Na podlagi 180. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS, 110/2002), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Ur.l.RS, št. 110/02) in 16. člena Statuta občine Šentilj (MUV, št. 15/99), je občinski Svet občine Šentilj na 6. seji, dne 11. decembra 2003, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Šentilj

1. člen

Spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na osnovni odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 29/95) in na spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 2/96, 31/97, 16/98, 34/99, 13/2001)

2. člen

V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča se 1. člen spremeni v celoti in se glasi:

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

I. Zazidana stavbna zemljišča

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbeni inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Če določena stavba še nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbo zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

Poleg površin iz prvega odstavka tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:

• površine nepokritih skladišč, internih parkirišč,

• površine namenjene delavnicam na prostem,

• površine za dejavnosti ob avtocesti,

• odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,

• druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

II. Nezazidano stavbno zemljišče

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

3. člen

2. člen se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

Zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je neposredni uporabnik funkcionalne enote (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik, …), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik.

Stanovanjska površina je čista tlorisna površina stanovanja, z vsemi pomožnimi prostori, ter tlorisna površina garaže za osebne avtomobile, ne glede kje se le-te nahajajo.

Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva:

1. V primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:

• se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,

• za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.

2. V primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:

• se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe, pri čemer pa se upošteva:

a) v kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, za določitev ene zazidljive gradbene parcele se upošteva površina =1.000,00 m2

b) v kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka. Za določitev ene zazidljive gradbene parcele se upošteva površina =1.000,00 m2

4. člen

V 3. členu se spremeni drugi odstavek, tako da glasi:

Meje naselij so določene v dolgoročnem planu občine Pesnica za obdobje 1986 - 2000, dopolnjen leta 1998.

5. člen

V 4. členu se spremeni prva alinea, tako da glasi:

meja 1. območja zajema:

• območje naselja Šentilj, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji do izdelave prostorskih izvedbenih načrtov

• stavbna zemljišča parcelnih številk 3/1, 3/2, *6/1, *90/1, *90/2 v k.o. Trate

6. člen

V 8. členu se črta 5. točka ("na stavbna zemljišča, ki so v uporabi družbenih dejavnosti, društev, državnih organov in družbenih organizacij").

7. člen

9. člen se premeni, tako da glasi:

Vrste dejavnosti oz. namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se ovrednoti s točkami glede na območja iz 5. člena po naslednji tabeli:

Med druge gospodarske dejavnosti spadajo tlorisne površine objektov za proizvodnjo in transformacijo električne energije, tlorisne površine baznih postaj mobilne telefonije, oziroma 15 m2 po bazni postaji, če je le-ta montirana na gradbene objekte, spremljajoči objekti plinskega razvodnega omrežja.

8. člen

11. člen se spremeni, tako da glasi:

Število točk na kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti oz. namen uporabe ter lego določi po naslednji tabeli:

Med nezazidana stavbna zemljišča spadajo tudi površine na katerih so zgrajeni daljnovodni stebri. Površina, ki je potrebna za normalno rabo znaša 100 m2 za vsak posamezni daljnovodni steber.

Pri nezazidanem stavbnem zemljišču se ne točkuje komunalna opremljenost po 7. členu tega odloka.

9. člen

14. člen se spremeni, tako da glasi:

Razen oprostitev plačila, določenih z Zakonom o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč (stalna socialna materialna pomoč, polni invalidski dodatek), ter uživalci pokojnin, ki so upravičeni do varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Občinski svet lahko tudi v drugih primerih, kot so elementarne in druge nesreče, oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca oziroma njegove družine.

Zavezanec mora vložiti zahtevek za oprostitev skupaj z dokazili za preteklo leto do 31. januarja, oprostitev pa se upošteva za tekoče leto. Zahtevek, vložen po navedenem roku, se šteje kot prepozen in se zavrne.

Nadomestilo se ne odmerja za zemljišča, ki so v lasti občine in jih občina uporablja za svojo dejavnost, za objekte gospodarske javne infrastrukture.

Nadomestilo se tudi ne odmerja za funkcionalne enote, ki se uporabljajo:

• za potrebe obrambe,

• za potrebe verske skupnosti, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost,

• za zavode in institucije, katerih ustanovitelj je občina Šentilj,

• za potrebe knjižničarske dejavnosti,

• za športna in ostala društva

10. člen

17. člen se spremeni, tako da glasi:

Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije ugotovi obveznost občanov, ki so zavezanci plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Obveznost se odmeri letno. Davčna uprava RS z odločbo določi število točk za določitev obveznosti pravnih in fizičnih oseb, ki so zavezanci plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Pravne osebe poravnajo svoje obveznosti po dvanajstinah.

Fizične osebe poravnajo svoje obveznosti v dveh polletnih obrokih.

Zavezanci plačujejo nadomestilo po vsakokratni vrednosti točke in sicer:

• pravne osebe mesečno do 15. v mesecu za tekoči mesec,

• občani v dveh enakih polletnih obrokih, v kolikor odmerjeni znesek ne presega =50.000,00 Sit, plačilo pa zapade 15. aprila in 15. septembra posameznega leta,

• občani v trimesečnih obrokih, v kolikor odmerjeni znesek presega =50.000,00 Sit, ki zapadejo plačilu 1. v trimesečju

Za neplačane ali nepravočasne plačane obveznosti se obračunajo zamudne obresti v skladu z "Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti."

11. člen

Ta odlok se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in začne veljati naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2004.

Številka: Odl.13/03

Datum: 15. december 2003

Župan občine Šentilj

Edvard Čagran, s. r.