Na podlagi 16. člena Statuta občine Brezovica
(Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Brezovica na 4.
redni seji dne 25. 3. 1999 sprejel |
|
POSLOVNIK
OBČINSKEGA SVETA OBČINE BREZOVICA |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela
občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic
in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
|
2. člen |
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo
tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov.
Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi
v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki
delovnih teles. |
|
3. člen |
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo
v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to
zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način
omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles
določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
Svet dela na rednih in izrednih sejah. |
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na
leto. |
|
6. člen |
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega
sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
7. člen |
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s
statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime
občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na
splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi
delovna telesa sveta. |
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo
tajnik občine. |
|
II. Konstituiranje občinskega sveta |
|
8. člen |
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na
kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20
dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če
seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne
komisije. |
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. |
|
9. člen |
Prvo sejo sveta vodi župan. |
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej
imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan,
lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če
ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili
vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih
predlogih svet ne odloča. |
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o
izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni
za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o
morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane. |
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne
komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi
odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali
predstavnikov kandidatur. |
|
10. člen |
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na
predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu
potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb
kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso
sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen,
ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z
odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
Svet na podlagi poročila volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije
posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
11. člen |
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev
župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi
župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta
preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih
delovnih telesih občinskega sveta. |
Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal
mandat, preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih
zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katera so bili imenovani kot
predstavniki občinskega sveta. |
|
12. člen |
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed
svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot
svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta
pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za
imenovanje novih članov. |
|
III. Pravice in dolžnosti članov
občinskega sveta |
|
1. Splošne določbe |
|
13. člen |
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so
določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost
udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Član občinskega sveta ima pravico: |
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet
na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine,
drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila
(amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej
občinskega sveta ; |
– predlagati kandidate za člane občinskih organov,
delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje
predstavnike. |
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati
podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in
poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti
občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za
katere zve pri svojem delu. |
Član občinskega sveta ima pravico do povračila
stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in
posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje
funkcije občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
Član občinskega sveta ne more biti klican na
odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z
opravljanjem svoje funkcije. |
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za
svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana
občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
15. člen |
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani
občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več
kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. |
|
2. Vprašanja in pobude članov
občinskega sveta |
|
16. člen |
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od
župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in
pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in
njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati
zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je
treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
Član občinskega sveta ima pravico županu ali
tajniku občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
17. člen |
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje
pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena
posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in
postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem
primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da
vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot
3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj
posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. |
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na
seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik
občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na
vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude,
ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob
obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor
na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko
župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori na naslednji
seji. |
Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik
lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata
odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva
vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega
sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
18. člen |
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom
na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če
tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o
zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora
župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi
neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
19. člen |
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej
sveta in delovnih teles, katerih član je. Prisotnost se izkazuje z listo
prisotnosti. |
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega
telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti
župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.
Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana
oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje,
mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne
seje občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje
funkcije za to sejo. |
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih
razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko
predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo
razrešitev. |
|
IV. Delovno področje sveta |
|
20. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh
zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo
določa na podlagi ustave in zakona statut občine. |
|
V. Seje sveta |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in
udeležba na seji |
|
21. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje župan. |
Redne seje se praviloma sklicujejo v pozno
popoldanskih ali v večernih urah, vendar ne pred 17. uro, zadnji četrtek
v mesecu, razen v mesecu avgustu, ko se občinski svet ne sestane. Če je
ta dan dela prost dan, se seja skliče po dogovoru. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi,
po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom
občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
22. člen |
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom
dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za
sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za
uvrstitev zadev na dnevni red. |
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje tudi
županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku
občine. |
|
23. člen |
Izredna seja občinskega sveta se skliče za
obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic
redne seje. |
Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan
na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na
lastno pobudo. |
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje
morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi
mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet
odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku 7 dni od predložitve pisnega
obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim
gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic
zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. |
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom
mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje 3 dni pred sejo. |
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja
občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem
seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se
lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom
dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov
za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
24. člen |
Župan lahko izvede korespondenčno sejo, če je
nujno takoj sprejeti določeno odločitev oziroma zavzeti stališče in če
bi sklicevanje redne ali izredne seje bilo prepozno oziroma če bi
nesprejem določene odločitve povzročil veliko materialno škodo za občino
ali občane. |
Korespondenčna seja se izvede tako, župan ali
pooblaščena oseba, občinskega sveta vsakemu dosegljivemu članu na
primeren način (osebno, po telefonu, po telefaxu ipd.) obrazloži vsebino
problema in predlog odločitve, ta pa se izjasni, ali se s predlogom
strinja ali ne. O korespondenčni seji se vodi zapisnik. |
|
25. člen |
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne
točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine. |
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je
glede na dnevni red seje potrebna. |
|
26. člen |
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta
pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi,
ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. |
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko
uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so
določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na
začetku seje. |
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje
uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim
ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
27. člen |
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za
vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
28. člen |
Seje občinskega sveta so javne. |
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov
in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. |
Predstavnike sredstev javnega obveščanja se povabi
na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. |
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico
vpogleda v gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo. |
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v
prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da
lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor
za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta.
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po
opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz
prostora. |
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom
zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega
reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in
gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom
ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe,
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma
kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči,
kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta
navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
29. člen |
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo
izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje
ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila
v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
30. člen |
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o
sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član občinskega sveta lahko da pripombe k
zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in
dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika
prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj
niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
31. člen |
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
Zadeve, za katere odbor občinskega sveta ali župan
predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red se
brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda . |
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko
sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom
občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na
dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in
glasuje. |
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma
za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog
dnevnega reda v celoti. |
|
32. člen |
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po
sprejetem vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda. |
|
33. člen |
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda
lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj,
kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme
trajati največ 15-minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar
svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega
pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je
zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po 10 minut. |
Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po
vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega
člana lahko traja največ 7 minut. Svet lahko sklene, da posamezen član
iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot 15
minut. |
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le
enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega
razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi
replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike
smejo trajati največ 3 minute. |
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev
izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne
razprave lahko trajajo le po 3 minute. |
|
34. člen |
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je
na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali
prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem
opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec
ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
35. člen |
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi
poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko
jo zahteva. |
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve
poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči
svet o tem vprašanju brez razprave. |
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako
ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in
njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut. |
|
36. člen |
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k
razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na
podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta
tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni
razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih
mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja
nadaljevala. |
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da
seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v
drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato,
ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
37. člen |
Seje občinskega sveta se sklicujejo najprej ob 17.
uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot 4
ure. |
Predsedujoči odredi 15 minutni odmor vsaj po 2
urah neprekinjenega dela. |
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen
predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali
predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev),
mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga
lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po
izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se
lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal
razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi
odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na
eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel
obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski
svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
39. člen |
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta
ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med
govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
40. člen |
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči
izreči naslednje ukrepe: |
– opomin, |
– odvzem besede, |
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
41. člen |
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če
govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak
drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s
svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na
tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega
poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče
članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu
besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je
izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti
prostor, v katerem je seja. |
|
42. člen |
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje
in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na
seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi,
da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
43. člen |
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti
reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
Svet veljavno odloča – je sklepčen, če je na seji
navzočih večina vseh članov sveta – več kot polovica. |
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred
vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. |
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost
članov občinskega sveta v sejni sobi (dvorani). |
Kadar je za sprejem odločitve potrebna
dvetretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih
najmanj dvetretjini vseh članov občinskega sveta. |
|
45. člen |
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana
odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA” njen
sprejem. |
|
46. člen |
Občinski svet praviloma odloča z javnim
glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako
sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za
tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov
sveta. |
|
47. člen |
Glasovanje se opravi po končani razpravi o
predlogu, o katerem se odloča. |
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj
glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v
okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ 2
minuti. |
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju
ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
48. člen |
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se
opredelijo “ZA” ali “PROTI” sprejemu predlagane odločitve. |
|
49. člen |
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s
poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če
svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh
članov sveta. |
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po
abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno
izjavi “ZA”, “PROTI” ali “NE GLASUJEM”. |
|
50. člen |
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide
tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski
svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v
zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali delavec občinske
uprave, ki ga določi tajnik. |
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic,
kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga
uporablja občinski svet. |
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta
in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na
prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena
tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča,
in praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu glasovnice za
besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa na levi. Glasuje se tako,
da se obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”. |
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne
številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu
prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno
številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v
skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. |
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
51. člen |
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
– število razdeljenih glasovnic, |
– število oddanih glasovnic, |
– število neveljavnih glasovnic, |
– število veljavnih glasovnic, |
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”,
oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil
posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s
predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o
kandidatih pa katerih kandidat je imenovan. |
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi
zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi
izid glasovanja na seji sveta. |
|
52. člen |
Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja
poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje
ponovi. |
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave
na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja,
ali na predlog predsedujočega. |
|
5. Zapisnik seje občinskega sveta |
|
53. člen |
O delu občinskega sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji,
zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je
treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo
oziroma obravnavano na seji. |
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik
občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta
pooblasti drugega delavca občinske uprave. |
Na vsaki redni seji občinskega sveta se
obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih
izrednih sej občinskega sveta.Vsak član občinskega sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in tajnik
občine. |
Zapisnik mora biti poslan članom občinskega sveta
z vabilom na naslednjo sejo občinskega sveta |
Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom
sredstev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se na
krajevno običajen način objavi. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del
zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne
prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane
občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
Članom sveta se posreduje tudi sprejeti popravek
zapisnika prejšnje seje. |
|
54. člen |
Potek seje občinskega sveta se snema na
magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov
občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila
snemana. |
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in
drugim gradivom s seje. |
Član občinskega sveta ima pravico poslušati
magnetogram, drug udeleženec seje, pa le je za to dobil dovoljenje
predsedujočega. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave. |
Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del
posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za
katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu.
Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi
utemeljeni. |
|
55. člen |
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne
narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov
občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in
njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. |
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega
gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo
pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
56. člen |
Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse
spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih
občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije.
Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana občinskega
sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave,
odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
6. Strokovna in
administrativno-tehnična opravila za svet |
|
57. člen |
Strokovno in administrativno delo za občinski svet
in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z
zaposlenimi v občinski upravi. |
Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki
pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna
za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za
to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno
delovno mesto. |
Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles
občinskega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje
zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. |
|
7. Delovna telesa občinskega sveta |
|
58. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ima pet članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna
telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma
predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti
občinskega sveta, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v
zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo
plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi
občinski svet. |
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se
konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. |
|
59. člen |
Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije
in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta
v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom
o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in
dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
60. člen |
Stalna delovna telesa občinskega sveta,
ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in komisija: |
1.
finančno premoženjski odbor pet članov |
2.
pravno-statutarni odbor pet članov |
3.
odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo ter |
kmetijstvo in gozdarstvo pet članov |
4.
odbor za komunalo, promet in zveze sedem članov |
5.
odbor za urejanje prostora, varstvo okolja |
in urbanizem pet
članov |
6.
odbor za vzgojo, izobraževanje, otroško varstvo, |
raziskovalno dejavnost, kulturo in šport sedem članov |
7.
odbor za socialno in zdravstveno varstvo trije člani |
8.
odbor za splošno preventivo, osebno, |
požarno varstvo in zaščito trije člani |
|
61. člen |
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine, na področju za katerega je
ustanovljen, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o
njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje 3
dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter
svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu,
predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim
splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave
predloga splošnega akta. |
Odbor lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti. |
|
62. člen |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s
sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje. |
|
63. člen |
Pri oblikovanju list kandidatov mora komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja upoštevati: |
– zastopanost političnih strank v sorazmerju z
volilnim izidom na zadnjih lokalnih volitvah, |
– predloge zainteresiranih subjektov družbenega
življenja v občini, |
– strokovnost predlaganih kandidatov, |
– teritorialno zastopanost. |
Predlog liste kandidatov mora biti obrazložen. |
|
64. člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed
svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta
poslovnik ne določa drugače. |
Predsednika odbora imenujejo člani izmed sebe. |
Prvo sejo odbora skliče župan. |
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
65. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika,
posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
66. člen |
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna
telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova
sestava in naloge. |
|
67. člen |
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno
telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in
zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. |
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo
dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda
redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano
članom delovnega telesa najmanj 3 dni pred sejo delovnega telesa, razen
v izjemnih in utemeljenih primerih. |
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko
veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih
članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani občinskega
sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in
predloge z večino glasov navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo
določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
68. člen |
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni
strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in
drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa
tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov,
katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
VI. Akti občinskega sveta |
|
1. Splošne določbe |
|
69. člen |
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z
zakonom in statutom naslednje akte: |
– poslovnik o delu občinskega sveta, |
– proračun občine in zaključni račun, |
– planske in razvojne akte občine ter prostorske
izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila,
poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov
ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih aktov občine je določena z
zakonom in statutom občine. |
|
70. člen |
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za
katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko
zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
71. člen |
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje
župan. |
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in
shrani v arhivu občinske uprave. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
72. člen |
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno
stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic,
ki jih bo imelo sprejetje odloka. |
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega
sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali
podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje
sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
73. člen |
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo
sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga
odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
74. člen |
Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog
odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj
odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka. |
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
75. člen |
Občinski svet v prvi obravnavi predloga odloka
opravi splošno razpravo o predlogu odloka, ki obsega predstavitev
predloga, razpravo o razlogih za sprejem splošnega akta ter razpravo o
načelih in ciljih predloga splošnega akta. |
Po opravljeni splošni razpravi občinski svet
sprejme enega od naslednjih sklepov: |
– odloči, da se predlog ne sprejme |
– odloči, da se opravi druga obravnava in določi
rok za drugo obravnavo. |
V primeru iz druge alinee drugega odstavka tega
člena občinski svet lahko sprejme stališča in sklepe, ki jih mora
predlagatelj upoštevati pri pripravi predloga za drugo obravnavo.
Občinski svet lahko odloči, da mora predlagatelj pri tem sodelovati s
statutarno-pravnim odborom. |
|
76. člen |
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po
vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča
razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v
celoti. |
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka
po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski
svet. |
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo
bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi
obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko
občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti
seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
77. člen |
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo
njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z
amandmaji. |
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka. |
Amandma mora biti predložen članom občinskega
sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj 3 dni pred dnem, določenim
za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h
kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko
predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta in
predlagatelj odloka. |
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on
ni predlagatelj odloka. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do
konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
78. člen |
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so
sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih
članov. |
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
79. člen |
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta
se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne
določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. |
|
80. člen |
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih
članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih
občine. |
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski
svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za
sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga
splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan,
ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če
predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
81. člen |
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali
naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb
splošnih aktov občine. |
Pri hitrem postopku se združita prva in druga
obravnava predloga odloka na isti seji. |
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni
predlagatelj odloka. |
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na
začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga
vsak predlagatelj odloka. |
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje
odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za
prvo obravnavo predloga odloka. |
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so
določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem
odlokov |
|
82. člen |
Občinski svet lahko na obrazložen predlog
predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov
ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve
odlokov, |
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali
njihovih posameznih določb v skladu z zakonom, |
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim
proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki
občinskega sveta, |
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z
odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. |
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k
členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami
seji vse do konca obravnave odloka. |
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more
biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov
občinskega sveta. |
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član
občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga. |
|
83. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo
biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti,
za katere tako določi občinski svet. |
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
84. člen |
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in
izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine. |
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto,
ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
85. člen |
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko
leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do 31. oktobra
tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu
svetu proračun v treh mesecih po začetku mandata. |
Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine
tudi izhodišča za sestavo proračuna. |
Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem
članom občinskega sveta predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo
proračuna ter sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno
razpravo o predlogu proračuna občine. |
Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog
proračuna občine. Predstavitev ni časovno omejena. O predstavitvi ni
razprave. |
|
86. člen |
Predsedniki delovnih teles lahko v 15 dneh od
vložitve predloga proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na
katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo predlog
proračuna občine. Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu
proračuna občine najkasneje v 10 dneh po preteku roka iz prejšnjega
odstavka tega člena. |
Občinski svet po končani splošni razpravi sklene,
da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s
tem statutom in poslovnikom občinskega sveta, ali da predlog proračuna
občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti
nov predlog proračuna občine. |
|
87. člen |
V 10 dneh po opravljeni splošni razpravi lahko
člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne
pripombe in predloge. |
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
88. člen |
Župan se najkasneje v 15 dneh opredeli do vloženih
pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter
skliče sejo sveta občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in
odločalo o sprejetju proračuna. |
|
89. člen |
Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani
občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje 3 dni pred
sejo občinskega sveta. |
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena
dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
90. člen |
Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet
razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej
župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži predlog
proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je
vložil župan in šele nato o drugih amandmajih. |
|
91. člen |
Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči
ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov in odhodkov. |
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o
njem v celoti. |
|
92. člen |
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi
rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum
naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokovna služba
pripravi predlog uskladitve. |
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni
red, ga župan obrazloži. |
Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če
je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. |
|
93. člen |
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok,
v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog
proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
94. člen |
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna
občine. |
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem
postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora
biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. |
|
6. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
95. člen |
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda
zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta,
označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava
statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih
teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske
uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog
obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
Občinski svet sprejema obvezno razlago po
postopku, ki je s tem poslovnikom občine določen za sprejem odloka po
rednem postopku. |
|
7. Postopek za sprejem prečiščenega
besedila |
|
96. člen |
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi
številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in
nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in
dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. |
Tak splošni akt sprejema občinski svet po
postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. |
|
VII. Volitve in imenovanja |
|
97. člen |
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov,
ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo
po določilih tega poslovnika. |
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje
izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
98. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo,
se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. |
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. |
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina
članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so
glasovali. |
|
99. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo,
pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne
večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o
tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ
glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje
oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za
ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z
žrebom. |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo,
se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke
njihovih priimkov. |
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata
navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem
glasovanju. |
|
100. člen |
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če
tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se
ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega
predloga kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles
občinskega sveta |
|
101. člen |
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi
liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine
glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta
način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o
katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride
do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
2. Imenovanje podžupana |
|
102. člen |
Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed
članov občinskega sveta. |
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na
podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o
imenovanju. |
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino
glasov navzočih članov sveta. |
|
3. Postopek za razrešitev |
|
103. člen |
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki
jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. |
Postopek za razrešitev se začne na predlog
predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za
predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi
predlagati njihovo razrešitev. |
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino,
kot je določeno za njihovo imenovanje. |
|
4. Odstop članov občinskega sveta,
članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
104. člen |
Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji
imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v
skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. |
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles,
drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če
niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni
obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi
odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
|
VIII. Razmerja med županom in občinskim
svetom |
|
105. člen |
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in
vodi njegove seje. |
Župan in svet ter njegova delovna telesa
sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem
predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za
medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in
nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje
nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih
predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu,
poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed
strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
106. člen |
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega
sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem
pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalogah med obema
sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno
posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih
aktov sveta. |
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je
dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in
ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
IX. Javnost dela |
|
107. člen |
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles
je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti
o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil
občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
Župan in tajnik občine obveščata občane in
sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles
občinskega sveta, župana in občinske uprave. |
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda
uradno obvestilo za javnost. |
Občina izdaja svoje glasilo v katerem se
objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in
odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
108. člen |
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje
s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo
na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih občil je na voljo
informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila
in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu
občinskih organov. |
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta
in delovnih teles, ki so zaupne narave. |
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo
zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
X. Delo občinskega sveta v izrednem
stanju |
|
109. člen |
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je
delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov
in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke
sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih
odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
XI. Spremembe in dopolnitve ter razlaga
poslovnika |
|
110. člen |
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
111. člen |
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe
poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če
se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda
in naloži statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi
razlago posamezne poslovniške določbe. |
Izven seje sveta daje razlago poslovnika
statutarno-pravna komisija. |
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o
razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči
svet. |
|
XII. Končni določbi |
|
112. člen |
S sprejetjem tega poslovnika, preneha veljati
poslovnik, katerega je sprejel občinski svet 24. 5. 1995. |
|
113. člen |
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu RS. |
|
Št. 11/99 |
Brezovica, dne 9. aprila 1999. |
|
Občina Brezovica |
|
Drago
Stanovnik,
župan |
|