Na podlagi 12. in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1; v nadaljevanju: ZUreP-1) in 29. člena Statuta občine Cerkvenjak (Ur. list RS, št. 35/99 in 28/01) je župan občine Cerkvenjak dne 15. februarja 2007 sprejel

P R O G R A M   P R I P R A V E

Strategije prostorskega razvoja Občine Cerkvenjak

1. OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA

ZA PRIPRAVO STRATEGIJE PROSTORSKEGA

RAZVOJA OBČINE CERKVENJAK

(V NADALJEVANJU: SPROC)

1.1. Ocena stanja

Prostor

Občina Cerkvenjak, ki je bila ustanovljena leta 1998, leži na skrajnem vzhodnem delu Osrednjih Slovenskih goric, na gričevnatem svetu med rekama Pesnico in Ščavnico in v dolini potoka Drvanja. Sodi v Podravsko statistično regijo. Sosednje občine so Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Andraž in Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Občina se razprostira na površini 2.303 hektarjev in je po popisu leta 2002 štela 2.038 prebivalcev.

Upravna členitev in tip poselitve

Območje občine sestavlja 15 naselij: Andrenci, Brengova, Cenkova, Cerkvenjak, Cogetinci, Čagona, Grabonoški vrh, Ivanjski Vrh, Kadrenci, Komarnica, Peščeni vrh, Smolinci, Stanetinci, Vanetina in Župetinci. Po površini sta največji naselji Čagona in Cogetinci, najmanjši pa Komarnica in Cenkova.

Ureditvena območja naselja so oblikovana v naseljih Cerkvenjak, Andrenci, Peščeni Vrh, Vanetina in Smolinci.

Občinsko središče je Cerkvenjak, ki zaseda osrednje področje občine ob regionalni cesti, ki povezuje bližnje večje naselja Lenart z občino Sv. Jurij ob Ščavnici, vzhodno od občine Cerkvenjak.

Občinsko središče oskrbuje s centralnimi funkcijami celotno območje občine, v drugih ureditvenih območjih je oskrba najnujnejša in je močno odvisna od privatne iniciative glede ponudbe osebnih, servisnih in drugih storitev.

Poselitveni vzorec se je oblikoval v odvisnosti od mnogih dejavnikov.

Naravne danosti so predvsem v preteklosti oblikovale določeno obliko in tip poselitvenega vzorca, ko je tudi kmetijska usmerjenost narekovala racionalne odločitve glede lociranja posameznih vrst objektov. Z namenom ohranjanja kvalitetnih kmetijskih površin se je poselitev odrinjala na rob rodovitnih območij, na slemena, z namenom zavarovati pred zmanjšanjem uporabnosti pobočja oz. zaradi kulturne izrabe prisojnih leg na pobočjih. Predvsem nekdanje viničarije, zgrajene za potrebe obdelovanja vinogradniških površin, so predhodnice danes obsežne pozidanosti skoraj vseh slemen v občini. Značilno je, da so tudi prometnice speljane večinoma po slemenih, kar v današnji stopnji mobilnosti omogoča nadaljevanje tradicionalne oblike poselitve tudi v bodoče.

Poleg tradicionalne oblike poselitve je v občini precej prisotna tudi razpršena gradnja, ki v nasprotju z utečenim načinom širjenja pozidanih površin zaseda površine, ki so se v preteklosti samoumevno varovale. Te oblike so predvsem posledica agrarne reforme po drugi svetovni vojni in opuščanja kmetijske proizvodnje kot edinega vira dohodka. Obdelanost površin se je glede na stanje pred drugo svetovno vojno zmanjšala, kjer pa se je ohranila, pomeni vsebinsko drugačno vrsto izrabe kmetijskih površin, predvsem kot dopolnitev k osnovni obliki pridobivanja dohodka, ki pomeni zaposlitev v enem od zaposlitvenih središč, večinoma pa za potrebe samooskrbe s hrano za lastno družino.

Razpršena gradnja se pojavlja v različnih oblikah, kot posamezne stanovanjske hiše ali skupine ob obstoječih strnjenih naseljih ali v razloženih naseljih, kjer zaradi lege ali oblike predstavljajo tujek v sicer avtohtoni obliki razpršene poselitve ali kot novogradnje ob prometnici v oddaljenosti od obstoječe pozidave ali kot posamezne stanovanjske hiše ob starejši kmečki hiši.

Prebivalstvo in demografski trendi

Demografski razvoj oz. rast števila prebivalcev je bila v preteklosti odvisna od kmetijske proizvodnje, kasneje pa od ugodnih gospodarskih razmer, pogojenih predvsem z dobro prometno povezanostjo s kraji oz. naselji višjega ranga. V 18. stoletju, ko so se prebivalci popisovali po župnijah, je imela župnija Sv. Anton, po velikosti podobna današnjemu teritoriju občine, 2.062 prebivalcev, ki pa je čez 80 let naraslo na 2.287 prebivalcev. Največ prebivalcev je na primerljivem teritoriju živelo leta 1931, in sicer 2.563. Kasneje je število prebivalcev vztrajno upadalo: po popisu leta 1991 jih je bilo 2.164, v samem začetku leta 1999 je občina štela 2.136 prebivalcev in 2.038 na dan 31.3.2002.

Najmanj prebivalcev živi v naseljih Ivanjski Vrh in Komarnica (skupaj 3,8%), največ pa v naseljih Cogetinci, Brengova in Čagona (skupaj 39%). Razporeditev prebivalstva je močno razpršena, koncentracija pa večja le v občinskem središču Cerkvenjak.

Na zmanjševanje števila prebivalcev vplivajo različni dejavniki.

Opuščanje kmetijske dejavnosti in preseljevanje v industrijske centre je bil glavni razlog depopulacije v letih po drugi svetovni vojni. V obdobju 1971-1991 je značilno, da se je močnejša depopulacija iz obdobij po vojni začela umirjati, odseljevanje se je ustavilo, povečale pa so se dnevne migracije in sezonsko zaposlovanje v tujini. Stagniranje prebivalstva po letu 1991 ima prav gotovo tudi razlog v gospodarski stagnaciji oz. v pomanjkanju delovnih mest v občini in v širši okolici, sicer pa populacijski marker ne odstopa od splošne demografske slike v tem delu Slovenije.

Trend nazadovanja števila prebivalcev je posledica premajhnega prirasta prebivalcev, odhajanja zaradi zaposlitve ali preselitve v komunalno bolj urejen kraj v tej ali drugi bližnji občini.

Starostna piramida kaže, da gre predvsem za zrelo prebivalstvo.

Povečanja števila prebivalstva ni za pričakovati. Veliko bo že doseženo, če se prebivalstvo ne bo več zmanjševalo. To pa bo moč doseči tudi z ustrezno prostorsko politiko, z ugodnimi pogoji za bivanje, dobrimi prometnimi povezavami in z dobrimi pogoji za delovanje najrazličnejših dejavnosti, ki bodo omogočale zaposlovanje v domačem okolju.

Zaposlenost

Zaposlenost prebivalcev je nizka, migracijski tokovi pa zelo veliki. Največ jih je tam, kjer je malo kmetijske proizvodnje kot osnovne dejavnosti za pridobivanje dohodka. Zaposlovanje v domačem okolju je najbolj zastopano na področju primarnega sektorja, v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu, nekaj pa tudi v dejavnosti obrti. Perspektivno področje, ki bo v bodoče dalo zaposlitev prenekateremu domačinu, je turizem. Za razvoj turizma ima občina kar nekaj osnov, predvsem naravno slovenskogoriško pokrajino, urejene glavne povezovalne prometnice, veliko število objektov kulturne dediščine in precej razvito sadjarstvo in vinogradništvo. Kmetije se že usmerjajo v ponudbo na turistični kmetiji.

Na območju občine je precej zastopana obrt. V malem kraju ima obrt posebno mesto, saj je ena od redkih možnosti za zaposlovanje.

Dejavnosti, ki so zastopane kot obrtne, so: izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti, servisne storitve, storitve osebne nege, gradbeništvo, prevozništvo, trgovina in gostinstvo.

Zaradi omejenih možnosti zaposlitve v domačem kraju in v občini večina aktivnega prebivalstva vsakodnevno odhaja v večje zaposlitvene centre. Delež dnevnih migrantov se povečuje v tistih naseljih, kjer je primarni sektor slabo zastopan, največji je v občinskem središču Cerkvenjak.

Trendi družbenega in gospodarskega razvoja

Na splošne pogoje razvoja, ki jih bo treba upoštevati tudi v urejanju prostora na različnih ravneh in pri pripravi novih prostorskih aktov občine, vplivajo poleg navedenih še nekateri trendi družbenega in gospodarskega razvoja, in sicer:

- globalizacija

Gre za proces gospodarskega povezovanja preko nacionalnih meja s specifičnimi značilnostmi, ki jih definira vse hitrejši tempo življenja in kjer čas vedno bolj kroji naše življenje. Kupovanje časa postaja gibalo številnih storitvenih dejavnosti (npr. kupovanje prek interneta, popoldansko varstvo otrok, čistilni servis) in načina življenja (vse takoj in čim več, mobilnost kot princip in vrednota).

- terciarizacija

Gre za proces prestrukturiranja gospodarstva od sekundarnih k terciarnim in kvartarnim dejavnostim. Storitev kot najpomembnejša vrsta tržnega proizvoda pomeni pomemben preobrat v ekonomski strukturi kraja, strukturi prebivalcev (zlasti poklicni), v razmestitvi gospodarskih dejavnosti, v zaposlovanju, v načinu preživljanja prostega časa, v potencialih in razvoju podeželja itd.

- zmanjševanje rodnosti in zmanjševanje števila članov gospodinjstev

Gospodarstvo prevzema primat nad politiko, zaradi česar idejo socialne države izrinja ideja profita. S tem je povezana vse večja socialna negotovost in zmanjševanje števila rojstev.

- unifikacija in izgubljanje regionalnih posebnosti

V globalizirani družbi mora biti produkt zanimiv za potrošnike na vseh koncih sveta. V razvoju so v prednosti velika mesta in urbane aglomeracije, kjer so sedeži velikih gospodarskih sistemov in multinacionalnih družb, ki ležijo ob mednarodnih infrastrukturnih koridorjih in ki so območja koncentracije prebivalcev.

- staranje prebivalstva

Delež starega prebivalstva se ne povečuje samo na podeželju, temveč tudi oz. predvsem v mestih. Starostni indeks dosega samo v obmestnih naseljih ugodne vrednosti.

- zmanjševanje števila članov gospodinjstev

Nekdaj običajne družine s 4 člani in več so danes redkost. Povečalo se je število dvočlanskih gospodinjstev in število samskih.

Eno največjih demografskih sprememb v Sloveniji predstavlja povečevanje zunajzakonskih skupnosti med letoma 1991 in 2002 iz 17.000 na 42.000 (indeks 242). Zmanjševanje števila članov gospodinjstev pomeni potrebo po manjših stanovanjih, povečevanje števila gospodinjstev pa potrebo po več stanovanjih.

- mobilnost

Razdalja med dvema krajema še nikoli ni bila tako relativna kakor postaja danes, ko oddaljenost merimo bolj v časovnih, kakor daljinskih merah. Posledica večje mobilnosti je razseljevanje prebivalstva razpršeno v prostoru in prostorsko nevezan način življenja.

- disperzija gospodarskih in socialnih dejavnosti

Širjenje neagrarnih dejavnosti, ki so bile nekoč posebnost in privilegij mest, je zajelo tudi podeželje oz. prostor izven mest.

Celoten prostor postaja v gospodarskem in socialnem smislu vse bolj izenačen. Meja med mestom in okolico je vedno manj prepoznavna.

Še posebej velja to za socialne razmere in način življenja.

1.2. Razlogi za pripravo SPROC

Gre za pripravo novega občinskega strateškega prostorskega akta, ki ga opredeljuje ZUreP-1.

Vsebinski razlogi izhajajo iz potreb občine Cerkvenjak po preveritvi in dopolnitvi zasnov prostorskega razvoja za posamezna področja, kot jih opredeljuje veljavni prostorski plan za območje občine Cerkvenjak.

1.3. Pravna podlaga za pripravo SPROC

Neposredno pravno podlago za pripravo SPROC predstavljata 12. in 17. člen ZUreP-1, posredno pa tudi številni drugi predpisi, ki nalagajo občini skrb za urejanje svojega prostora, za racionalno rabo prostora, za varovanje sestavin prostora in okolja ipd.

2. PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA SPROC

2.1. Predmet SPROC

SPROC bo obsegala naslednje vsebinske sklope:

A. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine:

- stanje, problemi in težnje v prostorskem razvoju občine,

- načela vzdržnega prostorskega razvoja,

- državni prostorski akti,

- razvojni dokumenti nosilcev urejanja prostora ter - varstvene zahteve in usmeritve za posamezne sestavine okolja;

B. Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru:

- razvoj naselij (opredelitev njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij),

- razmeščanje dejavnosti v prostoru (razporeditev stanovanj, proizvodnih dejavnosti, oskrbnih, storitvenih ter ostalih dejavnosti družbene javne infrastrukture, omrežij gospodarske javne infrastrukture, na naravne vire vezanih območij, varstveno pomembnih območij ter vseh drugih dejavnosti v prostoru),

- določitev prioritet in ukrepov za doseganje ciljev v prostorskem razvoju občine;

C. Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v

prostoru:

- zasnova poselitve (usmeritve za razvoj naselij v zvezi z rabo površin, prenovo, sanacijo, širitvijo, skladno oblikovno podobo ter urejanjem javnih površin),

- zasnova komunalne infrastrukture (način navezovanja in usmeritve za razvoj prometnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena),

- zasnova krajine (usmeritve glede rabe prostora za različne namene in dejavnosti, območja s prevladujočimi omejitvami za razvoj dejavnosti ter usmeritve za graditev objektov zunaj poselitvenih območij);

- usmeritve za zagotavljanje opremljanja zemljišč ter vrste prostorskih ukrepov;

D. Urbanistične zasnove:

- urbanistična zasnova občinskega središča Cerkvenjak,

- V odvisnosti od ugotovitev v strokovnih podlagah bodo po potrebi pripravljene urbanistične zasnove tudi za druga naselja.

Posamezna urbanistična zasnova obsega naslednjo vsebino:

- ureditveno območje urbanistične zasnove;

- zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru;

- območja prenove naselja in koncept prenove;

- območja za širitev naselja in koncept širitve;

- zasnovo namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin, namenjenih javnemu dobru; pri tem so območja pretežne rabe površin v naselju s predpisom definirana in jih ni mogoče oblikovati poljubno oz. neodvisno;

- zasnovo infrastrukturnih sistemov;

- zasnovo ureditve zelenih in športno – rekreativnih površin v naselju;

- zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami;

- zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju;

- usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine;

- usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v naselju;

- členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote,

- druge ureditve, ki vplivajo na razvoj naselij;

- usmeritve za postopno uresničevanje načrtovanih ureditev;

- okvirna območja urejanja z občinskimi lokacijskimi načrti;

- kriterije za izvedbo prostorskih ukrepov.

E. Krajinske zasnove:

Krajinske zasnove zaenkrat niso predvidene. Morebitna izdelava bo opredeljena na podlagi ugotovitev iz analize stanja in teženj v prostoru. Pripravljene in sprejete bodo kot spremembe in dopolnitve SPROC.

F. Ukrepi za izvajanje:

- uresničevanje prioritet in usmeritev za dosego ciljev,

- programi in projekti za urejanje in razvoj prostora in prostorskih ureditev,

- prostorski ukrepi, kot jih določa ZUreP-1,

- opremljanje in urejanje zemljišč za gradnjo,

- stalno spremljanje stanja v prostoru (spremljanje stanja s predpisanimi minimalnimi enotnimi kazalniki ter poročilom o stanju na področju urejanja prostora).

2.2. Programska izhodišča

Na opredelitev programov oz. vsebine SPROC neposredno vplivajo:

- »državna« programska oz. vsebinska izhodišča, opredeljena v državnih prostorskih aktih, zlasti v Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS; Ur. list RS, štev. 76/04);

- »lastna« programska oz. vsebinska izhodišča, ki jih opredeljuje zadovoljevanje identificiranih argumentiranih potreb po prostoru v občini Cerkvenjak.

ZUreP-1 določa, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju z državnimi prostorskimi akti. Zato so za vsebino SPROC pomembna tista programska oz. vsebinska izhodišča iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS), ki se nanašajo na občino Cerkvenjak oz. njeno občinsko središče.

Ker Cerkvenjak eksplicitno v SPRS ni izpostavljen (razen v primeru avtocestne povezave Slovenije z Madžarsko), je treba slediti splošno določenim usmeritvam prostorskega razvoja, predvsem pa temeljnim načelom oz. izhodiščem, t.j. trajnostnemu razvoju, kar pomeni, da je treba upoštevati omejitve v prostoru in razvoj usmerjati na manj ranljiva območja.

SPROC ne more biti prostorski akt, ki bi povzemal samo državne usmeritve za svoj prostorski razvoj. Predvsem mora biti akt, ki ponuja ustrezne, kvalitetne in usklajene prostorske rešitve za lastne vsebinske probleme in dileme.

Doslej opravljene analize stanja, problemov in teženj prostorskega razvoja kažejo, da je treba s SPROC načrtovati razvoj v prostoru z upoštevanjem naslednjih osnovnih izhodišč:

- zagotavljanje ustreznega prostora in okolja za racionalen, učinkovit in usklajeni sinergijski razvoj gospodarskih, socialnih, prostorskih, okoljskih, kulturnih in drugih potencialov v skladu z načeli trajnostnega razvoja;

- ustvarjanje pogojev in iskanje rešitev, ki omogočajo sobivanje različnih uporabnikov in nosilcev urejanja prostora ter zagotavljanje izhodišč za konstruktivno koordinacijo različnih interesov;

- načrtovanje prostora tako, da bo poudarjeno upravljanje s prostorom in spoštovanje lastništva; to velja predvsem za urejanje prostora v naseljih;

- usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami na kvalitetnih osnovah in argumentih;

- zagotavljanje zadostnih ustreznih možnosti za razvoj dejavnosti in sistemov v prostoru;

- usmerjanje razvoja dejavnosti z upoštevanjem območij varovanja

naravnih dobrin ter območij, ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč;

- prepoznavanje in ustrezno reševanje ter saniranje obstoječih prostorskih problemov;

- povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje v širšem prostoru regije in države;

- sodelovanje različnih nosilcev interesov in skupin po horizontalni in vertikalni ravni, uveljavljanje javne koristi in ustrezno vključevanje javnosti v procese oblikovanja in sprejemanja odločitev.

S pripravo SPROC je treba slediti predvsem naslednjim osnovnim programskim oz. vsebinskim izhodiščem:

1. Na področju poselitve: usmerjanje poselitve v naselja, ohranjanje in kvalitetna nadgradnja razpršene poselitve, omejevanje in obvladovanje razpršene gradnje ter doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij;

Občinski poselitveni sistem naj sledi v preteklih letih zastavljenemu globalnemu konceptu, ki ga tvorijo območja zgostitve poselitve – naselja (vključno z največjim naseljem občinskim središčem Cerkvenjak) ter različne oblike poselitve in gradnje v odprtem prostoru.

Glavnino poselitve usmerjamo v naselja. Večina funkcij naselij je koncentriranih v občinskem središču. V ostalih naseljih se poleg bivanja razvijajo predvsem oskrbne in storitvene ter deloma proizvodne dejavnosti manjšega obsega. Za pokrivanje potreb po prostoru se prioritetno izrabijo za pozidavo že opredeljena območja, glede na potrebe pa se opredelijo tudi območja za zaokrožitev in razširitev naselij.

V odprtem prostoru občine se odvijajo zaokrožitve, zapolnitve in dopolnitve obstoječih dejavnosti na že opredeljenih zemljiščih za gradnjo, prav tako pa tudi upravičene zaokrožitve zemljišč za gradnjo.

Razvoj poselitve na celotnem prostoru občine, zlasti pa v naseljih, mora biti ustrezno podprt predvsem z razvojem prometne mreže in komunalne in energetske infrastrukture, spoštovati pa je treba tudi zemljišča v primarni rabi, širše zelene površine naselij ter omejitve, ki izhajajo iz varovanja naravnih dobrin in ustvarjenih kvalitet prostora.

2. Na področju infrastrukture: dopolnjevanje, prilagajanje in zaokroževanje obstoječih infrastrukturnih omrežij vseh vrst s ciljem racionalizacije in doseganja večje kvalitete oskrbnega standarda in varovanja okolja. V okviru operativnega programa odvajanja ni čiščenja komunalnih odpadnih in meteornih voda bo občina izvajala izgradnjo kanalizacijskega omrežje po naseljih v odvisnosti od določenih aglomeracij. Prav tako je na področju izgradnje vodovodnega omrežja načrtovana izgradnja oz. rekonstrukcija vodovodnega omrežja v naseljih z vaškim ali zasebnim vodovodom.

3. Na področju krajine: ohranitev kvalitetnih naravnih potencialov ter kvalitetnih potencialov kulturne dediščine, omogočanje njihovega razvoja ter zagotavljanje pogojev za integriranje v splošni razvoj.

V odprtem prostoru občine ne predvidevamo večjih novih posegov in ureditev. Aktivnosti naj bodo usmerjene v širitve in zaokrožitve ter kvalitetne nadgradnje že opredeljenih območij za obstoječe dejavnosti v prostoru. Nove dejavnosti se v odprti prostor locirajo v primeru, ko jih ni mogoče zagotoviti na poselitvenih območjih.

Z urbanističnimi zasnovami je treba opredeliti rešitve, ki sledijo naslednjim osnovnim ciljem in izhodiščem:

- zagotavljanje zadostnih površin za razvoj dejavnosti v naseljih ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja, racionalne rabe prostora in varstva dobrin splošnega pomena;

- prostor v naseljih je treba načrtovati v smislu ponudbe oz. je treba zagotavljati ustrezne prostorske rešitve za zadovoljiv, zadosten in hiter odziv na različne vrste potreb po prostoru – možnost hitre reakcije na konstruktivne pobude različnih investitorjev;

- razvoj in urejanje naselij mora zagotavljati pogoje za kvalitetno bivanje v njih;

- racionalna, učinkovita in enakomerna prostorska razporeditev dejavnosti v naseljih;

- izgrajevanje naselij navznoter ter programska, vsebinska in oblikovna prenova degradiranih predelov naselij;

- opredelitev namenskih rab površin po principu pretežne rabe z upoštevanjem prepletanja kompatibilnih namenskih rab;

- rekonstrukcija in dograditev komunalne in energetske infrastrukture ter ureditev javnih zelenih površin.

2.3. Obveznost izvedbe celovite presoje vplivov na okolje

Občina Cerkvenjak kot pripravljavec SPROC je dne 28.7.2005 obvestila Ministrstvo za okolje in prostor, da namerava pripraviti in sprejeti strategijo prostorskega razvoja občine Cerkvenjak.

V kolikor bo ministrstvo presodilo, da je v postopku priprave in sprejemanja SPROC treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, bo občina odločitev ministrstva z izvedbo postopka ustrezno spoštovala in upoštevala.

3. OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE SPROC

Ureditveno območje SPROC je celotno območje občine Cerkvenjak in zajema površino 24,5 km2.

Okvirno ureditveno območje urbanistične zasnove naselja Cerkvenjak obsega območje obstoječega naselja Cerkvenjak vključno s poslovno-obrtno cono, območje za zadovoljevanje potreb po zelenih in odprtih površinah v njegovi okolici ter po potrebi drugih dejavnosti in območja širitve naselja.

Ureditveno območje za urbanistično zasnovo bo natančno določeno v SPROC na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in odločitev v postopku priprave akta.

Ureditvena območja urbanističnih zasnov za druga naselja, v kolikor bodo izdelane, bodo določena v SPROC na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in odločitev v postopku priprave akta.

4. NOSILCI UREJANJA PROSTORA, KI DAJEJO

SMERNICE IN MNENJA, TER DRUGI UDELEŽENCI,

KI BODO SODELOVALI PRI PRIPRAVI SPROC

4.1. Pripravljavec SPROC, njegove naloge ter naloge drugih

organov OBČINA CERKVENJAK

Pripravljavec SPROC je Občina Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, Cerkvenjak

Pripravo SPROC vodi Občinska uprava občine Cerkvenjak.

Drugi organi oz. službe občine Cerkvenjak sodelujejo pri pripravi SPROC za področja iz svoje pristojnosti.

Občinska uprava občine Cerkvenjak je odgovorna za pravočasno predložitev predloga SPROC v postopek verifikacije in sprejemanja ter za vse druge aktivnosti, ki so potrebne, da bi bila SPROC pripravljena kvalitetno, pravno korektno, pravočasno in racionalno.

Drugi organi občine Cerkvenjak, ki so vključeni v postopek:

1. župan občine Cerkvenjak;

Župan sprejema odločitve in ukrepe, vezane na pripravo predloga SPROC. Župan vodi tudi prostorski konferenci, ki se izvedeta v postopku sprejemanja programa priprave in SPROC, v kolikor za to ne pooblasti druge osebe.

Občinska uprava in drugi organi:

- sodelujejo pri pripravi SPROC

- zagotovijo in posredujejo strokovne podlage razvoja ali varstva s svojega delovnega področja

- pripravijo usmeritve s svojega delovnega področja za pripravo SPROC.

4.2. Nosilci urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil v občini, ki sodelujejo pri pripravi SPROC in so določeni s tem programom priprave.

Nosilci urejanja prostora podajo izhodišča za prostorski razvoj in za pripravo SPROC, in sicer iz vidika ekonomskega in družbenega razvoja ter varstva okolja.

Nosilci urejanja prostora sodelujejo v postopku priprave SPROC s smernicami in mnenji za področje iz svoje pristojnosti, nekateri pa tudi s strokovnimi podlagami nosilcev urejanja prostora.

Nosilci urejanja prostora podajo smernice za pripravo predloga SPROC in mnenja k dopolnjenemu predlogu SPROC v roku 30 dni od prejema vloge.

V primeru molka nosilca urejanja prostora v fazi pridobivanja smernic se šteje, da nosilec nima smernic, za pripravo predloga SPROC pa se v takem primeru smiselno upoštevajo in uporabijo določila predpisov in morebitnih izdelanih strokovnih podlag za področje iz pristojnosti nosilca urejanja prostora.

V primeru molka nosilca urejanja prostora v fazi pridobivanja mnenj se šteje, da nosilec urejanja prostora na dopolnjeni predlog SPROC nima pripomb oz. da se z dopolnjenim predlogom SPROC strinja.

V postopku priprave SPROC sodelujejo naslednji nosilci urejanja prostora:

- nosilec urejanja prostora za področje poselitve, ki poda izhodišča za razvoj in usmerjanje poselitve, za rabo urbanih zemljišč ter aktivno zemljiško politiko in za stanovanjsko gradnjo;

- nosilec urejanja prostora za področje oskrbe, odvajanja in čiščenja voda, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine, ki poda izhodišča za razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstva kulturne dediščine ter  ruge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;

- nosilec urejanja prostora za področje kulture, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne sebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje varstva okolja, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje ohranjanja narave, ki poda izhodišča za razvoj dejavnosti ohranjanja narave in varstva ter ohranjanja naravnih vrednot;

- nosilec urejanja prostora za področje upravljanja z vodami, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti, predvsem za rabo voda in priobalnih zemljišč;

- nosilec urejanja prostora za področje zaščite in reševanja ter varstva pred drugimi nesrečami, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje ravnanja z odpadki, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje odlaganja radioaktivnih odpadkov, ki poda izhodišča za prostorsko razporeditev območij odlagališč, v kolikor se le-ta nanašajo na območje občine Cerkvenjak;

- nosilec urejanja prostora za področje prometa, ki poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega, železniškega in letalskega prometa;

- nosilec urejanja prostora za področje energetike, ki poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja posameznih vrst energetske infrastrukture;

- nosilec urejanja prostora za področje rudarstva, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti, zlasti za sanacijo opuščenih in rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;

- nosilec urejanja prostora za področje gospodarstva, ki obsega zagotavljanje 90-dnevnih obveznih rezerv naftnih derivatov;

nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj gospodarskih dejavnosti, industrije, malega gospodarstva ter razvoja gospodarskih con; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj turizma; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje strukturne politike in skladnega regionalnega razvoja; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje telekomunikacij in informacijski razvoj, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje kmetijstva, ki poda območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč in kmetijske politike;

- nosilec urejanja prostora za področje gozdarstva in lovstva, ki poda območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov gozdnih zemljišč in gozdarske politike;

- nosilec urejanja prostora za področje obrambe, ki poda izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, namenjene za potrebe obrambe;

- nosilec urejanja prostora za področje dela, družine in socialnih zadev; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje zdravstvenega varstva;

nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje šolstva; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje športa; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje pravosodja; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilec urejanja prostora za področje urejanja notranjih zadev;

nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

- nosilci javnih pooblastil v občini, ki podajo izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine vsak za področje iz svoje pristojnosti:

- Komunalno podjetje Ptuj d.d., JP za oskrbo s pitno vodo;

- Mariborski vodovod d.d., JP za oskrbo s pitno vodo;

- Nigrad d.d., JP za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;

- Letnik-Saubermacher d.d., podjetje za ravnanje (zbiranje in odlaganje) z odpadki;

- Elektro Maribor, JP za distribucijo električne energije.

V primeru, da se v postopku priprave SPROC ugotovi, da morajo sodelovati tudi drugi subjekti, ki niso navedeni v tem programu, lahko pripravljavec SPROC k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije.

4.3. Drugi udeleženci

V postopku priprave SPROC sodelujejo naslednji drugi udeleženci:

- sosednje občine Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Andraž in Sveta Trojica v Slovenskih goricah;

- nevladne organizacije.

Sosednje občine so obveščene o postopku priprave SPROC, da lahko v postopku priprave dajejo predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora ter sodelujejo pri načrtovanju prostorskih ureditev medobčinskega značaja.

Nevladne organizacije sodelujejo na prostorskih konferencah in kot zainteresirana javnost na javnih obravnavah.

5. SEZNAM POTREBNIH STROKOVNIH PODLAG ZA

PRIPRAVO SPROC

Pri izdelavi SPROC je treba v možnem obsegu upoštevati že izdelane strokovne podlage. Seznam izdelanih strokovnih podlag hrani Občinska uprava občine Cerkvenjak.

Izdelane strokovne podlage se uporabijo in upoštevajo, v kolikor so ustrezno ažurne, skladne s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, terminološko skladne z veljavnimi predpisi za področje, ki ga obravnavajo ter določajo cilje in odgovarjajo na dileme in vprašanja prostorskega razvoja, za katerega si občina Cerkvenjak prizadeva v naslednjih letih.

Poleg uporabe razpoložljivih strokovnih podlag se za SPROC zagotovijo naslednje strokovne podlage:

5.1. Obvezne strokovne podlage pripravljavca

V postopku priprave SPROC zagotovi pripravljavec naslednje obvezne strokovne podlage:

- analiza stanja in teženj v prostoru;

- analiza razvojnih možnosti dejavnosti v prostoru;

- študija ranljivosti prostora.

5.2. Druge strokovne podlage pripravljavca

Poleg obveznih zagotovi pripravljavec še naslednje strokovne podlage:

- poselitev v občini Cerkvenjak vključno z analizo razpoložljivih zemljišč za gradnjo v naseljih;

- podrobnejše strokovne podlage za naselja, za katera bo kot sestavni del SPROC pripravljena urbanistična zasnova.

Po potrebi se izdelajo tudi druge strokovne podlage (npr. za sistem krajine v občini, v zvezi z identifikacijo glavnih problemov in smeri gospodarskega razvoja ter pričakovanji v gospodarskem razvoju na območju občine, strokovne podlage za krajinske zasnove, strokovne podlage za konkretizacijo območij namenske rabe v prostoru, …) oz. tiste, ki pomenijo predvsem ažuriranje oz. preveritev in noveliranje že izdelanih strokovnih podlag.

5.3. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora, ki zagotovijo strokovne podlage za področje oz. dejavnost iz svoje pristojnosti, so:

- nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine;

- nosilec urejanja prostora za področje ohranjanja narave;

- nosilec urejanja prostora za področje upravljanja z vodami;

- nosilec urejanja prostora za področje kmetijstva;

- nosilec urejanja prostora za področje gozdarstva in lovstva.

V strokovnih podlagah opredelijo:

- podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti, za katero so pristojni;

- predloge morebitnih razvojnih potreb oz. predloge prostorskih ureditev s področja dejavnosti, za katera je pristojen nosilec urejanja prostora, vključno s svojimi operativnimi programi;

- druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru, za katero je pristojen tangirani nosilec urejanja prostora.

V postopku priprave SPROC lahko pripravljavec zagotovi tudi druge strokovne podlage, ki v gornje sezname niso zajete, v kolikor se v postopku to izkaže za potrebno oz. če to zahteva reševanje posameznih vsebinskih problemov ali usklajevanje odločitev o prostorskem razvoju občine.

6. NAČIN PRIDOBITVE STROKOVNIH REŠITEV

Na osnovi obveznih strokovnih podlag bodo pripravljene variantne rešitve razvoja posameznih dejavnosti v prostoru za tiste dejavnosti, kjer bodo variantne rešitve potrebne in smiselne.

Variantno rešitev izbere župan.

Variantne rešitve je treba pridobiti za del naselja oz. za del urbanistične zasnove, ki ureja prenovo in del, ki ureja širitev naselij.

Variantne strokovne rešitve se pridobijo z izdelavo variantnih rešitev, ki jih izdela en ali več različnih prostorskih načrtovalcev.

Način pridobitve variantnih rešitev se opredeli v teku izvajanja projekta v odvisnosti od vsebine in zahtevnosti problema, ki ga je potrebno rešiti.

7. PRIDOBITEV GEODETSKIH PODLAG

Potrebne geodetske podlage za pripravo SPROC zagotovi oz. pridobi pripravljavec.

SPROC se grafično prikaže na državni topografski karti v merilu 1 : 50.000 oz. na drugi primerljivi geodetski podlagi.

Poleg tega se zagotovijo oz. uporabijo še ustrezno ažurni oz. novelirani:

- temeljni topografski načrt v merilih 1 : 5.000 in 1:10.000, DTK 1 : 25.000 in DTK 1 : 50.000 oz. njim primerljive sodobnejše inačice geodetskih podlag;

- digitalni katastrski načrt;

- digitalni orto foto načrt merila 1:5.000 ali 1:1.000;

- kataster stavb,

- register prostorskih enot,

- zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,

- digitalni model višin,

- obstoječi podatki iz področja planiranja in urejanja prostora,

- statistični podatki - SURS in Urban Audit.

Kartografska gradiva SPROC se izdelajo kot digitalni prostorski podatki v vektorski obliki s pripadajočimi opisnimi podatki z upoštevanjem pravil, ki veljajo za vzpostavitev geografskih formacijskih sistemov.

Formati podatkov za digitalni grafični prikaz in predaja podatkov naročniku, morajo biti povezljivi s formati digitalnih geodetskih podatkov ob upoštevanju natančnosti geodetskih podatkov in tehničnimi zahtevami občine Cerkvenjak.

8. ROKI ZA PRIPRAVO SPROC OZ. NJENIH POSAMEZNIH FAZ

Za pripravo SPROC so opredeljeni naslednji okvirni roki:

Vzporedno z gornjim postopkom se od dopolnitve predloga SPROC na podlagi priporočil druge prostorske konference se v primeru da je to na podlagi odločitve MOP potrebno naprej izvaja tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Priprava okoljskega poročila poteka vzporedno s pripravo predloga SPROC.

9. OBVEZNOSTI V ZVEZI S FINANCIRANJEM SPROC

Sredstva, potrebna za pripravo in sprejem SPROC ter drugih aktivnosti, vezanih na prostorski akt, se zagotovijo iz proračuna občine Cerkvenjak za leti 2007 in 2008.

Za vsako leto se zagotovijo v sorazmernem deležu glede na potrebe in aktivnosti, ki izhajajo iz rokov za pripravo SPROC oz. njenih posameznih faz, navedenih v predhodni točki.

10. DRUGA DOLOČILA

Pripravljavec bo objavljal obvestila o javni razgrnitvi ter o prostorskih konferencah v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije, lokalnem radiu ter na spletni strani občine Cerkvenjak: http://www.cerkvenjak.si/.

Na zgornji spletni strani bodo dostopne tudi druge informacije o pripravi SPROC. Na to stran lahko zainteresirani posredujejo svoja mnenja, stališča, predloge ipd. Za pripravo strani in ažurnost podatkov na njej je zadolžena Občinska uprava občine Cerkvenjak.

11. ZAČETEK VELJAVNOSTI

Program priprave SPROC se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije in začne veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 00303-001/2005

Datum: 15. februar 2007

Župan občine Cerkvenjak

Jože Kraner, s. r.