prostorskih ureditev in urbanistični, arhitekturni ali krajinski
natečaj) |
|
(1) Idejne
urbanistične, arhitektonske in krajinske rešitve pomembnejših
prostorskih ureditev z javno funkcijo, za kompleksne prostorske
ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju prostorskih dominant
ali za prostorske ureditve, ki so nove prostorske dominante za območje
predvidenih OPPN, je potrebno pridobiti z javnim natečajem ali vabljenim
natečajem, po postopku, ki je predpisan za izvedbo javnega ali
vabljenega natečaja. |
|
|
|
(2) Občina
pripravi gradivo in vodi postopek za izvedbo javnega ali vabljenega
natečaja za objekte in rešitve z javno funkcijo ter vodi postopek za
izvedbo javnega ali vabljenega natečaja za objekte zasebnih
investitorjev. |
|
|
|
125. člen |
|
(dodatni
pogoji in merila za poseganje v prostor in merila za pripravo OPPN) |
|
(1)
Dodatni pogoji in merila za poseganje v prostor oziroma pripravo OPPN po
EUP določajo izhodišča, ki jih morata pripravljavec in investitor
upoštevati v postopku priprave in sprejemanja OPPN, navedena pa so v
nadaljevanju tega odloka. |
|
|
|
126. člen |
|
(dopustni
posegi pred izdelavo OPPN) |
|
(1) Na
območjih, ki se urejajo z veljavnim OPPN, so dopustni postopki
spreminjanja in urejanja mej zemljiških parcel, ki so skladni z določili
veljavnega OPPN. |
|
|
|
(2) Na
območjih, ki se urejajo s predvidenim OPPN, so do uveljavitve dopustne
nove izmere, obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje
obstoječih in načrtovanih objektov in naprav GJI. |
|
|
|
(3) Na
območjih, za katera ta odlok do uveljavitve predvidenega OPPN dopušča
gradnje objektov, so dopustni geodetski postopki zaradi določanja
gradbene parcele in pridobitve uporabnega dovoljenja. Dopustne so tudi
obodne parcelacije po meji EUP, v kateri so dopustne gradnje do
uveljavitve OPPN, določene s tem odlokom. |
|
|
|
(4) Na
območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN,
je pred njegovo uveljavitvijo na obstoječih parcelah dopustno: |
|
1. redna
in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih, |
|
2.
rekonstrukcije, dozidave obstoječih objektov, razen stavb, ki so na
območjih namenske rabe PC, |
|
3. gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na obstoječih
gradbenih parcelah, v skladu z namensko rabo obstoječih objektov,
postavitev začasnih objektov in ograj, |
|
4.
odstranitve obstoječih objektov (če so to objekti, ki so varovani s
predpisi s področja kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje
organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine), |
|
5.
gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih
omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi
gradnjami v OPPN, |
|
6. gradnja
objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
7. gradnja
avtobusnega postajališča s potrebnimi ureditvami, |
|
8.
ureditev parkirnih površin (začasna ureditev do sprejetja OPPN), |
|
9.
ureditev pločnika, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne
ceste do objektov, |
|
10.
ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih
dvigal ob ali na obstoječih objektih), |
|
11.
urejanje parkovnih in odprtih bivalnih površin, drevoredi, površine za
pešce, otroška igrišča ipd., |
|
12.
vodnogospodarske ureditve, |
|
13.
postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti
(meritve, zbiranje podatkov), |
|
14.
Izvedba tematskih raziskav za namen določitve varstvenih režimov in
evidentiranja stanja, |
|
15. v
območjih naselbinske kulturne dediščine SMJ je poseganje v posamezen
objekt kulturne dediščine in v objekte, ki niso zavarovani kot objekti
kulturne dediščine, dopustno pod pogoji in smernicami pristojnega organa
za varovanje kulturne dediščine, če ti posegi niso v nasprotju s
celostno ureditvijo posamezne EUP starega mestnega jedra, kar ugotovijo
soglasodajalci ob izdaji pogojev in smernic. |
|
|
|
127. člen |
|
(usmeritve
za gradnjo stanovanj) |
|
(1) Za
območja novih stanovanj je treba zagotoviti objekte predpisanih
zmogljivosti družbene infrastrukture za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko
izobraževanje in športne dejavnosti. |
|
|
|
(2) V
strokovnih podlagah za OPPN, ki vključuje stanovanjske stavbe, je treba
izdelati preveritev obstoječih zmogljivosti obstoječih vrtcev, osnovnih
šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev. Če pristojni
organ občine za predšolsko vzgojo in izobraževanje oziroma za zdravstvo
in socialno varstvo ugotovi, da bodo obstoječe zmogljivosti vrtcev,
osnovnih šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova
stanovanjska gradnja, po izgradnji načrtovanih stanovanj neustrezne, je
treba sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi tudi nove objekte družbene
infrastrukture. |
|
|
|
(3) V
novem stanovanjskem naselju z več kot 300 stanovanji je treba v primeru,
da v oddaljenosti več kot 500 m ni trgovine z osnovno preskrbo,
zagotoviti površine za tovrstne dejavnosti. |
|
|
|
(4) V EUP
z namensko rabo SS – enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe znaša
delež stanovanj najmanj 60 % BTP, v EUP z namensko rabo SS –
večstanovanjske stavbe pa najmanj 80 % BTP. |
|
|
|
(5) V EUP
z namensko rabo CU znaša delež stanovanj največ 70 % BTP v EUP, v EUP z
namensko rabo CD pa delež stanovanj največ 30 % BTP. |
|
|
|
128. člen |
|
(območja,
za katera je obvezna priprava OPPN) |
|
|
|
(1)
Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere lahko občina
zahteva postopek priprave in sprejema OPPN, kljub temu, da območje ni
posebej navedeno za pripravo OPPN v 41. členu tega odloka: |
|
1. gradnja
stavb z enim ali dvema stanovanjema v območju individualnih družinskih
hiš, kadar gre za več kot osem stavb na sklenjenem (povezanem) območju
ali sklenjeno nepozidano območje stavbnih zemljišč presega 0,8 ha
površine ali kadar sklenjeno območje nepozidanih in pozidanih stavbnih
zemljišč, ki se bo na novo pozidalo po predhodni odstranitvi obstoječih
objektov, presega 0,8 ha površine, |
|
2. gradnja
objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar
je zmogljivost objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj,
|
|
3. kamp
nad površino 0,5 ha, |
|
4.
površine, kjer je zaradi obstoječe stihijske pozidave potrebno
zagotoviti javno cestno omrežje in urediti dostop do objektov in parcel
neposredno z javnega cestnega omrežja, je potrebno urediti z novo
parcelacijo za gradnjo objektov in za zagotovitev prometnih površin
(novo parcelacijo je dopustno izvesti s komasacijo stavbnih zemljišč), |
|
5. območja
proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za
novogradnje, kompleksne preureditve, nadomestne gradnje, sanacijo ali
prestrukturiranje proizvodnje s spremembo tehnoloških procesov, |
|
6. gradnja
gospodarske javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m, s
pripadajočimi infrastrukturnimi objekti, |
|
7. objekti
gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev,
|
|
9. prenova
ali delna prenova naselja, predvsem na območjih naselji s tradicionalno
tipologijo objektov in številnimi enotami zavarovane kulturne dediščine,
|
|
9.
sanacije
naselij, |
|
10.
izkoriščanje mineralnih surovin, |
|
11.
sanacije posledic naravnih nesreč večjega obsega, pri katerih so
potrebni zahtevnejši tehnični posegi. |
|
|
|
(2) Za
območja, navedena v prejšnjem odstavku tega člena odloka, bo občina
zahtevala pripravo in sprejem OPPN za prostorske ureditve v primeru, da
so za te ureditve znani investitorji, ali se z njimi načrtuje ali
rekonstruira gospodarska javna infrastruktura, zagotavlja delovanja
obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, ureja površine, namenjene
javnemu dobru, ki je v javnem interesu lokalnega ali državnega pomena.
Za graditev objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter namen bi
zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za energetsko varčno gradnjo, rabo
alternativnih virov energije, izvajanje in prezentacijo posebnih
dejavnosti in podobno, bistveno odstopale od PIP, določenih s tem
odlokom, je priporočljiva predhodna pridobitev prostorskih rešitev s
pomočjo javnega ali vabljenega natečaja. |
|
|
|
129. člen |
|
(dodatna
merila in pogoji za pripravo OPPN po EUP) |
|
(1) V EUP
BT06 Ptuj – pred Termami je poleg splošnih pogojev za gradnjo in
ureditve na namenski rabi BT in ZS potrebno upoštevati: |
|
1. idejna
zasnova umestitve posebnih dejavnosti turizma in rekreacije v Termah
Ptuj mora izhajati iz dopustnih dejavnosti, ki so namenjene objektom za
turistično ponudbo z nastanitvijo in spremljajočimi dejavnostmi
(dograditev hotelskih zmogljivosti, širitev avtokampa z možnostjo
parkiranja bivalnih vozil, širitev apartmajskega naselja, širitev in
bogatitev gostinske in druge spremljajoče ponudbe), širitev ponudbe
osnovne rekreacijske dejavnosti in umeščanje novih spremljajočih
dejavnosti ter naravnih in grajenih danosti v EUP, |
|
2. za dele
EUP, v katerih so bile gradnja in ureditve izvedene v skladu s predhodno
ali trenutno veljavnimi prostorskimi akti, izdelava OPPN ni potrebna, |
|
3. določbe
razveljavljenih aktov je potrebno uporabiti kot tehnične smernice pri
poseganju v dele EUP, za katere so bili izdelani, če niso v nasprotju s
potrebami načrtovanih dejavnosti, |
|
4.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
5.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki dopolnjuje obstoječe
ureditve ali jih oblikovalsko in funkcionalno nadgrajuje tako, da z
nadgradnjo vidno poudarja funkcijo turistično rekreacijskega območja, |
|
6.
funkcionalno povezanost novih gradenj in ureditev v EUP z infrastrukturo
obstoječe turistične ponudbe, |
|
7. možnost
funkcionalne povezanosti obstoječih dejavnosti in njihovih širitev z
ostalo dodatno ponudbo izven območja EUP, |
|
8.
izboljšanje navezave na obstoječo GJI, zlasti na prometno infrastrukturo
z gradnjo obvoznice na južni strani kompleksa (prestavitev lokalne
povezave) in izboljšanje dostopnosti z motornimi vozili, izboljšanje
povezav s starim mestnim jedrom za pešce, ureditev kolesarskih in
ostalih rekreacijskih poti z navezavo na širše vplivno območje, |
|
9.
tehnične predpise za dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo
turističnih in rekreacijskih objektov in spremljajočih dejavnosti, |
|
10.
varovalne in varstvene režime iz omejitev, navedenih v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in varovanja pred
naravnimi nesrečami, |
|
11. zelene
ureditve v 20 m nepozidanem pasu ob reki Dravi. |
|
|
|
(2) V EUP
BT08 Ptuj – Mlinska ulica je poleg splošnih pogojev za gradnjo in
ureditve na namenski rabi CU in ZP potrebno upoštevati: |
|
1. idejna
zasnova umestitve centralnih dejavnosti v EUP mora izhajati iz dopustnih
dejavnosti, ki so namenjene objektom za dopolnilno ponudbo s
spremljajočimi dejavnostmi k obstoječi in načrtovani turistično
rekreacijski ponudbi v Termah Ptuj, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki dopolnjuje obstoječe
ureditve ali jih oblikovalsko in funkcionalno nadgrajuje tako, da z
nadgradnjo vidno poudarja vstopno funkcijo v turistično rekreacijsko
območje zdraviliškega turizma v sosednji EUP, |
|
4.
funkcionalno povezanost novih gradenj in ureditev v EUP z obstoječim
turističnim območjem in njegovimi dejavnostmi na severni strani, manjšim
nastajajočim središčem mesta na desnem bregu Drave in starim mestnim
jedrom na levem bregu Drave, |
|
5. možnost
funkcionalne povezanosti obstoječih dejavnosti in njihovih širitev z
ostalo dodatno ponudbo izven območja EUP, |
|
6.
izboljšanje navezave na obstoječo GJI, zlasti na prometno infrastrukturo
(dostopnost z motornimi vozili, povečanje pretočnosti povezave z dvojnim
navezovanjem območja na ceste višjih kategorij), |
|
7.
tehnične predpise za gradnjo in dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo
gradnjo objektov za spremljajoče dejavnosti, dopolnilno ponudbo in
bivanje, |
|
8.
varovalne in varstvene režime iz omejitev, navedenih v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda, varovanja pred
naravnimi nesrečami in kulturne dediščine. |
|
|
|
(3) V EUP
BT1 Ptuj – med Zadružnim trgom in cestnim mostom je poleg splošnih
pogojev za gradnjo in ureditve na namenski rabi CD in PC potrebno
upoštevati: |
|
1. idejna
zasnova umestitve centralnih dejavnosti v EUP mora izhajati iz dopustnih
dejavnosti, ki so: |
|
a.
namenjene objektom za dopolnilno ponudbo s spremljajočimi dejavnostmi k
obstoječi ureditvi manjšega mestnega funkcionalnega središča, zlasti
objektom, ki bodo zapolnjevali trikotno zasnovo Zadružnega trga in
dopolnilnim objektom, ki bodo nadomestili nekdanje porušene objekte,
|
|
b.
preureditev navezave prometnega omrežja desnega brega na Mariborsko
cesto, |
|
c.
ureditev površin za mirujoči promet ob vstopu v staro mestno jedro čez
stari cestni most in most za pešce, |
|
d.
ureditev povezovalnih zelenih površin na desnem bregu Drave, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje mora: |
|
a.
dopolnjevati obstoječe ureditve ali jih oblikovalsko in funkcionalno
nadgrajevati tako, da z nadgradnjo vidno poudarja dopolnilno funkcijo
obstoječih objektov, |
|
b.
ohranjati značilno veduto naselja s pogledi na značilno mestno veduto z
gradom (višina objektov je podrejena varovanju pogleda na staro mestno
jedro in grad), |
|
c.
tipologijo namena, višine in oblikovanja objektov in gradiv, ki izhaja
iz obstoječih objektov, |
|
d.
oblikovanje zelenih površin, ki morajo izhajati iz težnje po stiku z
vodnimi površinami in iz funkcije povezave zelenih površin na desnem
bregu Drave (načrt mora izdelati pooblaščena strokovna organizacija ali
posameznik s področja načrtovanja zelenih površin), |
|
e. višina
rasti dreves, enako kot objekti, ne sme zastirati značilnih pogledov na
staro mesto, |
|
4.
funkcionalno povezanost novih gradenj in ureditev v EUP z obstoječim
manjšim nastajajočim središčem mesta na desnem bregu Drave in
dejavnostmi na levem bregu Drave, |
|
5.
izboljšanje navezave na obstoječo GJI zlasti na prometno infrastrukturo
(preureditev povezave z mostom, možnost izvedbe tunelskih prehodov skozi
nasip ceste), |
|
6.
tehnične predpise za gradnjo in dimenzioniranje predvidenih objektov in
ureditev, ki urejajo gradnjo objektov za spremljajoče dejavnosti,
ureditev prometnih površin z možnostjo nadgradnje parkirnih površin za
dodatno etažo, ureditev zelenih površin in stika z vodo in podobno, |
|
7.
povečani vplivi načrtovanih dejavnosti ne smejo presegati dopustnih
vplivov na okolje, |
|
8.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja kulturne dediščine, voda in
kakovostnih prvin krajine. |
|
|
|
(4) V EUP
BT16 Ptuj – med cestnim mostom in železniško progo je poleg splošnih
pogojev za gradnjo in ureditev na namenski rabi BD in PC potrebno
upoštevati: |
|
1.
izhodiščno pretežno namensko rabo BD, določeno v območju, ki jo je
dopustno v meji in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s
potrebami, opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
2. idejna
zasnova umestitve posebnih dejavnosti v EUP mora izhajati iz dopustnih
dejavnosti, ki so namenjene: |
|
a.
ureditvi površin za izvedbo sejmišč na prostem, |
|
b.
ureditvi površin za občasne zabaviščne dejavnosti (cirkus, ledni
stadion, zabaviščni park itd.), |
|
c.
prireditvam na prostem ali v začasnih pokritih prostorih (šotorih in
drugih montažnih začasnih objektih), |
|
d. drugim
podobnim in spremljajočim dejavnostim, |
|
e.
preureditvi navezave prometnega omrežja desnega brega na Mariborsko
cesto, |
|
f.
ureditvi površin za mirujoči promet ob vstopu v staro mestno jedro čez
stari cestni most in most za pešce, |
|
g.
ureditvi povezovalnih zelenih površin na desnem bregu Drave, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje mora: |
|
a.
dopolnjevati obstoječe ureditve ali jih oblikovalsko in funkcionalno
nadgrajevati tako, da z nadgradnjo vidno poudarja dopolnilno funkcijo
obstoječih objektov in ureditev v sosednjih EUP, |
|
b.
ohranjati značilno veduto naselja s pogledi na značilno mestno veduto z
gradom (višina objektov je podrejena varovanju pogleda na staro mestno
jedro in grad), |
|
c.
tipologijo namena, višine in oblikovanja objektov in gradiv, ki izhaja
iz obstoječih objektov, |
|
d.
oblikovanje zelenih površin in ostalih prireditvenih površin mora
izhajati iz težnje po stiku z vodnimi površinami in iz funkcije povezave
zelenih površin na desnem bregu Drave (načrt ureditve zelenih površin
mora izdelati pooblaščena strokovna organizacija ali posameznik s
področja načrtovanja zelenih površin), |
|
e. višina
rasti enako kot objekti ne sme zastirati značilnih pogledov na staro
mesto, |
|
4.
funkcionalno povezanost posebnih dejavnosti z mestom in primestnimi
naselji, |
|
5.
izboljšanje navezave na obstoječo GJI zlasti na prometno infrastrukturo
(preureditev povezave z mostom, možnost izvedbe tunelskih prehodov skozi
nasip ceste), |
|
6.
tehnične predpise za gradnjo in dimenzioniranje predvidenih objektov in
ureditev, ki urejajo gradnjo objektov za posebne dejavnosti, ureditev
prometnih površin z možnostjo parkiranja izven območja prireditev,
ureditev zelenih površin in stika z vodo in podobno, |
|
7.
povečani vplivi načrtovanih dejavnosti ne smejo presegati dopustnih
vplivov na okolje, |
|
8.
varovalne in varstvene režime iz omejitev, navedenih v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja kulturne dediščine, voda in
varovalnih pasov GJI. |
|
|
|
(5) V EUP
BT23 Ptuj – Turnišče 2 je poleg splošnih pogojev za gradnjo in ureditve
na pretežni namenski rabi SS potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo umestitve mirnega stanovanjskega območja z gradnjo samostoječih
eno ali dvostanovanjskih družinskih hiš z mirnimi spremljajočimi
dejavnostmi kot dopolnilnimi dejavnostmi v stanovanjskih zgradbah, |
|
2.
hodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji in
podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami, opredeljenimi
v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje mora izhajati iz: |
|
a.
tehničnih predpisov za gradnjo in dimenzioniranje predvidenih objektov
in ureditev, ki urejajo stanovanjsko gradnjo in gradnjo za spremljajoče
dejavnosti, |
|
b.
pozidave, |
|
c.
prometna mreža mora zagotavljati skrajšano dostopnost do prometnic
višjega razreda in dostopnost za težji tovorni promet, potreben v času
gradnje), |
|
d.
povezati je potrebno sedanje mestne lokalne ceste, ki se končujejo pred
območjem nove pozidave, |
|
e. že
izvedeno parcelacijo je potrebno prilagoditi načrtovanemu cestnemu
omrežju, |
|
f. višina
objektov in zasaditev mora izhajati iz višine obstoječih eno ali
dvostanovanjskih stavb in ureditev v območju, |
|
4. novo
pozidavo je potrebno funkcionalno povezati z obstoječo, |
|
5.
navezava na potrebno GJI zlasti na prometno ter povečanje zmogljivosti
prometnic in ostale GJI na potrebe načrtovane dejavnosti in objektov, |
|
6. vplivi
načrtovane dejavnosti ne smejo presegati dopustnih vplivov na okolje,
|
|
7.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpise s področja kulturne dediščine in voda. |
|
|
|
(6) V EUP
BT29 Ptuj – površine za industrijo ob Dravi, BT30 Ptuj-perutninske farme
sever in BT32 Ptuj –perutninske farme jug je poleg splošnih pogojev za
gradnjo in ureditve na pretežni namenski rabi IP, in manjših površinah
rabe PC, E in VC potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
1.
izhodiščno pretežno namensko rabo IP, določeno v območju, ki jo je
dopustno v meji in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s
potrebami, opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
2.
obstoječe dejavnosti v prostoru (delno še intenzivna vzreja živali
(dolgoročna ukinitev dejavnosti) in dopolnilne dejavnosti proizvodnje in
distribucije električne energije ter obstoječe objekte namenjene
bivanju, |
|
3. idejna
zasnova umestitve proizvodnih dejavnosti v EUP mora izhajati iz
dopustnih dejavnosti, ki so: |
|
a.
namenjene graditvi objektov in izvedbi ureditev za proizvodne in
storitvene dejavnosti, |
|
b. vzgoji
rastlin v rastlinjakih in na prostem, |
|
c.
manipulativnim in ostalim spremljajočim površinam in spremljajočim
dejavnostim, |
|
d.
ureditvi površin za mirujoči promet za potrebe teh dejavnosti, |
|
e.
ureditvi povezovalnih zelenih površin na desnem bregu Drave, |
|
4.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje mora: |
|
a.
dopolnjevati obstoječe ureditve ali jih oblikovalsko in funkcionalno
nadgrajevati tako, da z nadgradnjo vidno poudarja dopolnilno funkcijo
obstoječih objektov in ureditev v sosednjih EUP, |
|
b.
ohranjati značilno veduto naselja s pogledi na značilno mestno veduto z
gradom (višina objektov je podrejena varovanju pogleda na staro mestno
jedro in grad), |
|
c.
tipologijo namena, višine in oblikovanja objektov in gradiv ter tehnične
predpise za gradnjo in dimenzioniranje predvidenih objektov in ureditev,
ki izhaja iz tehnoloških potreb za posamezno dejavnost ob upoštevanju
vseh omejitev, |
|
d.
oblikovanje zelenih površin mora izhajati iz težnje po stiku z vodnimi
površinami in iz funkcije povezave zelenih površin na desnem bregu Drave
(načrt ureditev zelenih površin mora izdelati pooblaščena strokovna
organizacija ali posameznik s področja načrtovanja zelenih površin), |
|
e. višina
rasti dreves, enako kot objekti, ne sme zastirati značilnih pogledov na
staro mesto, |
|
5. delež
proizvodnih dejavnosti po BTP objektov mora biti večji od 70 %, na
ostali površini so dopustne spremljajoče dejavnosti, |
|
6. delež
zelenih in manipulativnih površin v EUP (brez površin javnega cestnega
omrežja) mora biti zaradi povezovalnega zelenega pasu ob reki Dravi,
večji od 50 %, |
|
7.
izboljšanje navezave na obstoječo GJI zlasti na prometno infrastrukturo
(razširitev povezave z avtocestnim priključkom in povezave s
preureditvijo Mariborske ceste ob mostu na desnem bregu, ter dolgoročno
navezavo na Zagrebško cesto,) |
|
8.
povečani vplivi načrtovanih dejavnosti ne smejo presegati dopustnih
vplivov na okolje, |
|
9.
varovalne in varstvene režime iz omejitev, navedenih v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s 10. področja kulturne dediščine,
voda in varovalnih pasov GJI. |
|
načrtovati
je potrebno dolgoročno preselitev objektov za bivanje iz EUP (gradnja
nadomestnih objektov osnovnega objekta ni dopustna). |
|
|
|
(7) V EUP
BT33 Ptuj – centralna čistilna naprava - širitev je poleg splošnih
pogojev za gradnjo in ureditve na pretežni namenski rabi O, območja
okoljske infrastrukture, potrebno upoštevati: |
|
1.
izhodiščno pretežno namensko rabo O, določeno v območju, ki jo je
dopustno v meji in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s
potrebami, opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
2. idejna
zasnova umestitve okoljske dejavnosti v EUP mora izhajati iz dopustnih
dejavnosti v EUP, ki so namenjene: |
|
a.
dejavnostim čiščenja odpadnih vod, predelave in obdelave odpadnih muljev
iz čistilnih naprav ter proizvodnje energije v skladu z usmeritvami iz
strateškega dela, |
|
b.
manipulativnim in ostalim spremljajočim površinam in spremljajočim
dejavnostim, |
|
c.
ureditvi površin za mirujoči promet za potrebe teh dejavnosti, |
|
d.
ureditvi povezovalnih zelenih površin na desnem bregu Drave, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a. mora
dopolnjevati obstoječe ureditve ali jih oblikovalsko in funkcionalno
nadgrajevati, |
|
b. mora
upoštevati tehnološke postopke, ki pogojujejo tehnična merila in pogoje
za gradnjo objektov; višine novih objektov ne smejo presegati višine
obstoječih objektov, |
|
c. mora
upoštevati potrebne odmike, ki zagotavljajo varno izvajanje dejavnosti, |
|
d.
krajinska ureditev prostih površin in robov mora izhajati iz težnje po
zelenem zakritju objektov (načrt ureditev zelenih površin mora izdelati
pooblaščena strokovna organizacija ali posameznik s področja načrtovanja
zelenih površin), |
|
e. z
gradnjo in ureditvijo ni dopustno zakriti značilnih vedut mesta iz
obstoječih in načrtovanih prometnic, |
|
4.
obratovanje osnovne in spremljajočih dejavnosti z izpusti ne sme
presegati dopustnih vplivov na okolje, enako povečani vplivi načrtovanih
dejavnostih ne smejo presegati dopustnih vplivov na okolje, |
|
5. delež
zelenih in manipulativnih površin v EUP (brez površin javnega cestnega
omrežja) mora biti najmanj 40 % celotne parcele za širitev, |
|
6.
navezavo na potrebne priključke GJI je potrebno izvesti iz obstoječe
čistilne naprave, |
|
7.
varovalne in varstvene režime iz omejitev, navedenih v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja ohranjanja narave, voda in
vodovarstvenih območij. |
|
|
|
(8) V EUP
starega mestnega jedra (v nadaljevanju SMJ), ki so opredeljene v
nadaljevanju, z izhodiščno pretežno namensko rabo CU, opredeljeno kot
del osrednjih območij centralnih dejavnosti kot so območja historičnega
in novih jeder, v katerih se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene,
upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske
in podobne dejavnosti ter bivanje, ki jihjo je dopustno v meji in
podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami, opredeljenimi
v idejni zasnovi izdelani po konservatorskem načrtu, je poleg splošnih
pogojev za gradnjo in ureditve na pretežni namenski rabi CU in ZD,
potrebno upoštevati naslednje merila in pogoje: |
|
1. EUP, v
katerih je za pripravo OPPN potrebno upoštevati merila in pogoje,
določene v tem odstavku so: |
|
a. CE01
Ptuj – staro mestno jedro, kare 1, ki obsega stavbe ob severnem robu
Prešernove ulice z dvoriščnimi ureditvami in vrtovi, naslonjenimi na
južno pobočje grajskega griča, od Muzejskega trga do Grajske ulice,
|
|
b. CE02
Ptuj – staro mestno jedro, kare 2, ki obsega stavbe ob severnem robu
Prešernove ulice in Slovenskega trga z dvoriščnimi ureditvami in vrtovi,
naslonjenimi na južno pobočje grajskega griča, od Grajske ulice do Ulice
Viktorina Ptujskega, |
|
c. CE03
Ptuj – staro mestno jedro, kare 3, ki obsega stavbe ob zahodnem robu
Slomškove ulice z dvoriščnimi ureditvami, od zahodnega dela Ulice
Viktorina Ptujskega do Raičeve ulice, |
|
d. CE04
Ptuj – staro mestno jedro, kare 4, ki obsega površino Slovenskega trga s
proštijsko cerkvijo in površino živilskega trga ter stavbe ob severnem
robu Murkove ulice, Mestnega trga ter stavbe ob zahodnem robu
Miklošičeve ulice, |
|
e. CE05
Ptuj – staro mestno jedro, kare 5, ki obsega površino Novega in
Vinarskega trga s stavbami in dvoriščnimi ureditvami ter vrtovi južno od
Slomškove ulice, zahodno od Trstenjakove ulice in vzhodnega dela
Vinarskega trga, severno od Osojnikove ceste in Ulice Heroja Lacka, ter
vzhodno od Miklošičeve f. ulice, |
|
f. CE06
Ptuj – staro mestno jedro, kare 6, ki obsega območje vzhodno od zelenih
površin Dominikanskega samostana s stavbami in dvoriščnimi ureditvami
južno od Prešernove ulice, zahodno od Cafove ulice in območje vzhodnega
dela Dravske ulice do reke Drave, |
|
g. CE07
Ptuj – staro mestno jedro, kare 7, ki obsega območje s stavbami in
dvoriščnimi ureditvami južno od Prešernove ulice, zahodno od Cankarjeve
ulice, severno od vzhodnega dela Dravske ulice in zahodno od Cafove
ulice, |
|
h. CE08
Ptuj – staro mestno jedro, kare 8, ki obsega območje s stavbami in
ostalimi ureditvami južno od Dravske ulice do reke Drave, vzhodno od
Cafove ulice do parkovne ureditve pri starem mostu, |
|
i. CE09
Ptuj – staro mestno jedro, kare 9, ki obsega območje Cvetkovega trga s
stavbami in dvorišči južno od Prešernove, vzhodno od Cankarjeve ulice,
severno od Vošnjakove ulice in zahodno od Jadranske ulice, |
|
j. CE10
Ptuj – staro mestno jedro, kare 10, ki obsega območje s stavbami in
dvorišči južno od Vošnjakove ulice in severno od vzhodnega dela Dravske
ulice, |
|
k. CE11
Ptuj – staro mestno jedro, kare 11, ki obsega območje Vrazovega trga s
stavbami in dvorišči južno od Slovenskega trga, vzhodno od Jadranske
ulice, zahodno od Aškerčeve ulice in severno od Vrazovega trga, |
|
l. CE12
Ptuj – staro mestno jedro, kare 12, ki obsega območje s stavbami in
dvorišči južno od Murkove ulice, vzhodno in severno od Aškerčeve ulice
ter zahodno od Krempljeve ulice in Mestnega trga, |
|
m. CE13
Ptuj – staro mestno jedro, kare 13, ki obsega območje s stavbami in
dvorišči južno od Vrazovega trga in Aškerčeve ulice, zahodno od
vzhodnega dela Minoritskega trga, severno od Dravske ulice in Vošnjakove
ulice ter vzhodno od Jadranske ulice, |
|
n. CE14 Ptuj – staro mestno jedro, kare 14, ki obsega območje Minoritskega trga
s stavbami in dvorišči južno od Mestnega trga, Ulice Heroja Lacka in
Vinarskega trga, zahodno od parkirišča ob Osojnikovi cesti, severno od
podvoza in vzhodno od Krempljeve ulice, |
|
o. CE15
Ptuj – staro mestno jedro, kare 15, ki obsega območje Muzejskega trga z
Dominikanskim samostanom in stavbami ter ureditvami južno od stare
vojašnice (Vičava), |
|
p. CE16
Ptuj – staro mestno jedro, kare 16, ki obsega območje Gradu z zelenimi
površinami in stavbami južno od Raičeve ulice, zahodno od starega
obzidja, severno od poti na grad in vzhodno od Muzejskega trga, |
|
2. idejna
zasnova dejavnosti v EUP mora izhajati iz dopustnih dejavnosti, ki so po
analizi vsebin opredeljene kot sprejemljive za prenovo posamezne EUP in
morajo upoštevati: |
|
a.
funkcije posameznih EUP v skladu z razvojnim programom prenove in
potrebami, ki so po analizi vsebin sprejemljive v posamezni EUP, več EUP
ali posameznem objektu, |
|
b.
priporočljivo razmerje dejavnosti BTP med površinami za bivanje in
površinami za poslovne centralne dejavnosti v razmerju 55 % :45 % v
korist površin za bivanje, |
|
c.
razmestitev dejavnosti v posameznih objektih mora upoštevati izhodišče,
po katerem so pritlični prostori in prostori posebnih vrednosti v
nadstropjih kot so velike dvorane, prostori s štukaturami ipd.,
namenjeni poslovnim dejavnostim, višje etaže pa bivanju, |
|
d.
umestitev nove dejavnosti v posamezni objekt mora potrditi pristojni
organ za varstvo kulturne dediščine, |
|
e.
posamezna dejavnost storitvenih in uslužnostnih dejavnosti mora biti
umeščena le v en objekt z največ 150 m2 površine, |
|
f.
dopustno je povečanje uporabnih površin nad to površino (150 m2) za
dejavnosti družbene javne infrastrukture (galerijskih in drugih
prostorov za kulturne dejavnosti) ter hotele, prenočišča, trgovske in
druge mirne dejavnosti (prednostne dejavnosti umestitve), ki jim mora
biti namenjena ena tretjina vseh BTP v območju SMJ, |
|
g.
prostorsko in okoljsko moteče dejavnosti (povečan hrup, smrad, povečan
promet itd.) v območju SMJ niso dopustne, |
|
h. prenova
stanovanj mora dvigniti kakovost stanovanjskih prostorov na danes
veljavne standarde ali jih nadgraditi, ob upoštevanju izhodišč varovanja
kulturne dediščine, |
|
i.
primerne dejavnosti v SMJ morajo biti v strokovni podlagi prenove po
oceni sprejemljivosti opredeljene kot prednostne, priporočljive in
ostale za posamezno EUP, več EUP in za posamezen pomembnejši objekt, |
|
3.
izhodiščno pretežno namensko rabo CU je dopustno v meji in podrobnejši
namenski rabi površin, uskladiti s potrebami, opredeljenimi v idejni
zasnovi, |
|
4. pri
pripravi OPPN za posamezno EUP ali za več EUP skupaj, je potrebno
upoštevati smernice, merila in pogoje ter varstvene omejitve kulturne
dediščine za naselbinsko dediščino, za posamezne spomenike in za njihovo
vplivno območje, |
|
5.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje mora izhajati iz obstoječega
stanja arhitekturne in urbanistične dediščine (naselbinska dediščina s
posameznimi spomeniki) in zagotavljati poleg pogojev določenih v PIP za
celostno ohranjanje kulturne dediščine tudi: |
|
a. z
gradnjo in ureditvijo ni dopustno spremeniti značilnih vedut mesta iz
obstoječih in načrtovanih prometnic, |
|
b.
novogradnje, posameznih objektov so dopustne, če so usklajene s
strokovno podlago prenove, |
|
c.
dopustne so obnove objektov, dozidave in nadzidave ter vzdrževalna dela,
ki se morajo izvajati tako, da bodo objekti in naprave usklajene s
funkcijo, ki je predpisana za posamezno dejavnost in z ohranjanjem
vizualne mestne podobe, ki mora izhajati iz naselbinskega varstva
kulturne dediščine, |
|
d. pri
prenovi posameznih objektov je potrebno preučiti možnost dostopnosti
notranjih dvorišč stavb, posebno stavb, v katerih so prisotne dejavnosti
javnega pomena, |
|
e. v SMJ
je dopustna kritina opečni bobrovec in njegove sodobnejše izvedbe s
takšno strukturo, |
|
f.
ureditev prometnih in ostalih javnih površin z objekti in napravami
(prometni in opozorilni znaki, svetila ipd.) ter ostala urbana oprema
mora biti usklajena s pričevalnostjo in funkcijo posameznih objektov,
uličnih potez, trgov v SMJ in mora izhajati iz elaborata urbane opreme
za SMJ, ki ga pripravi in sprejme občina, |
|
g. uporabo
in ureditev javnih površin za sezonske in občasne turistične in podobne
namene mora izhajati iz elaborata organizacije in ureditve turističnih
prireditev in dejavnosti izven stavb v SMJ (postavitev občasnih stojnic,
ulična prodaja pred posamezno stavbo, večji pokriti prireditveni
prostori, sanitarne enote) ki ga pripravi in sprejme občina, |
|
h.
postavitev stalnih stojnic je dopustna na mestih, opredeljenih v načrtu
prenove, |
|
i.
krajinska ureditev prostih površin in robov SMJ mora dopolnjevati
obstoječe ureditve in jih oblikovalsko in funkcionalno nadgrajevati,
načrt ureditev zelenih površin mora izdelati pooblaščena strokovna
organizacija ali posameznik s področja načrtovanja zelenih površin, |
|
6.
obratovanje posameznih dejavnosti z izpusti ne sme presegati dopustnih
vplivov na okolje, |
|
7.
opremljanje SMJ z GJI mora poleg splošnih pogojev upoštevati še
naslednje pogoje: |
|
a. vse
stavbe in objekte, v katerih bivajo ali se občasno zadržujejo ljudje, je
potrebno priključiti na predpisane priključke GJI, |
|
b. kot
sprejemljivi energenti so v SMJ opredeljeni energenti, ki ne
obremenjujejo okolja in videza okolice posameznih objektov (plin,
elektrika, daljinsko ogrevanje), |
|
c.
prometna ureditev mora zagotavljati dostavo do objektov, v katerih se
izvajajo dejavnosti (tudi bivanje) ter interventni dostop do posameznih
objektov, po katerem je dopusten obvozni promet SMJ, |
|
d.
površine za mirujoči promet (PM) je potrebno urediti izven ali ob robu
SMJ (dovoljena je tudi ureditev podzemnih garaž), |
|
e. staro
mestno jedro je potrebno postoma opredeliti kot cono brez motornega
prometa (kolesarski in peš dostop), razen objektov za dnevno preskrbne
in služnostne dejavnosti (tržnica, pošta, upravna enota ipd.), |
|
f.
omrežja in vodi energetske in komunikacijske infrastrukture morajo biti
izvedeni v podzemni izvedbi, |
|
g.
transformatorji in podobni objekti GJI morajo biti vgrajeni v objete,
enako ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov, |
|
h.
postavitev anten ali drugih objektov na strehe hiš ali druge objekte,
kjer bi bili vidno izpostavljeni, ni dopustna, |
|
8. poleg
varovalnega režima kulturne dediščine je potrebno upoštevati varovalne
in varstvene režime ter omejitve, navedene v predhodnih določbah odloka,
zlasti predpisov s področja voda, ohranjanja narave in GJI, |
|
9. prenovo
SMJ je potrebo načrtovati fazno, vsaka faza mora biti funkcionalno
zaključena enota. |
|
|
|
(9) V EUP
CE22 Ptuj – predvidena lokacija avtobusne postaje je poleg splošnih
pogojev za gradnjo in ureditve na namenski rabi CU potrebno upoštevati: |
|
1. idejna
zasnova umestitve logistično prometnega potniškega terminala – avtobusna
postaja s spremljajočimi dejavnostmi v EUP, mora izhajati iz dopustnih
dejavnosti, ki so namenjene: |
|
a.
izvajanju avtobusnega javnega potniškega prometa s spremljajočimi
dejavnostmi avtobusne postaje in ostalimi spremljajočimi dejavnostmi
potniškega terminala, |
|
b.
preureditvi navezave prometnega omrežja na obstoječo regionalko, |
|
c.
ureditvi povezave avtobusnega in železniškega potniškega terminala,
|
|
d.
ureditvi površin za mirujoči promet za potrebe navezave osebnega prometa
na javni potniški promet, |
|
e.
ureditvi ločevalnih zelenih površin med prometnim terminalom in
obstoječim stanovanjskim območjem z večstanovanjsko gradnjo, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a.
izhajati mora iz tehničnih predpisov za gradnjo in dimenzioniranje
predvidenih objektov in ureditev, ki urejajo gradnjo potniškega
terminala s spremljajočimi dejavnostmi, ureditev prometnih površin z
možnostjo nadgradnje parkirnih površin za dodatno etažo, ureditev
zelenih površin in stika z vodo in podobno, ki so namenjeni izvajanju
javnega potniškega prometa in spremljajočih dejavnosti, |
|
b.
oblikovanje zelenih površin mora izhajati iz težnje po vzpostavitvi
ločevalnega pasu med obstoječim stanovanjskim območjem in prometnim
terminalom kot stičnimi namenskimi površinami, s funkcijo fizičnega
ločevanja vstopa na funkcionalna zemljišča večstanovanjskih stavb -
neprehodna ograja, vizualnega zakrivanja stanovanjskih območij ter v
funkciji dušilca hrupa in onesnaženosti zraka (izpušni plini), ter kot
parkovna ureditev v poletnem sezonskem času, |
|
c. višina
zasaditev, enako kot objekti, ne sme zastirati značilnih pogledov na
prepoznavne (varovane) mestne vedute, |
|
d. delež
zelenih površin v EUP mora biti vsaj 25 %, |
|
4.
funkcionalno povezanost obeh potniških terminalov za javni potniški
promet (avtobusna postaja – železniška postaja, |
|
5.
navezavo na potrebno GJI zlasti na prometno infrastrukturo (z možnostjo
razširitve vozišča med obema terminaloma za potrebe desnih zavijalcev in
vključevanja v promet ali ureditev večjega krožišča), |
|
6.
povečani vplivi načrtovanih dejavnosti ne smejo presegati dopustnih
vplivov na okolje, |
|
7.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpise s področja kulturne dediščine in voda. |
|
|
|
(10) V EUP
CE23 Ptuj – ob Osojnikovi cesti - severno je poleg splošnih pogojev za
gradnjo in ureditve na namenski rabi CU potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo umestitve poslovno stanovanjskega območja z večstanovanjsko
gradnjo, z: |
|
a.
umestitvijo poslovnih dejavnosti, poslovnih dejavnosti z bivanjem, ki
dopolnjujejo dejavnosti starega mestnega jedra (SMJ nekonkurenčne
dejavnosti), |
|
b.
preureditvijo navezave prometnega omrežja z možnostjo navezovanja na
obstoječe cestno omrežje v smeri V-Z in S-J (tudi po obstoječih prebojih
na Potrčevo cesto), |
|
c.
ureditvijo površin za mirujoči promet za potrebe poslovnih in poslovno
stanovanjskih dejavnosti, |
|
d.
ureditvijo zelenih povezovalnih površin z obstoječo večstanovanjsko
pozidavo območja in ločevalnih površin v smeri proti železniškim
delavnicam, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a.
izhajati mora iz tehničnih predpisov za gradnjo in dimenzioniranje
predvidenih objektov in ureditev, ki urejajo gradnjo poslovnih
dejavnosti za namen, opredeljen v idejni zasnovi, večstanovanjsko
poslovno stanovanjsko gradnjo in gradnjo za spremljajoče dejavnosti,
|
|
b.
urbanistično oblikovanje EUP mora nadaljevati urbanistično zasnovo med
Potrčevo cesto in Osojnikovo cesto, kot urbanistični vzorec »zelenega
mesta« s spremljajočimi razbremenilnimi in prostočasnimi dejavnostmi na
skupnih površinah, |
|
c.
prometna mreža mora zagotavljati umiritev prometa med obema
navezovalnima prometnicama, |
|
d. objekti
s poslovno dejavnostjo brez stanovanj morajo biti umeščeni bliže
navezovalnima prometnicama ali ob njej, čisti večstanovanjski objekti pa
umaknjeni od glavnih prometnic, |
|
e. v
območju je potrebno zagotoviti potrebno število PM za poslovne in
poslovno stanovanjske dejavnosti in ostale manipulativne površine, |
|
f. v
območju je potrebno zagotoviti tudi predpisan delež zelenih površin v
sorazmerju s poslovnimi dejavnostmi, stanovanjskimi površinami in
številom prebivalcev v območju, |
|
g. višina
objektov in zasaditev mora izhajati iz višine obstoječih
večstanovanjskih objektov in ureditev v območju in ne sme zastirati
značilnih pogledov na prepoznavne (varovane) mestne vedute, |
|
h. delež
zelenih površin v EUP mora biti vsaj 25 %, |
|
4. novo
pozidavo je potrebno funkcionalno povezati z obstoječo gradnjo na
severni, vzhodni in južni strani območja ter obema potniškima
terminaloma za javni potniški promet (avtobusna postaja – železniška
postaja) v bližini, |
|
5.
navezava na potrebno GJI, zlasti na prometno infrastrukturo (z možnostjo
razširitve vozišča med razcepom regionalne ceste in obema terminaloma za
potrebe desnih zavijalcev in vključevanja v promet ali ureditev večjega
krožišča) ter povečanja zmogljivosti ostale GJI na potrebne zmogljivosti
načrtovanih dejavnosti in objektov, |
|
6.
povečani vplivi načrtovanih dejavnosti ne smejo presegati dopustnih
vplivov na okolje, |
|
7.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpise s področja kulturne dediščine in voda. |
|
|
|
(11) V EUP
CE25 Ptuj – stara vojašnica (ob Potrčevi cesti) je poleg splošnih
pogojev za gradnjo in ureditve na namenski rabi CU potrebno upoštevati:
|
|
1. idejno
zasnovo namenjeno gradnji kulturnega centra s spremljajočimi
dejavnostmi, z umestitvijo in ureditvijo večjih površin za mirujoči
promet na robu mestnega jedra (gradnjo podzemnih ali podzemnih in
nadzemnih pokritih površin) in ureditvijo zunanjih prireditvenih in
zelenih površin, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a. mora
izhajati iz funkcije območja in iz lege območja ob robu SMJ, |
|
b. mora z
razporeditvijo objektov in ureditvijo zunanjih površin zagotoviti
povezanost območja s SMJ - razširjena dostopnost za pešce, |
|
c. pri
projektiranju objektov je potrebno izkoristiti obstoječi nagib terena z
možnostjo vstopanja na različnih nivojih, |
|
d. z
arhitektonskim oblikovanjem, ki izhaja iz tehničnih predpisov za gradnjo
in dimenzioniranje predvidenih objektov in ureditev, je potrebno
poudariti rob SMJ in prehod v novejše mestne strukture (dopustno
sodobnejše oblikovanje in uporaba gradiv), |
|
e.
prometna ureditev mora zagotavljati pretočnost prometa ob prireditvenih
konicah, |
|
zelene
površine morajo opravljati funkcijo razbremenilnih in zaščitnih površin
za načrtovano dejavnost, f. vsaj del pa biti namenjen prebivalcem in
obiskovalcem SMJ, kjer zelenih površin primanjkuje, |
|
g. višina
objektov in zasaditev mora izhajati iz študije višin objektov v območju,
ki ohranjajo ali vsaj deloma ohranjajo značilne poglede na prepoznavne
(varovane) mestne vedute, |
|
4. vpliv
nove pozidave, ki se po funkciji ne navezuje na pozidavo stičnih
območij, na stične površine in na širše vplivno območje je potrebno
omiliti s primernimi vmesnimi ločilnimi pasovi, |
|
5.
dejavnost je potrebno logistično povezati z ostalimi dejavnostmi
družbene javne infrastrukture (srednješolski center, dom upokojencev,
bolnišnica, SMJ), ki so umeščene v širšem severnem robu SMJ (preboji za
pešci, kolesarske steze, javni potniški promet (v nadaljevanju JPP), |
|
6.
navezavo na potrebno GJI zlasti na prometno infrastrukturo (z možnostjo
razširitve vozišča Potrčeve med Grajeno in Volkmerjevo cesto) ter
povečanja zmogljivosti ostale GJI na potrebne zmogljivosti načrtovanih
dejavnosti in objektov, |
|
7.
prometni priključek na javno cestno omrežje (Volkmerjeva cesta) je
zaradi prireditvenih konic potrebno predimenzionirati za potrebe pretoka
največjih obremenitev, |
|
8.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpise s področja kulturne dediščine in voda. |
|
|
|
(12) V EUP
CE29 Ptuj – stara vojašnica Vičava je poleg splošnih pogojev za gradnjo
in ureditve na namenski rabi CU potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo namenjeno prenovi obstoječega kompleksa s stavbami, ki bodo po
spremembi namembnosti namenjene kulturnim, izobraževalnim in
spremljajočim dejavnostim, z umestitvijo in ureditvijo večjih površin za
mirujoči promet na robu mestnega jedra in ureditvijo zunanjih
prireditvenih in zelenih površin, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
|
|
a. mora
izhajati iz funkcije območja in iz lege območja ob robu SMJ, |
|
b. z
razporeditvijo objektov in ureditvijo zunanjih površin mora zagotoviti
povezanost območja s SMJ - razširjena dostopnost za pešce, |
|
c. pri
projektiranju novih objektov je potrebno upoštevati tehnične predpise za
posamezno vrsto dejavnosti, |
|
d.
prometna ureditev mora zagotavljati pretočnost prometa ob prireditvenih
konicah, |
|
e. zelene
površine morajo opravljati funkcijo razbremenilnih in zaščitnih površin
za načrtovano dejavnost, vsaj del pa mora biti namenjen prebivalcem in
obiskovalcem SMJ, kjer zelenih površin primanjkuje, |
|
f. višina
objektov in zasaditev mora izhajati iz študije višin objektov v območju,
ki ohranjajo ali vsaj deloma ohranjajo značilne poglede na prepoznavne
(varovane) mestne vedute, |
|
4. vpliv
prenove s spremenjeno namembnostjo, ki se po funkciji ne navezuje na
pozidavo stičnih območij, na stične površine in na širše vplivno območje
je potrebno omiliti s primernimi vmesnimi ločilnimi pasovi, |
|
5.
dejavnost je potrebno logistično povezati z ostalimi dejavnostmi
družbene javne infrastrukture (dejavnosti SMJ, predvideni namenski park
na Panorami, vključevanje v turistično ponudbo mesta, občasne kulturne
in kulturno zabavne prereditve), ki so umeščene v širšem severnem robu
SMJ površine za pešce, kolesarske steze, javni potniški promet, |
|
6.
navezavo na potrebno GJI zlasti na prometno infrastrukturo (z možnostjo
razširitve vozišča Raičeve ulice in Muzejskega trga) ter povečanja
zmogljivosti ostale GJI na potrebne zmogljivosti načrtovanih dejavnosti
in objektov, |
|
7.
obstoječe dejavnosti prejšnje namembnosti (dejavnost zaščite in
reševanje), s proučitvijo dolgoročne preselitve te dejavnosti na
dostopnejšo in primernejšo lokacijo izven območja stare vojašnice, |
|
8.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpise s področja kulturne dediščine in voda. |
|
|
|
(13) V EUP
JE11 Ptuj – gospodarska cona 5 (južno od starega rogozniškega
pokopališča) je poleg splošnih pogojev za gradnjo in ureditve na
pretežni namenski rabi IG potrebno upoštevati: |
|
1.
izhodiščno pretežno namensko rabo IG, določeno v območju, ki jo je
dopustno v meji in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s
potrebami, opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
2. idejna
zasnova umestitve proizvodnih dejavnosti v EUP mora izhajati iz
dopustnih dejavnosti gospodarske cone, ki so: |
|
a.
namenjene graditvi objektov in izvedbi ureditev za proizvodne in
storitvene dejavnosti, |
|
b.
manipulativnim in ostalim spremljajočim površinam in spremljajočim
dejavnostim, |
|
c.
ureditvi površin za mirujoči promet za potrebe teh dejavnosti, |
|
d.
ureditvi ločevalnih zelenih površin ob obstoječih mirnih dejavnostih na
severu območja in ob vodotoku, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a. mora
izhajati iz funkcije območja in iz lege območja ob robu pokopališča in
poselitve ob severni meji EUP, |
|
b. mora
nadaljevati tipologijo gradnje zahodno od Puhove ulice ter ustvariti
enovito mestno potezo ob Puhovi ulici in načrtovanem podaljšku do
Dornavske ceste, |
|
c. mora
upoštevati namen, višino in oblikovanje objektov in gradiv ter tehnične
predpise za gradnjo in dimenzioniranje predvidenih objektov in ureditev,
ki izhajajo iz tehnoloških potreb za posamezno dejavnost, ob upoštevanju
vseh omejitev, |
|
d. mora
ohranjati značilne poglede na prepoznavne (varovane) mestne vedute,
(višina objektov je največ 15 m, proti severnemu robu EUP pa se primerno
niža zaradi dejavnosti na stičnih površinah izven EUP), |
|
e. mora
umestiti, med obstoječo dejavnostjo zelenih površin na severu, namenjeno
dejavnostim pokopa in izvajanja spomina na mrtve, zeleni ločevalni pas,
ki bo omilil vpliv nove cone na obstoječo dejavnost (vidno zakritje,
omilitev hrupa, osvetlitve in podobno), |
|
f. mora
zaradi poplavne nevarnosti (območje manjše poplavne ogroženosti) v
južnem delu EUP, izključiti gradnjo kleti ali pa jo mora izvesti v
vodotesni izvedbi, če to dopuščajo ostali pogoji za gradnjo kleti
(višina podtalnice), |
|
g.
investitor mora izvesti pred pričetkom poseganja v prostor predvidene
protipoplavne ukrepe, ki bodo preprečili ali zmanjšali ogroženost zaradi
možnosti poplav na tem območju; poplavna ogroženost drugih območij se s
poseganjem na poplavne površine ne sme povečati, |
|
h. višina
rasti dreves, enako kot objekti, ne sme zastirati pogledov na značilne
mestne vedute, |
|
4. delež
proizvodnih dejavnosti (proizvodnja, proizvodna obrt, skladiščenje ipd.)
mora biti večji od 50 % BTP, na ostali površini so dopustne spremljajoče
dejavnosti gospodarske cone, |
|
5. med
trgovskimi dejavnostmi so dopustne le takšne, ki ne pomenijo konkurence
SMJ (vrtni centri, gradbeni material, blago za izvajanje dejavnosti na
podeželju ipd.), |
|
6. delež
zelenih in manipulativnih površin v EUP (brez površin javnega cestnega
omrežja) mora biti zaradi ločevalnega zelenega pasu ob potoku Rogoznici,
večji od 50 %, |
|
7.
izboljšanje navezave na obstoječo GJI zlasti na prometno infrastrukturo
(izgradnja podaljška Puhove ulice do Dornavske ceste), pri kateri je
potrebno upoštevati tudi vidik trajnostne mobilnosti, |
|
8.
povečani vplivi načrtovanih dejavnosti ne smejo presegati dopustnih
vplivov na okolje, |
|
9.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in varovalnih pasov
pitne vode ter poplavne ogroženosti območja (pri pripravi OPPN je
potrebno upoštevati omilitvene protipoplavne ukrepe, prikazane v karti
GJI izvedbenega dela OPN, ki jih je potrebno izvesti pred gradnjo v tem
območju. |
|
|
|
(14)
V EUP JE13 Ptuj - gospodarska cona 7 (vzhodno od Puhove ulice) je poleg
splošnih pogojev za gradnjo in ureditve na pretežni namenski rabi IG
potrebno upoštevati: |
|
1.
izhodiščno pretežno namensko rabo IG, določeno v območju, ki jo je
dopustno v meji in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s
potrebami, opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
2. idejna
zasnova umestitve dejavnosti, ki so dejavnosti gospodarskih con v EUP
mora izhajati iz dopustnih dejavnosti gospodarske cone, ki so namenjene: |
|
a.
graditvi objektov in izvedbi ureditev za proizvodne in storitvene
dejavnosti, |
|
b.
manipulativnim in ostalim spremljajočim površinam in spremljajočim
dejavnostim, |
|
c.
ureditvi površin za mirujoči promet za potrebe teh dejavnosti, |
|
d. graditvi prometnega dostavnega omrežja za navezovanje na gospodarsko
cono in koridorjev za izgradnjo nove GJI (tudi za možnost
priključevanja EUP JE12, ki je namenjena za dolgoročno širitev območja
gospodarske cone), |
|
3. v
območju ni dopustno načrtovati oziroma umeščati dejavnosti oziroma
proizvodnih in drugih področij dejavnosti, ki niso dopustne na površinah
poplavne nevarnosti s srednjo ogroženostjo, |
|
4.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a. mora
izhajati iz funkcije območja in iz lege območja ob južnem robu Puhove
ulice, |
|
b. mora
nadaljevati tipologijo gradnje zahodno od Puhove ulice ter ustvariti
enovito mestno potezo ob Puhovi ulici in načrtovanem podaljšku do
Dornavske ceste tako, da se upravne stavbe in druge stavbe dostopne
javnosti umestijo ob javno prometnico, ostali proizvodni objekti pa v
notranjost parcel, |
|
c. mora
upoštevati namen, višino in oblikovanje objektov in gradiv ter tehnične
predpise za gradnjo in dimenzioniranje predvidenih objektov in ureditev,
ki izhajajo iz tehnoloških potreb za posamezno dejavnost, ob upoštevanju
vseh omejitev, |
|
d. mora
ohranjati značilne poglede na prepoznavne (varovane) mestne vedute,
(višina objektov je največ e. 15 m), |
|
mora
načrtovati pasove zelenih površin ob robovih pozidave in med posameznimi
dejavnostmi zaradi ozelenitve objektov in delovnega okolja, omilitve
hrupa in drugih vplivov iz območja na okolje, |
|
f. zaradi
poplavne nevarnosti (območje manjše in srednje poplavne ogroženosti v
obeh EUP), je gradnja kleti nedopustna ali pa jo je potrebno izvesti v
vodotesni izvedbi, če to dopuščajo ostali pogoji za gradnjo kleti
(višina podtalnice), |
|
g.
investitor mora pred pričetkom poseganja v prostor izvesti predvidene
protipoplavne ukrepe, ki bodo preprečili ali zmanjšali ogroženost zaradi
možnosti poplav na tem območju, poplavna ogroženost drugih območij se s
poseganjem na poplavne površine ne sme povečati, |
|
h. višina
rasti dreves, enako kot objekti, ne sme zastirati pogledov značilne
mestne vedute, |
|
5. delež
proizvodnih dejavnosti (proizvodnja, proizvodna obrt, skladiščene ipd.)
mora biti večji od 50 % BTP, na ostali površini so dopustne spremljajoče
dejavnosti gospodarske cone, |
|
6. med
trgovskimi dejavnostmi so dopustne le takšne, ki ne pomenijo konkurence
SMJ (vrtni centri, gradbeni material, blago za izvajanje dejavnosti na
podeželju ipd.), |
|
7. zagotoviti navezavo celotnega območja (tudi EUP JE12) na GJI, zlasti na
prometno infrastrukturo (izgradnja sekundarne povezovalne ceste od
Puhove ulice do podaljška Puhove ulice), pri kateri je 9. potrebno
upoštevati tudi vidik trajnostne mobilnosti, |
|
8. povečani
vplivi načrtovanih dejavnosti ne smejo presegati dopustnih vplivov na
okolje in poslabšati kakovosti bivanja v vplivnem območju cone, |
|
9.
mora
upoštevati varovalne in varstvene režime iz omejitev, navedenih v
predhodnih določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in
varovalnih pasov pitne vode ter poplavne ogroženosti območja (pri
pripravi OPPN je potrebno upoštevati omilitvene protipoplavne ukrepe,
prikazane v karti GJI izvedbenega dela OPN, ki jih je potrebno izvesti
pred gradnjo na tem območju). |
|
|
|
(15) V EUP
JE26 Ptuj – Ranca, je poleg splošnih pogojev za gradnjo in ureditve na
namenski rabi BT in ZS potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo umestitve posebnih dejavnosti turizma in rekreacije ob rečnem
pomolu, ki mora izhajati iz dopustnih dejavnosti, ki so namenjene
objektom športa in rekreacije na vodi in ob njej ter spremljajočo
turistično ponudbo (z občasno) nastanitvijo in ostalimi spremljajočimi
dejavnostmi (dograditev rekreacijskih zmogljivosti, manjši avtokamp z
možnostjo parkiranja bivalnih vozil, širitev in bogatitev gostinske in
druge spremljajoče ponudbe), širitev ponudbe osnovne rekreacijske
dejavnosti in umeščanje novih spremljajočih dejavnosti, ki so
opredeljene v postopku priprave OPPN za to območje, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki dopolnjuje obstoječe
ureditve ali jih oblikovalsko in funkcionalno nadgrajuje tako, da z
nadgradnjo vidno poudarja funkcijo turistično rekreacijskega območja, |
|
4.
funkcionalno povezanost novih gradenj in ureditev v EUP z infrastrukturo
obstoječe rekreacijske in turistične ponudbe, |
|
5. možnost
funkcionalne povezanosti obstoječih dejavnosti in njihovih širitev z
ostalo dodatno ponudbo izven območja EUP, |
|
6.
izboljšanje navezave na obstoječo GJI, zlasti na prometno infrastrukturo
z gradnjo povezovalne ceste od Puhovega mosta do pomola, izboljšanje
povezanosti poti za pešce z ostalimi sprehajalnimi površinami, ureditev
kolesarskih in ostalih rekreacijskih poti z navezavo na širše vplivno
območje, |
|
7.
tehnične predpise za dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo
turističnih in rekreacijskih objektov in spremljajočih dejavnosti, |
|
8.
varovalne in varstvene režime iz omejitev, navedenih v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in varovanja pred
naravnimi nesrečami, |
|
9. zelene
ureditve v 20 m nepozidanem pasu ob reki Dravi, |
|
10. do
sprejema DPN za cesto G1-2 na parcelah 701/1 701/2 k.o. Brstje ni
dopustna gradnja, |
|
11. pri
pripravi in sprejemu OPPN je potrebno upoštevati še naslednje omilitvene
ukrepe: |
|
a. na
območju razširjene turistično rekreacijske cone niso dopustne množične
in/ali hrupne prireditve, |
|
b. na
območju namenske rabe ZS in ostalih površinah v območju OPPN ni dopustno
načrtovanje in postavitev trajne javne razsvetljave, morebitna
razsvetljava športnih objektov pa se omeji na čas uporabe objektov
oziroma se ugaša med 22.00 in 6.00 uro, |
|
c. območje
parkirišča ob tenis igrišču je potrebno zmanjšati na območje v severnem
delu na površino največ 5 parkirnih mest za avtomobile, parkirišče ob
drsališču pa se izvzame iz načrtovanja, |
|
d. v
primeru ureditve novega severnega dovoza v turistično rekreacijsko
območje, je dopustno obstoječi južni dovoz uporabljati le kot pot za
namene dostave, vzdrževanja in v primeru potrebe kot intervencijsko pot. |
|
|
|
(16) V EUP
LV07 Ptuj – Babosekova graba, je poleg splošnih pogojev za gradnjo in
ureditve na namenski rabi BC in ZS potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo prestrukturiranja vojaškega strelišča za potrebe posebnih
dejavnosti športa (v povezavi s turizmom) in rekreacije na starem
strelišču mora izhajati iz dopustnih dejavnosti, ki so namenjene
objektom športa in rekreacije ter spremljajočo turistično ponudbo in
ostalimi spremljajočimi dejavnostmi (dograditev rekreacijskih
zmogljivosti za športno strelišče, manjša gostinska in druge
spremljajoče ponudbe), širitev ponudbe osnovne rekreacijske dejavnosti
(strelstvo) in umeščanje novih spremljajočih dejavnosti, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki dopolnjuje obstoječe
ureditve ali jih oblikovalsko in funkcionalno nadgrajuje tako, da z
nadgradnjo vidno poudarja funkcijo turistično rekreacijskega območja, |
|
4.
funkcionalno povezanost novih gradenj in uredite v EUP z infrastrukturo
obstoječe rekreacijske in turistične ponudbe, |
|
5. možnost
funkcionalne povezanosti obstoječih dejavnosti in njihovih širitev z
ostalo dodatno ponudbo izven območja EUP, |
|
6.
tehnične predpise za dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo
turističnih in rekreacijskih objektov in spremljajočih dejavnosti, |
|
7.
varovalne in varstvene režime iz omejitev, navedenih v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in varovanja pred
naravnimi nesrečami. |
|
|
|
(17)
V EUP LV20
Ptuj – Nova vas južno od meniških gozdov in LV21 Ptuj - Nova vas – južno
od ulice Jožefe Lackove je poleg splošnih pogojev za gradnjo in
ureditve na namenski rabi SS potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo umestitve mirnega stanovanjskega območja z gradnjo samostoječih
eno- ali dvostanovanjskih stavb z mirnimi spremljajočimi dejavnostmi kot
dopolnilnimi dejavnostmi v stanovanjskih stavbah, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a. mora
izhajati iz tehničnih predpisov za gradnjo in dimenzioniranje
predvidenih objektov in ureditev, ki urejajo stanovanjsko gradnjo in
gradnjo za spremljajoče dejavnosti, |
|
b.
urbanistično oblikovanje EUP mora nadaljevati urbanistično zasnovo
pozidave pobočja Nove vasi, kot urbanistični vzorec »zelenega mesta z
zasebno gradnjo« s spremljajočimi razbremenilnimi in prostočasnimi
dejavnostmi na skupnih površinah, ki jo je dopustno nadgraditi v smislu
prilagoditve naravnim danostim in spremenjenemu konceptu gradnje ob robu
poselitve (večje parcele, višinska in oblikovna razgibanost parcel, del
parcele je namenjen ureditvi zelenega pasu (naselbinskega roba) za
prehod v naravno krajino), |
|
c.
prometna mreža mora zagotavljati skrajšano dostopnost do prometnic
višjega razreda in dostopnost za težji tovorni promet, potreben v času
gradnje, |
|
d.
povezati je potrebno sedanje mestne lokalne ceste, ki se končujejo pred
območjem nove pozidave, |
|
e. že
izvedeno parcelacijo je potrebno prilagoditi načrtovanemu cestnemu
omrežju, |
|
f. v
območju je potrebno zagotoviti skupne zelene površine za prostočasne
dejavnosti in druženje, |
|
g. višina
objektov in zasaditev mora izhajati iz višine obstoječih
večstanovanjskih objektov in ureditev v območju, |
|
4. novo
pozidavo je potrebno funkcionalno povezati z obstoječo gradnjo na
zahodni in južni strani območja, |
|
5.
navezavo na potrebno GJI, zlasti na prometno ter povečanja zmogljivosti
prometnic in ostale GJI na potrebne načrtovane dejavnosti in objektov, |
|
6. vplivi
načrtovane dejavnosti ne smejo presegati dopustnih vplivov na okolje,
|
|
7.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpise s področja kulturne dediščine in voda. |
|
|
|
(18) V EUP
PA01 Ptuj – Panorama je poleg splošnih pogojev za gradnjo in ureditve na
namenski rabi ZP (tudi O) potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo ureditve arheološkega spominskega parka z mirnimi spremljajočimi
dejavnostmi kot dopolnilnimi dejavnostmi za urejanje in obisk območja, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a.
upoštevati tehnične predpise za predstavitev in varovanje arheološke
dediščine na kraju izkopavanj, |
|
b.
upoštevati tehnične predpise, ki urejajo spominske parke in omogočajo
njihov ogled, |
|
c.
upoštevati potrebne ostale ureditve za nemoteno varovanje in vodenje
spominskega parka (sprejemna recepcija, prostori za predstavitev,
prodajo literature in spominkov, prigrizkov, pijač, sanitarni prostori,
PM za obiskovalce, servisni prostori ipd.), |
|
d. v
kolikor v območju, zaradi prisotnosti arheološke dediščine, ki bo
predstavljena na kraju samem, ni prostih površin (brez dediščine), je
primerne površine za pričakovano povečanje potrebe po parkiranju
potrebno zagotoviti izven območja, |
|
e.
prometno omrežje mora zagotavljati dostopnost vstopnih mest do mestnih
zbirnih prometnic, |
|
f. v
območju je potrebno proste površine urediti kot parkovne zelene površine
in jih nameniti javnosti, če s tem ni ogroženo varovanje in predstavitev
arheološke dediščine, |
|
4.
spremljajoče objekte in spominski park je potrebno funkcionalno povezati
z obstoječimi muzejskimi in kulturnimi ustanovami na južni strani
območja, |
|
5.
navezavo na potrebno GJI ter povečanja zmogljivosti prometnic, na
površine za mirujoči promet in ostalo GJI za potrebe načrtovane
dejavnosti in objektov, |
|
6. vplivi
načrtovane dejavnosti ne smejo presegati dopustnih vplivov na okolje,
|
|
7.
varovalne in varstvene režime iz omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpise s področja kulturne dediščine, |
|
8. pri
pripravi OPPN je potrebno upoštevati tudi manjše poplavne površine v
območju in načrtovati posege tako, da ureditve v EUP ne bodo imele
negativnih posledic oziroma poslabšale poplavne varnosti v območjih
izven EUP. |
|
|
|
(19) V EUP
PA03 Ptuj – severno od Panorame je poleg splošnih pogojev za gradnjo in
ureditve na namenski rabi SS potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo umestitve mirnega stanovanjskega območja z gradnjo samostoječih
eno- ali dvostanovanjskih stavb z mirnimi spremljajočimi dejavnostmi kot
dopolnilnimi dejavnostmi v stanovanjskih stavbah, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a.
upoštevati tehnične predpise za gradnjo dopustnih objektov in ureditev,
ki urejajo stanovanjsko gradnjo in gradnjo za spremljajoče dejavnosti,
|
|
b.
prometna mreža mora zagotavljati skrajšano dostopnost do prometnic
višjega razreda in dostopnost za težji tovorni promet (potreben v času
gradnje), |
|
c. območje
je potrebno navezati na obe zbirni cesti ob vznožju Panorame (ulica
Vičava in Maistrova ulica), na katero je potrebno načrtovati dvostransko
navezavo območja, |
|
d. že
izvedeno parcelacijo je potrebno prilagoditi načrtovanemu cestnemu
omrežju, |
|
e. v
območju je potrebno zagotoviti skupne zelene površine za prostočasne
dejavnosti in druženje, |
|
f. višina
objektov in zasaditev mora izhajati iz višine obstoječih stanovanjskih
objektov in ureditev v območju, |
|
4. novo
pozidavo je potrebno funkcionalno povezati z obstoječo gradnjo na
zahodni in severni strani območja, |
|
5.
navezavo na potrebno GJI, zlasti na prometno, ter povečanja zmogljivosti
prometnic in ostale GJI na potrebne načrtovane dejavnosti in objektov, |
|
6. vplivi
načrtovane dejavnosti ne smejo presegati dopustnih vplivov na okolje,
|
|
7.
površine z velikim nagibom terena, ki niso primerne za pozidavo, je
potrebno izločiti iz idejne zasnove pozidave, |
|
8. v
območju je potrebno pri načrtovanju upoštevati nevarnost pojavljanja
pobočnih premikov in plazljivost terena, |
|
9.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpise s področja kulturne dediščine, geološko
pogojene nevarnosti in voda. |
|
10. pri
pripravi OPPN je potrebno upoštevati tudi manjše poplavne površine v
obcestnem pasu in načrtovati posege tako, da ureditve in objekti ne bodo
posegali na poplavne površine v EUP in ne bodo imeli negativnih posledic
oziroma poslabšali poplavne varnosti v območjih izven EUP. |
|
|
|
(20) V EUP
PA06 Ptuj – Marof – osrednji del, je poleg splošnih pogojev za gradnjo
in ureditve na namenski rabi CD potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
1. idejno
zasnovo umestitve območja za izobraževanje z osnovno šolo, vrtcem in
površinami za obšolske dejavnost ter dejavnostmi, namenjenimi oskrbi
prebivalstva stanovanjskega območja Marof-sever, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki mora upoštevati naslednje
pogoje: |
|
a. vsi
objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in izvedeni tako, da so
usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora, kot centralno območje
urbanističnega vzorca »zelenega mesta« za izobraževalne dejavnosti s
spremljajočimi površinami, |
|
b. zasnova
objektov za izobraževanje mora biti zasnovana po triadah, ki se začne s
predšolsko vzgojo, s skupnim delom, telovadnico, ki mora biti namenjena
tudi potrebam prebivalstva v šolskem vplivnem območju ter potrebnimi
servisnimi objekti (ogrevanje, priprava hrane ipd.), |
|
c. zunanje
ureditve morajo vključevati športna igrišča za potrebe izobraževanja:
rokometno igrišče z enostransko tribuno, kot zunanjim prireditvenim
prostorom šole, atletske naprave za potrebe osnovne šole ipd.,
|
|
d.
funkcionalno dvorišče z dovozi za zaposlene, za urgentne dostope, za
dovoz učencev z avtobusi (ekskurzije, prevoz primestnih otrok),
površinami za mirujoči promet za osebje (in starše (sestanki)) in za
potrebe zunanjih obiskovalcev telovadnice in ostalih športnih površin, |
|
e.
tehnične predpise za gradnjo načrtovanih objektov, |
|
f. skupne
javne prometne površine in zelene površine ter urbana oprema morajo biti
znotraj območja enotno in kakovostno oblikovani, |
|
4. zelene
površine v območju morajo zagotavljati: |
|
a. zelene
razbremenilne površine, ki morajo biti delno urejene kot javne parkovne
površine (pas zunaj ograje, ki je namenjen čakanju spremljajočih oseb),
|
|
b. ostale
zelene površine (površine znotraj ograje) morajo biti v obsegu
predpisanih otroških igrišč z igrali in travnatih površin za igre z
žogo, proste površine pa je potrebno urediti kot krajinsko urejene
pohodne zelenice, primerne za zadrževanje na prostem ter kot ločevalni
pas za omilitev vplivov ostalih dejavnosti v neposredni bližini šole, |
|
5.
prometna ureditev območja mora zagotavljati: |
|
a.
ustrezno navezavo na obstoječo javno cestno omrežje, ki predstavlja
zbirno cesto gostejše pozidave območja Marofa in Rabelčje vasi na cestno
omrežje mesta, |
|
b.
prometna ureditev mora težiti k cilju, po katerem bo motorni promet
dopusten le v vstopnem pasu ureditve, razen nujnih prevozov, dostave,
odvoza odpadkov ter interventnih poti za potrebe zaščite in reševanja,
|
|
c.
površine (rezervirane) za postajališča in obračališča mestnega javnega
potniškega prometa, |
|
6.
navezava na potrebno GJI mora potekati v infrastrukturnih koridorjih ob
robu prometnic in mora biti načrtovana v podzemni izvedbi, |
|
7.
ureditev zelenih robov območja mora zagotavljati: |
|
a.
ohranitev obstoječega habitata pri morebitni izvedbi regulacije
hudourniškega vodotoka, |
|
b.
regulacija mora biti izvedena sonaravno (dostop k vodi, delne izravnave,
poglobitve, umiritve, razlivne površine, poti do vode ali ob vodi ipd.)
tako, da se na določenih doživljajsko in habitatno vrednejših odsekih
ohranja obstoječo stanje, potrebni omilitveni ukrepi pa bodo izvedeni z
uporabo avtohtonih naravnih materialov in zasaditev, ki ohranjajo videz
naravnega vodotoka in dajejo vtis naravnega naključja v območju
ureditve, |
|
c.
premostitveno brv preko vodotoka, ki bo z ustrezno izvedbo omogočala
šolarjem in ostalim varno skrajšano pot do šole, |
|
d. dodatne
zasaditve ob zelenem robu območja morajo biti zasajene z avtohtono
vegetacijo, |
|
8.
povečani vplivi načrtovane pozidave ne smejo presegati dopustnih vplivov
na okolje, |
|
9.
varovalne in varstvene režime in omejitev, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpise s področja kulturne dediščine in voda, |
|
10. idejno
rešitev predvidenih objektov in zunanjih ureditev je potrebno pridobiti
na osnovi javnega ali vabljenega natečaja z izborom najustreznejše in
prostorsko najsprejemljivejše rešitve, ki mora izhajati iz nadgradnje
tradicionalnih oblik teh dejavnosti. |
|
|
|
(21) V EUP
PA07 Ptuj – Marof - sever je poleg splošnih pogojev za gradnjo in
ureditve na namenski rabi SS potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo umestitve stanovanjskega območja s poslovno stanovanjsko gradnjo
in večstanovanjsko gradnjo (PSPA programska zasnova za to območje),
|
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a. vsi
objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in izvedeni tako, da so
usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora, kot urbanistični vzorec
»zelenega mesta« s spremljajočimi razbremenilnimi in prostočasnimi
dejavnostmi na skupnih površinah, |
|
b.
upoštevati zasnovo gostejše pozidave z blokovsko gradnjo (višina
(P+3N+M), ki nadaljuje tip večstanovanjske pozidave vzhodno od
Volkmerjeve ceste; zadnjo vrsto pozidave proti severni meji je potrebno
znižati za eno etažo, |
|
c. bloki
stanovanjske pozidave morajo biti v nizih s tremi ali štirimi lamelami
(posamezne lamele s po 15-25 stanovanji na vhod), |
|
d. pri
strukturi stanovanj je potrebno upoštevati zahteve investitorja, ter
možnost ureditve lokalov v pritličjih za poslovne dejavnosti, skladne s
stanovanjsko namembnostjo, |
|
e.
dopustno je graditi samostojne prostostoječe pritlične poslovne lokale z
dejavnostjo, ki ustreza namenu območja in izhaja iz potreb območja EUP, |
|
f. objekti
s poslovno dejavnostjo brez stanovanj morajo biti umeščeni bliže
navezovalnim prometnicam ali ob njih, čisti večstanovanjski objekti pa
umaknjeni od glavnih prometnic, |
|
g.
oblikovanje objektov mora izhajati iz skupnih značilnosti, različnost
posameznih objektov istega tipa in iste osnovne namembnosti ne sme biti
tako velika, da bi postali objekti kontrastni, |
|
h. strehe
in ostali stavbni elementi se natančneje opredelijo v podrobnejšem
prostorskem načrtu, |
|
i.
upoštevati tehnične predpise za gradnjo načrtovanih objektov in ureditev
in predpise za zagotavljanje sanitarnih standardov pri kakovosti
bivanja, |
|
j.
funkcionalne in manipulativne površine, skupne javne prometne in zelene
površine ter urbana oprema morajo biti znotraj območja enotno in
kakovostno oblikovani, |
|
4. zelene
površine v območju morajo zagotavljati: |
|
a.
predpisano površino otroških igrišč z igrali iz travnatih površin za
igre z žogo, |
|
b.
predpisan delež zelenih površin v sorazmerju s poslovnimi dejavnostmi,
stanovanjskimi površinami in številom prebivalcev v območju kot
razbremenilne, parkovne in ostale zelene površine za mirno preživljanje
prostega časa ter podobno, |
|
c.
ureditev parkovnih in sprehajalnih površin, v obsegu in na nivoju, ki ga
stanovalci naselja upravičeno pričakujejo, |
|
d.
ureditev sprehajalnih površin v sklopu poti za pešce ob severnem in
zahodnem robu območja (hudourniški potok) ter navezavo sprehajalnih poti
na ostale poti za pešce ter preko njih na ostale zelene javne površine v
mestu, |
|
5.
prometna ureditev območja mora zagotavljati: |
|
a.
ustrezno navezavo na obstoječo javno cestno omrežje, ki predstavlja
zbirno cesto gostejše pozidave območja Marofa in Rabelčje vasi na cestno
omrežje mesta, |
|
b.
prometna ureditev mora težiti k cilju, po katerem bi bil motorni promet
dopusten v obrobnem pasu ureditve, razen nujnih prevozov, dostave,
odvoza odpadkov ter interventnih poti za potrebe zaščite in reševanja,
ki morajo omogočati dostop do posamezne enote in se ne smejo končevati v
slepih prometnicah, v notranji del območja pa bi bil namenjen peš coni, |
|
c. krožne
komunikacije (brez slepih zaključkov), za potrebe urgentnih poti,
gospodarskih dovozov in dostavo, |
|
d.
ustrezne manipulativne in funkcionalne površine za poslovne, poslovno
stanovanjske dejavnosti in bivanje, |
|
e.
ustrezno/predpisano število nivojskih parkirnih mest za poslovne
dejavnosti in bivanje; garaže za osebna vozila stanovalcev so dopustne
tudi v kletnih etažah, |
|
f. za
posamezno stanovanjsko enoto morata biti zagotovljeni najmanj dve
parkirni mesti, |
|
g.
površine (rezervirane) za postajališča in obračališča mestnega javnega
potniškega prometa, |
|
6.
navezava na potrebno GJI mora potekati v infrastrukturnih koridorjih ob
robu prometnic in načrtovana v podzemni izvedbi, |
|
7.
ureditev zelenih robov območja: |
|
a. mora
zagotavljati ohranitev obstoječega habitata pri morebitni izvedbi
regulacije hudourniškega vodotoka, |
|
b.
regulacija mora biti izvedena sonaravno (dostop k vodi, delne izravnave,
poglobitve, umiritve, razlivne površine, poti do vode ali ob vodi ipd.)
tako, da se na določenih doživljajsko in habitatno vrednejših odsekih
ohranja obstoječo stanje, potrebni omilitveni ukrepi pa bodo izvedeni z
uporabo avtohtonih naravnih materialov in zasaditev, ki ohranjajo videz
naravnega vodotoka in dajejo vtis naravnega naključja v območju
ureditve, |
|
c. dodatne
zasaditve ob zelenem robu območja morajo biti zasajene z avtohtono
vegetacijo, |
|
8.
povečani vplivi načrtovane pozidave ne smejo presegati dopustnih vplivov
na okolje, |
|
9.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpise s področja kulturne dediščine in voda, |
|
10.
predvideni OPPN je dopustno pripraviti za posamezno manjše območje,
vendar mora biti pri tem upoštevana prometna zasnova za celotno območje
in arhitektonsko urbanistično oblikovanje, ki mora biti enotno za
celotno območje, |
|
11. v
primeru etapne pozidave območja je dopustna pozidava, ki se postopoma
širi od obstoječe pozidave priti robu območja. |
|
|
|
(22) V EUP
PA17 Ptuj – Sovretova pot je poleg splošnih pogojev za gradnjo in
ureditve na namenski rabi SS potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo umestitve mirnega stanovanjskega območja z gradnjo samostoječih
eno- ali dvostanovanjskih stavb z mirnimi spremljajočimi dejavnostmi kot
dopolnilnimi dejavnostmi v stanovanjskih stavbah, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a. mora
upoštevati tehnične predpise za gradnjo dopustnih objektov in ureditev,
ki urejajo stanovanjsko gradnjo in gradnjo za spremljajoče dejavnosti,
|
|
b.
prometna mreža mora zagotavljati skrajšano dostopnost do prometnic
višjega razreda in dostopnost za težji tovorni promet (potreben v času
gradnje), |
|
c. območje
predstavlja slemensko poselitveno potezo s severozahodne strani do
naselja Ptuj po razglednem hrbtu Panorame, |
|
4. že
izvedeno parcelacijo je potrebno prilagoditi načrtovanemu cestnemu
omrežju, |
|
5. v
območju je potrebno zagotoviti skupne zelene površine za prostočasne
dejavnosti in druženje ter razgledne površine, |
|
6. višina
objektov in zasaditev mora izhajati iz višine obstoječih stanovanjskih
objektov in ureditev v območju, |
|
7. novo
pozidavo je potrebno funkcionalno povezati z obstoječo obcestno
slemensko gradnjo, |
|
8.
navezavo na potrebno GJI, zlasti na prometno, ter povečanja zmogljivosti
prometnic in ostale GJI na potrebne načrtovane dejavnosti in objektov, |
|
9. vplivi
načrtovane dejavnosti ne smejo presegati dopustnih vplivov na okolje,
|
|
10.
površine z velikim nagibom terena, ki niso primerne za pozidavo, je
potrebno izločiti iz idejne zasnove pozidave, |
|
11. v
območju je potrebno pri načrtovanju upoštevati nevarnost pojavljanja
pobočnih premikov in plazljivost terena, |
|
12.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpise s področja kulturne dediščine in voda. |
|
|
|
(23) V EUP
RO05 Ptuj – nova Žabja vas in RO06 Žabja vas –centralni del je poleg
splošnih pogojev za gradnjo in ureditve na namenski rabi SS in CU
potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo umestitve mirnega stanovanjskega območja z gradnjo samostoječih
eno- ali dvostanovanjskih stavb z mirnimi spremljajočimi dejavnostmi kot
dopolnilnimi dejavnostmi v stanovanjskih zgradbah, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a. mora
upoštevati tehnične predpise za gradnjo dopustnih objektov in ureditev,
ki urejajo stanovanjsko gradnjo in gradnjo za spremljajoče ter centralne
dejavnosti, |
|
b.
urbanistično oblikovanje EUP mora nadaljevati urbanistično zasnovo
pozidave ob Slovenskogoriški cesti in Svržnjakovi ulici, kot
urbanistični vzorec »zelenega mesta z zasebno gradnjo«, s spremljajočimi
razbremenilnimi in prostočasnimi dejavnostmi, |
|
c. južni
del območja z dostopom s Ceste 8. avgusta je potrebno ohraniti kot
območje zelenih površin za šport in rekreacijo kot nadaljevalno območje
ob Rogozniškem ribniku, enako del površin ob vzhodnem robu enote, |
|
d.
prometna mreža mora zagotavljati skrajšano dostopnost do prometnic
višjega razreda in dostopnost za težji tovorni promet (potreben v času
gradnje) brez slepih uličnih dovozov za več kot dva objekta, |
|
e. območje
je poleg vstopnega priključka Svržnjakove ulice potrebno navezati na
prometnico višjega reda tudi na južnem robu EUP, |
|
f.
parcelacijo je potrebno prilagoditi načrtovanemu cestnemu omrežju, |
|
g. višina
objektov in zasaditev mora izhajati iz višine obstoječih stanovanjskih
objektov in ureditev v g. območju, |
|
4. novo
pozidavo je potrebno funkcionalno povezati z obstoječo gradnjo na
zahodni, južni in severni strani območja, |
|
5.
navezavo na potrebno GJI, zlasti na prometno ter povečanja zmogljivosti
prometnic in ostale GJI na potrebne načrtovane dejavnosti in objektov, |
|
6. vplivi
načrtovane dejavnosti ne smejo presegati dopustnih vplivov na okolje, |
|
7. pred
načrtovanjem posegov v območje je potrebno ugotoviti vsebnost škodljivih
snovi v tleh kot posledico dolgoletnega delovanja proizvodnih dejavnosti
na tem območju, |
|
8. v
območju tal z nasutimi materiali je potrebno pred načrtovanjem ugotoviti
nosilnost tal in temu prilagoditi temeljenje stavb, |
|
9.
površine v vplivnem pasu površin, na katerih je voda stalno prisotna, je
potrebno izločiti iz idejne zasnove pozidave, |
|
10.
varovalne in varstvene režime iz omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpise s področja kulturne dediščine in voda. |
|
|
|
(24) V EUP
RO07 Žabja vas-opekarna je poleg splošnih pogojev za gradnjo in ureditve
na pretežni namenski rabi IG in ZD potrebno upoštevati: |
|
1.
izhodiščno pretežno namensko rabo IG, določeno v območju, ki jo je
dopustno v meji in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s
potrebami, opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
2. idejna
zasnova umestitve dejavnosti, ki so dejavnosti gospodarskih con v EUP
mora izhajati iz dopustnih dejavnosti gospodarske cone, ki so namenjene: |
|
a.
graditvi objektov in izvedbi ureditev za proizvodne in storitvene
dejavnosti, |
|
b.
manipulativnim in ostalim spremljajočim površinam in spremljajočim
dejavnostim, |
|
c.
ureditvi površin za mirujoči promet za potrebe teh dejavnosti, |
|
d.
ureditvi ločevalnih zelenih površin na vzhodu območja (izkopane in delno
zasute površine), |
|
e.
graditvi prometnega dostavnega omrežja za navezovanje na gospodarsko
cono in koridorjev za izgradnjo nove GJI, |
|
3. v
območju je dopustno obratovanje in umeščanje le naslednjih dejavnosti
obrtnih con: |
|
a.
obstoječe proizvodne dejavnosti z veljavnimi dovoljenji za obratovanje, |
|
b.
storitve za kmetijsko proizvodnjo s pripravo pridelkov, |
|
c.
tiskarske storitve in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, |
|
d.
proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, in
proizvodnja električnih naprav, |
|
e.
trgovina na drobno, trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, |
|
f. promet
in skladiščenje, |
|
g. poštna
dejavnost, |
|
h.
gostinstvo kot dopolnilna dejavnost, |
|
i.
informacijske ter telekomunikacijske dejavnosti, |
|
j.
finančne in zavarovalniške dejavnosti, |
|
k.
poslovanje z nepremičninami, |
|
l.
strokovne znanstvene in tehnične dejavnosti, |
|
m.
pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti, |
|
4.
prometno navezavo po načrtovanem podaljšku do Dornavske ceste tako, da
se upravne stavbe in druge stavbe dostopne javnosti umestijo ob javno
prometnico, ostali proizvodni objekti pa v notranjost parcel, |
|
a. mora
upoštevati namen, višino in oblikovanje objektov in gradiv ter tehnične
predpise za gradnjo in dimenzioniranje predvidenih objektov in ureditev,
ki izhajajo iz tehnoloških potreb za posamezno dejavnost, ob upoštevanju
vseh omejitev, |
|
b. mora
načrtovati pasove zelenih površin ob robovih pozidave in med posameznimi
dejavnostmi zaradi ozelenitve objektov in delovnega okolja, omilitve
hrupa in drugih vplivov, |
|
c.
investitor mora pred pričetkom poseganja v prostor pridobiti predhodno
poročilo o geomehanskih lastnostih tal zaradi predhodnega izkopavanja
gline in zasipavanja z odpadnimi proizvodnimi materiali (opekarniški lom
ipd.), |
|
d. višina
rasti dreves, enako kot objekti, ne sme zastirati pogledov značilne
mestne vedute, |
|
5. delež
dopustnih proizvodnih dejavnosti (proizvodnja, proizvodna obrt,
skladiščene ipd.) ne sme presegati 50 % BTP, na ostalih površinah so
dopustne ostale navedene spremljajoče dejavnosti gospodarske cone, |
|
6. med
trgovskimi dejavnostmi so dopustne le takšne, ki ne pomenijo konkurence
SMJ (vrtni centri, gradbeni material, blago za izvajanje dejavnosti na
podeželju ipd.), |
|
7. delež
zelenih in manipulativnih površin v EUP (brez površin javnega cestnega
omrežja) mora biti, zaradi ločevalnih zelenih pasov vsaj od 25 %, |
|
8.
zagotoviti navezavo celotnega območja na GJI, zlasti na prometno
infrastrukturo (izgradnja sekundarne povezovalne ceste do Dornavske
ceste), pri kateri je potrebno upoštevati tudi vidik trajnostne
mobilnosti, |
|
9.
povečani vplivi načrtovanih dejavnosti ne smejo presegati dopustnih
vplivov na okolje in poslabšati kakovosti bivanja v vplivnem območju
cone, |
|
10. mora
upoštevati varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v
predhodnih določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in
varovalnih pasov pitne vode. |
|
|
|
(25) V EUP
RO10 Ptuj – Žabjak-športni center, je poleg splošnih pogojev za gradnjo
in ureditve na namenski rabi BC potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo širitve obstoječih dejavnosti namenjenih objektom športa in
rekreacije ter spremljajočo turistično ponudbo (z občasno) nastanitvijo
in ostalimi spremljajočimi dejavnostmi (dograditev rekreacijskih
zmogljivosti, možnostjo ureditve manjšega avtokampa z možnostjo
parkiranja bivalnih vozil, manjša gostinska in druge spremljajoče
ponudbe), širitev ponudbe osnovne rekreacijske dejavnosti (igre z žogo)
in umeščanje novih spremljajočih dejavnosti, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki dopolnjuje obstoječe
ureditve ali jih oblikovalsko in funkcionalno nadgrajuje tako, da z
nadgradnjo vidno poudarja funkcijo turistično rekreacijskega območja, |
|
4.
funkcionalno povezanost novih gradenj in uredite v EUP z infrastrukturo
obstoječe rekreacijske in turistične ponudbe, |
|
5. možnost
funkcionalne povezanosti obstoječih dejavnosti in njihovih širitev z
ostalo dodatno ponudbo izven območja EUP, |
|
6.
tehnične predpise za dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo
turističnih in rekreacijskih objektov in spremljajočih dejavnosti, |
|
7.
ohranitev zelenega ločevalnega pasu, ki predstavlja protihrupno in
vizualno zaščito območja, |
|
8.
varovalne in varstvene režime iz omejitev, navedenih v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in varovanja pred
naravnimi nesrečami. |
|
|
|
(26) V EUP
RO14 Ptuj – Nova vas, pod kmetijo Kekec in Šegula, je poleg splošnih
pogojev za gradnjo in 1. ureditve na namenski rabi SK potrebno
upoštevati: |
|
idejno
zasnovo umestitve mirnega stanovanjskega območja z gradnjo samostoječih
eno- ali dvostanovanjskih stavb z mirnimi spremljajočimi dejavnostmi kot
dopolnilnimi dejavnostmi v stanovanjskih stavbah, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladitiuskladi s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a. mora
izhajati iz tehničnih predpisov za gradnjo dopustnih objektov in
ureditev, ki urejajo stanovanjsko gradnjo in gradnjo za spremljajoče
dejavnosti, |
|
b. mora
izhajati iz tehničnih predpisov za gradnjo in dopustnih objektov in
ureditev, ki urejajo stanovanjsko gradnjo in gradnjo za spremljajoče
dejavnosti, |
|
c.
urbanistično oblikovanje EUP mora nadaljevati urbanistično zasnovo
pozidave ob Slovenskogoriški cesti, |
|
d.
prometna mreža mora zagotavljati skrajšano dostopnost in dvostransko
priključevanje do prometnic višjega razreda ter dostopnost za težji
tovorni promet (potreben v času gradnje), priključek po slepi cesti je
dopusten največ za dva objekta, |
|
e. območje
je potrebno navezati na Slovenskogoriško cesto, na katero je potrebno
načrtovati dvostransko navezavo območja, |
|
f. višina
objektov in zasaditev mora izhajati iz višine obstoječih stanovanjskih
objektov in ureditev v območju, |
|
4. novo
pozidavo je potrebno funkcionalno povezati z obstoječo gradnjo na
zahodni, severni in vzhodni strani območja, |
|
5.
navezavo na potrebno GJI, zlasti na prometno ter povečanja zmogljivosti
prometnic in ostale GJI na potrebne načrtovane dejavnosti in objektov, |
|
6. vplivi
načrtovane dejavnosti ne smejo presegati dopustnih vplivov na okolje,
|
|
7.
varovalne in varstvene režime iniz omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpise s voda. |
|
|
|
(27) V EUP
RO15 Ptuj – Nova vas, južno od kmetije Kokol je poleg splošnih pogojev
za gradnjo in ureditve na namenski rabi SK potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo umestitve mirnega stanovanjskega območja z gradnjo samostoječih
eno- ali dvostanovanjskih stavb z mirnimi spremljajočimi dejavnostmi kot
dopolnilnimi dejavnostmi v stanovanjskih stavbah ali v samostojnih
stavbah, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladitiuskladi s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a. mora
izhajati iz tehničnih predpisov za gradnjo in dopustnih objektov in
ureditev, ki urejajo stanovanjsko gradnjo in gradnjo za spremljajoče
dejavnosti, |
|
b.
urbanistično oblikovanje EUP mora nadaljevati urbanistično zasnovo ob
Slovenskogoriški cesti, kot urbanistični vzorec »zelenega mesta z
zasebno gradnjo«, |
|
c.
prometna mreža mora zagotavljati skrajšano dostopnost in dvostransko
priključevanje do prometnic višjega razreda ter dostopnost za težji
tovorni promet (potreben v času gradnje), priključek po slepi cesti je
dopusten največ za dva objekta, |
|
d. že
izvedeno parcelacijo je potrebno prilagoditi zahtevam po cestnem
priključevanju, |
|
e. višina
objektov in zasaditev mora izhajati iz višine obstoječih stanovanjskih
objektov in ureditev v območju, |
|
4. novo
pozidavo je potrebno funkcionalno povezati z obstoječo gradnjo na
zahodni in severni strani območja, |
|
5.
navezavo na potrebno GJI, zlasti na prometno ter povečanja zmogljivosti
prometnic in ostale GJI na potrebne načrtovane dejavnosti in objektov, |
|
6. vplivi
načrtovane dejavnosti ne smejo presegati dopustnih vplivov na okolje,
|
|
7.
površine v vplivnem pasu vodotoka morajo ostati prehodne in urejene kot
zeleni ločevalni pas, |
|
8.
varovalne in varstvene režime iniz omejitve s področja voda in
erozivnosti terena. |
|
|
|
(28) V EUP
RO17 Ptuj – vzhodno od kmetije Bezjak je poleg splošnih pogojev za
gradnjo in ureditve na namenski rabi SK potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo umestitve mirnega stanovanjskega območja z gradnjo samostoječih
eno- ali dvostanovanjskih stavb z mirnimi spremljajočimi dejavnostmi kot
dopolnilnimi dejavnostmi v stanovanjskih zgradbah, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladitiuskladi s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje: |
|
a. mora
izhajati iz tehničnih predpisov za gradnjo in dopustnih objektov in
ureditev, ki urejajo stanovanjsko gradnjo in gradnjo za spremljajoče
dejavnosti, |
|
b.
urbanistično oblikovanje EUP mora nadaljevati urbanistično zasnovo
pozidave iz EUP RO16, |
|
c.
prometna mreža mora zagotavljati dvostransko priključevanje do prometnic
višjega razreda in dostopnost za težji tovorni promet (potreben v času
gradnje); slepi ulični dostopi so dopustni le do največ dveh objektov,
|
|
d.
parcelacijo je potrebno prilagoditi načrtovanemu cestnemu omrežju z
dvostransko priključitvijo povezovalne ceste, |
|
e. višina
objektov in zasaditev mora izhajati iz višine obstoječih stanovanjskih
objektov in ureditev v območju, |
|
4. novo
pozidavo je potrebno funkcionalno povezati z obstoječo gradnjo na
vzhodni, južni in severni strani območja, |
|
5.
navezavo na potrebno GJI, zlasti na prometno, ter povečanja zmogljivosti
prometnic in ostale GJI na potrebne načrtovane dejavnosti in objektov, |
|
6. vplivi
načrtovane dejavnosti ne smejo presegati dopustnih vplivov na okolje, |
|
7.
površine v vplivnem pasu površin, na katerih je voda stalno prisotna, je
potrebno izločiti iz idejne zasnove pozidave. |
|
|
|
(29) V EUP
RO20 Ptuj – predvideno živinorejsko plemensko središče Nova vas, je
poleg splošnih pogojev za gradnjo in ureditve na namenski rabi IK
potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo za preselitev vzrejnega centra pristojne kmetijske službe z
delom dejavnosti, potrebnih za delovanje centra, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki je prilagojeno potrebam
posebne kmetijske dejavnosti in dopolnjuje obstoječe ureditve ali jih
oblikovalsko in funkcionalno nadgrajuje tako, da poudari krajinske
značilnosti prostora, |
|
4. možnost
funkcionalne povezanosti dejavnosti in njihovih širitev z ostalimi
dejavnostmi v širšem prostoru občine, |
|
5.
tehnične predpise za dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo
posebnih kmetijskih vzrejnih objektov in spremljajočih dejavnosti, kot
so upravni prostori, laboratoriji, prostori za semenske banke in
podobno, |
|
6.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in varovanja pred
naravnimi nesrečami. |
|
|
|
(30) V EUP
PT04 Ptuj – nova povezovalna cesta med Puhovo ulico in Dornavsko cesto,
je poleg splošnih pogojev za gradnjo in ureditve na namenski rabi PC
potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo nove povezovalne ceste s tehničnimi zahtevami in prometnim
navezovanjem obstoječega cestnega omrežja, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
urbanistično oblikovanje, ki dopolnjuje obstoječe ureditve ali jih
oblikovalsko in funkcionalno nadgrajuje tako, da z nadgradnjo vidno
poudarja funkcijo povezovalnega prometnega koridorja, |
|
4. možnost
nadaljevanja povezovanja cestnega omrežja mesta Ptuja z navezovalnimi in
oskrbnimi cestami mesta Ptuja, |
|
5.
tehnične predpise za dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo
prometnih objektov predvidene kategorizacije v naselju, |
|
6.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in varovanja pred
naravnimi nesrečami ter varovanja kulturne dediščine, |
|
7. pred
pripravo in sprejemom OPPN za izgradnjo ceste mora občina izdelati
študijo poplavne varnosti, ki bo podrobno analizirala tako obstoječe,
kot predvideno stanje in predlagala celovito reševanje poplavne varnosti
tega in širšega območja ob Rogoznici. Pred poseganjem na to območje bo
občina zagotovila načrtovanje in izvedbo vseh potrebnih s študijo
določenih celovitih ukrepov. |
|
|
|
(31) V EUP
KV04 Krčevina4 – pri Grajeni, je poleg splošnih pogojev za gradnjo in
ureditve na namenski rabi SK potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo sanacije razpršene gradnje z vključevanjem obstoječe razpršene
poselitve (vinogradniški objekti) in možnostjo racionalnejše izrabe
prostora, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki dopolnjuje obstoječe
ureditve ali jih oblikovalsko in funkcionalno povezuje ter po potrebi
opredeljuje javne površine ali objekte za druženje in druge aktivnosti v
naselju, |
|
4.
ureditev prometnega omrežja, ki zagotavlja dovoz do posameznih objektov
in interventne poti na celotnem območju ureditve, ki morajo biti
medsebojno povezane brez slepih prometnic (dopustna je slepa povezava do
največ dveh objektov), |
|
5.
zadostno opremljenost z ostalo GJI, |
|
6. možnost
funkcionalne povezanosti obstoječe pozidave s preskrbo izven območja EUP
(tudi povezava z JPP), |
|
7.
tehnične predpise za gradnjo in ureditve na strmejšem terenu z
nevarnostjo pojava bočnih premikov, |
|
8.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in varovanja pred
naravnimi nesrečami. |
|
|
|
(32) V EUP
MV04 Mestni vrh-stari vojaški hlevi v Novi vasi, je poleg splošnih
pogojev za gradnjo in ureditve na namenski rabi IK potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo prestrukturiranja opuščene dejavnosti (posodobitev in
prilagoditev dejavnosti zahtevam investitorja), |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3. možnost
funkcionalne povezanosti obstoječih dejavnosti in njihovih širitev z
ostalo dodatno ponudbo izven območja EUP, |
|
4.
tehnične predpise za dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo
objektov za vzrejo živali in objektov za spremljajoče dejavnosti, |
|
5. širitev
ali povečanje dejavnosti ne sme poslabšati kakovosti bivanja v vplivnem
območju, |
|
6.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in varovanja pred
naravnimi nesrečami. |
|
|
|
(33) V EUP
SP03 Spuhlja 3, je poleg splošnih pogojev za gradnjo in ureditve na
namenski rabi SK potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo širitve poselitve za potrebe stanovanjske zidave eno- ali
dvostanovanjskih stavb s spremljajočimi dejavnostmi, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki dopolnjuje obstoječe
ureditve ali jih oblikovalsko in funkcionalno nadgrajuje tako, da z
nadgradnjo vidno poudarja funkcijo primestnega stanovanjskega naselja, |
|
4.
funkcionalno povezanost novih gradenj in uredite v obstoječo pozidavo, |
|
5. možnost
funkcionalne povezanosti obstoječih dejavnosti in njihovih širitev z
ostalo dodatno ponudbo izven območja EUP, |
|
6.
tehnične predpise za dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo
spremljajočih dejavnosti, |
|
7.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in varovanja pred
naravnimi nesrečami. |
|
|
|
(34) V EUP
SP07 deponija Gajke 2, je poleg splošnih pogojev za gradnjo in ureditve
na namenski rabi O 1. potrebno upoštevati: |
|
idejno
zasnovo širitve obstoječega odlagališča odpadkov za potrebe umestitve
spremljajočih dejavnosti v območju odlagališča, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki dopolnjuje obstoječe
ureditve ali jih oblikovalsko in 4. funkcionalno nadgrajuje tako, da z
nadgradnjo vidno poudarja funkcijo regijskega centra za ravnanje z
odpadki, |
|
4.
funkcionalno povezanost novih gradenj in uredite v EUP z infrastrukturo
obstoječega odlagališča in spremljajočih dejavnosti, |
|
5.
tehnične predpise za dimenzioniranje zmogljivosti objektov za ravnanje z
odpadki in objekte za načrtovane spremljajoče dejavnosti, |
|
6.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in varovanja pred
naravnimi nesrečami. |
|
|
|
(35) V EUP
OP07 suhi vodni zadrževalnik na Rogoznici, je poleg splošnih pogojev za
gradnjo in ureditve na namenski rabi K1, K2, G potrebno upoštevati: |
|
1. idejno
zasnovo ureditve suhega zadrževalnika na potoku Rogoznica z dolinsko
pregrado, ki bo omogočala kontroliran pretok vode skozi pregrado, |
|
2.
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki jo je dopustno v meji
in podrobnejši namenski rabi površin, uskladiti s potrebami,
opredeljenimi v idejni zasnovi, |
|
3.
zagotovitev pogojev za izvajanje dejavnosti na obstoječi dejanski rabi, |
|
4.
zagotovitev nadomestila za izpad dohodka na obstoječi rabi v kolikor se
bo na površinah dalj časa zadrževala voda, |
|
5.
funkcionalno povezanost novih ureditev v EUP s potrebno GJI, |
|
6.
tehnične predpise za dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo
vodne infrastrukture, |
|
7.
varovalne in varstvene režime in omejitve, navedene v predhodnih
določbah odloka, zlasti predpisov s področja voda in varovanja pred
naravnimi nesrečami, |
|
8. za
območje enote urejanja je potrebno izdelati ustrezno študijo, ki bo
osnova za podrobnejše načrtovanje suhega zadrževalnika na Rogoznici. |
|
|
|
4 PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
130. člen |
|
(dokončanje postopkov) |
|
(1)
Postopki za izdajo dovoljenja za poseganje v prostor, začeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih
aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred sprejemom in
uveljavitvijo tega odloka. |
|
|
|
(2)
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti končani v enem letu od
pričetka del. |
|
|
|
131. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati prostorske sestavine
dolgoročnega plana za območje Mestne občine Ptuj: |
|
1.
Dolgoročni plan občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94), |
|
2. Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine
Ptuj za obdobje 1986 - 2000 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjen v
letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97), |
|
3. Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj za odsek
hitre ceste Hajdina – Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter
navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj ter za center za ravnanje z
odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/02), |
|
4. Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni
vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04, 9/04 – popravek), |
|
5. Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj –
spremembe in dopolnitve 2007 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.
8/08), |
|
6. Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj –
spremembe in dopolnitve 2009 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.
2/13). |
|
|
|
(2) Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati prostorske sestavine
srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj: |
|
1.
Družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90 – prečiščeno besedilo,
32/90 – popravek, 25/91, 12/93, 16/94), |
|
2. Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega
plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Mestne občine Ptuj,
dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97), |
|
3. Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj za odsek
hitre ceste Hajdina – Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter
navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj ter za center za ravnanje z
odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/02), |
|
4. Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni
vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04, 9/04 – popravek), |
|
5. Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj –
spremembe in dopolnitve 2007 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.
8/08), |
|
6. Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj –
spremembe in dopolnitve 2009 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.
2/13). |
|
|
|
(3) Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni
akti na območju Mestne občine Ptuj: |
|
1.
prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 7/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/97,
12/06, 3/09 – obvezna razlaga, 4/09 – popravek obvezne razlage, 9/11 –
sklep o izvajanju prostorskega izvedbenega akta), |
|
2. Odlok o
sprejemu prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega
prostora za območje občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
16/94), za območje mestneMestne občine ptujPtuj, |
|
3.
prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92 – popravek,
27/93, 26/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/97, 12/97 –
popravek, 10/07, 9/11 – sklep o izvajanju prostorskega izvedbenega
akta), |
|
4. Odlok o
sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje P11-C1 Staro mestno
jedro Ptuja (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/88), |
|
5. Odlok o
sprejemu ureditvenega načrta za prenovo kareja 9 v Ptuju (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 29/90), |
|
6. Odlok o
sprejemu ureditvenega načrta za prenovo dela kareja 14 v Ptuju (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/94, Uradni vestnik Mestne občine
Ptuj, št. 3/97), |
|
7. Odlok o
sprejemu ureditvenega načrta za prenovo kareja 16 – grajski hrib, v
Ptuju (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 33/90), |
|
8. Odlok o
občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11-S6/IV (del
Rabelčje vasi) (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/06), |
|
9. Odlok o
sprejemu ureditvenega načrta za območje P11-R1 Ljudski vrt v Ptuju
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8/93). |
|
|
|
132. člen |
|
(prostorski akti, ki ostanejo v veljavi in državni akti v pripravi) |
|
(1) Po
uveljavitvi tega odloka ostanejo v veljavi in se naprej uporabljajo
naslednji občinski prostorski akti: |
|
1. Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za osrednji del območja P11-S1/1
Sovretova pot (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/08), (EUP PA18), |
|
2. Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P11-S2/1
Krčevina pri Ptuju (Klepova ulica) (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj,
št. 2/10), (EUP PA12), |
|
3. Odlok o
sprejemu zazidalnega načrta Rabelčja vas – severozahodni del (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/94, Uradni vestnik Mestne občine
Ptuj, št. 10/02, 9/06 – obvezna razlaga, 6/07, 7/10), (EUP LV06), |
|
4. Odlok o
sprejemu zazidalnega načrta za jugozahodni del stanovanjskega območja
P11-S6/III Rabelčja vas – zahod (»breg«), (Uradni vestnik Mestne občine
Ptuj, št. 8/96), (EUP LV10), |
|
5. Odlok o
občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11-S6/III Rabelčja
vas – zahod (»breg«), območje A-vzhod (Uradni vestnik Mestne občine
Ptuj, št. 5/07, 2/08 – obvezna razlaga), (EUP LV11), |
|
6. Odlok o
lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11-S6/III (»breg«), območje
»B« (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, 12/04, 5/06 – obvezna razlaga,
14/07), (EUP LV09), |
|
7. Odlok o
občinskem lokacijskem načrtu za del poselitvenega območja P11-S14/2
Budina (prva faza) (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/06), (EUP
JE21), |
|
8. Odlok o
občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11-S14/3 Budina –
ob Rogoznici (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/07, 2/10), (EUP
JE20), |
|
9. Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P11-S18
Ob Selski cesti (južno od Ulice Šercerjeve brigade) (Uradni vestnik
Mestne občine Ptuj, št. 5/10), (EUP BT22), |
|
10. Odlok
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja P11-R5
Rogoznica – Pokopališče (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/11),
(EUP RO19), |
|
11. Odlok
o medobčinskem lokacijskem načrtu za del območja Ptujsko jezero in del
reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in
odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje: za del območja P11-R11
Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero v Občini
Markovci (Uradni list RS, št. 23/07), (EUP DR02, DR03, DR04, DR05), |
|
12. Odlok
o občinskem lokacijskem načrtu za območje P11-P1/2 Industrijska cona –
sever (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/07, 5/09), kateri pa ne
velja in se ne uporablja na območjih, ki jih je ta občinski lokacijski
načrt izločil iz tega občinskega lokacijskega načrta zaradi pozidanosti
zemljišč, dopustil pa je posege v prostor po določilih prostorskih
ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj, (EUP JE07), |
|
13. Odlok
o ureditvenem načrtu za Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji
(Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/02, 10/05, 7/10), (EUP SP06), |
|
14. Odlok
o zazidalnem načrtu za ureditveno območje P11-S6/1 Nova vas pri Ptuju
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8/94, Uradni vestnik Mestne
občine Ptuj, št. 3/99), (EUP RO12), |
|
15. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P11-S5
Štuki-Marof (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/09), (EUP PA05), |
|
16. Odlok
o občinskem lokacijskem načrtu za odsek hitre ceste Hajdina – Ormož na
območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta
Ptuj (I. faza) (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/04, 9/10,
12/10), (v veljavi ostane le za del
območja OLN, ki je v OPN označen kot EUP PT02)
. |
|
17. Odlok
o občinskem lokacijskem načrtu za del poselitvenega območja P11-R4
Toplice – območje hotela in lokalne obvozne ceste (Uradni vestnik Mestne
občine Ptuj, št. 10/05), (EUP BT04), |
|
18. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora
P11-R8 Staro ptujsko pokopališče - spominski park (Uradni vestnik Mestne
občine Ptuj, št. 5/15), (EUP CE31). |
|
|
|
(2) Pri
poseganju v prostor po uveljavitvi tega odloka je potrebno upoštevati
tudi naslednje državne prostorske akte: |
|
1. Uredba
o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica – Draženci
(Uradni list RS, št. 73/05), (EUP PT09), |
|
2. Uredba
o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo
železniške proge Pragersko Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09), (EUP ZP01,
PT06, PT07, PT08). |
|
|
|
(3) Pri
poseganju v prostor po uveljavitvi tega odloka je do sprejema državnega
prostorskega akta za posamezno območje, za katerega teče postopek
priprave in sprejema DPA, potrebno upoštevati omejitve pri poseganju v
prostor na območju priprave državnega prostorskega akta, ki jo je
pristojni državni organ pričel z naslednjim pravnim aktom: |
|
1. Sklep o
začetku priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M9
Lendava - Kidričevo (sklep Vlade RS, št. 35000-13/2012/4 z dne 14. 6.
2012), |
|
2. Program
priprave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto na odseku
Ptuj–Markovci (Uradni list RS, št. 63/06). |
|
|
|
133. člen |
|
(vpogled v
občinski prostorski načrt) |
|
Občinski
prostorski načrt Mestne občine Ptuj je na vpogled na sedežu Mestne
občine Ptuj in na sedežu Skupne občinske uprave občin v Spodnjem
Podravju. |
|
|
|
134. člen |
|
(nadzor
nad izvajanjem odloka) |
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
|
135. člen |
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine
Ptuj. |
|
|
|
Številka:
350-1/2008 |
|
Datum: 21.
9. 2015 |
|
|
|
Miran SENČAR,
župan Mestne občine Ptuj |
|
|
|
|
Priloga 1
– VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN |
|
Priloga 2
– NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI, VZDRŽEVANJE OBJEKTA |
|
Priloga 3
– POVEZOVALNA PREGLEDNICA EUP V OPN PTUJ |
|
|
|
Priloge |
|
|
|
17. člen |
|
(1) V
prilogi odloka PRILOGA 1 - VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN se pri šifri
vrst objektov 12640 – Stavbe za zdravstveno oskrbo v stolpcu z namensko
rabo IG besedilo »ne« zamenja z besedilom »da25«.
(2) V
prilogi odloka PRILOGA 1 - VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN se pri šifrah
vrst objektov 12713 – Stavba za spravilo pridelka in 12714 – Druge
nestanovanjske kmetijske stavbe v stolpcu z namensko rabo Av besedilo
»da7« zamenja z besedilom »da«.
(3) V
prilogi odloka PRILOGA 1 - VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN se v Pojasnilih
in opombah določil iz tabele Priloge 1 doda novo pojasnilo pod zaporedno
številko 25 tako, da se glasi:
»25
dopustna je gradnja stavb za namene izvajanja dejavnosti zagotavljanja
zdravstvenega varstva domačih živali. |
|
|
|
18.
člen
(1) V
prilogi odloka PRILOGA 3 – POVEZOVALNA PREGLEDNICA EUP V OPN PTUJ se
spremeni poimenovanje prve tabele tako, da se glasi:
»1 PTUJ
– območje četrtne skupnosti BREG-TURNIŠČE«.
(2) V
prilogi odloka PRILOGA 3 – POVEZOVALNA PREGLEDNICA EUP V OPN PTUJ se v
prvi tabeli 1 PTUJ – območje četrtne skupnosti BREG-TURNIŠČE pod
zaporedno številko 29 v stolpcu EUP_p besedilo »PT-BT29« zamenja z
besedilom »PT-BT24«. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni
vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/2016)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
19.
člen
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne
občine Ptuj. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj – druge spremembe in
dopolnitve (Uradni
v estnik Mestne občine Ptuj, št. 1/2017)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
|
|
4. člen
V
kartografskem delu izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se
nadomesti list karte 3. PRIKAZ OBMOČIJ ENOT UREJANJA PROSTORA, OSNOVNE
OZIROMA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE PROSTORA IN PROSTORSKIH IZVEDBENIH
POGOJEV (M 1:5.000) pod zaporedno številko 16 (nomenklatura J2601).
5. člen
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne
občine Ptuj. |
|
|
|
|