Na podlagi 119. in v povezavi 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021 - UPB1) je Občinski svet Občine Poljčane na 5. izredni seji, dne 14. 9. 2022 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU (OPPN)

ZA KAMNOLOM POLJČANE - ŠIRITEV PRIDOBIVALNEGA PROSTORA

I.  Splošne določbe

1. člen

(Podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2020) sprejme občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) ZA KAMNOLOM POLJČANE - v nadaljnjem besedilu OPPN.

(2) OPPN je izdelal projektivni biro Region Brežice d.o.o. pod št. 3265/U-19.

2. člen

(Vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge.

II. Opis prostorske ureditve

3. člen

(Namen OPPN)

(1) S tem OPPN se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve v kamnolomu Poljčane.

(2) Namen OPPN je določitev prostorsko izvedbenih pogojev glede namembnosti in vrste posegov v prostor, glede lege objektov, velikosti in oblikovanja, pogojev in meril za parcelacijo, glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja.

4. člen

(Obseg ureditvenega območja)

(1) Ureditveno območje OPPN je velikosti cca. 25,5 ha.

Območje urejanja z OPPN obsega naslednje parcelne številke: del 1088/17, 592/2, del 592/3, 592/16, del 592/17, 592/1, 592/22, del 1088/20, del 1088/21, del 1088/25, del 1088/28, del 1088/31, del 1089/1, del 1089/3, del 1178/5, del 1178/6, del 1179/1, 1178/1, 1178/2, 584/1, del 584/2, del 583/2, 591/6, 591/7, del 591/11, del 591/10, 591/23, 583/3, 591/13, 591/14, 591/15, 591/16, 592/23, 591/36, 591/37, del 591/28, del 591/34, del 591/33, del 591/32, 591/29, 591/27, 591/31, del 591/35, 591/30, 591/26, 591/24, 591/25, *284, *285, *256, vse k.o. 782 - Poljčane.

(2) Meja območja je razvidna na grafičnih prilogah.

III.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

5. člen

(Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1) Območje urejanja z OPPN se nahaja okoli 600 m jugozahodno od Zgornjih Poljčan, na severozahodnem pobočju doline Bele ob cesti Poljčane - Rogaška Slatina, ob regionalni cesti R1 219/1237 Podplat - Poljčane - Slovenska Bistrica. Dostop do kamnoloma je urejen po obstoječem cestnem priključku in mogoč z vsemi kategorijami prevoznih sredstev. Poljčane ležijo v severovzhodni Sloveniji, med Bočem na severu in Dravinjskimi goricami na jugu, na križišču pomembnih cestnih prometnic Maribor - Brežice ter Ptuj - Celje. Kamnolom Poljčane leži JZ od Poljčan. V neposredni bližini območja OPPN ni strnjenih naselij in drugih objektov. Območje OPPN je od prvega objekta na SV strani oddaljeno cca. 10 m, od istega objekta pa je območje pridobivanja oddaljeno približno 175 m. Začetek osrednjega dela naselja Zgornje Poljčane je od meje OPPN oddaljen cca. 300 m, območje pridobivanja pa približno 500 m od začetka osrednjega dela. Najbližji je objekt na S strani OPPN, na naslovu Rimska ulica 39, Poljčane in je od mesta pridobivanja oddaljen cca 60 m. Prvi objekt na V strani je od meje OPPN oddaljen cca. 48 m, od mesta pridobivanja pa 245 m. Širše območje kamnoloma predstavljajo območja poraščena z gozdovi.

(2) Kamnolom je oddaljen od območja poselitve in je dobro dostopen ter povezan z bližnjo in daljno okolico preko obstoječega cestnega omrežja.

(3) Obravnavano območje OPPN predstavlja širitev obstoječega pridobivalnega prostora in nadaljevanje že obstoječe aktivnosti v prostoru (pridobivanje dolomita). Nadaljevanje eksploatacije je na isti lokaciji racionalno in ekonomično, vsekakor pa je pomembno in v širšem interesu lokalne skupnosti realizirati možnosti in ponuditi kvaliteten material iz lastnega kamnoloma.

(4) Vplivi na neposredno okolico v času izkoriščanja v obliki začasne degradacije naravnega okolja ter motenj zaradi razstreljevanja in mehanizacije pri tehnološkem procesu so neizogibni, vendar je cilj z uporabo sodobnih in nadzorovanih metod in tehnološke opreme, z upoštevanjem preventivnih ukrepov in z optimalno izbrano odkopno metodo, katera bo omogočala sprotno sanacijo in rekultivacijo, jih omiliti oz. zmanjšati na minimum.

6. člen

(Umestitev v prostor)

(1) Pridobivanje mineralne surovine s sprotno sanacijo in rekultivacijo je zasnovano na način, da se v največji meri  upoštevajo in izkoristijo že obstoječe danosti in ureditve v prostoru.

(2) Obstoječe ureditve na območju celotnega kamnoloma Poljčane se ohranjajo in v osnovi ne spreminjajo. Vse dejavnosti v kamnolomu se bodo izvajale znotraj območja OPPN, tehnološki procesi bodo obsegali odkopavanje, nakladanje in odvoz mineralne surovine.

(3) Koncept razvoja kamnoloma predstavlja razširitev obstoječega kamnoloma, vključno z vsemi potrebnimi korekcijami in prilagoditvami obstoječih ureditev novemu stanju. Izhodišče za nadaljnje izkoriščanje in sanacijo kamnoloma Poljčane je njegova obstoječa geometrija. Kamnolom se bo širil v južno in zahodno smer, z namenom ustvarjanja končnih brežin sprejemljivega videza tudi na sever. Odpiranje in izkoriščanje bo potekalo postopoma, v etažnih ravninah in sicer na način, da bosta tako sprotna kot tudi končna sanacija čim lažje izvedljivi. V končni fazi sanacije je zagotovljena ugodna umestitev v obstoječi relief bližnje krajine in izboljšava vidne onesnaženosti okolja z zahtevanim 12 metrskim zelenim pasom. Izkoriščanje kamnoloma se bo izvajalo s sprotno sanacijo in rekultivacijo in sicer - od zgoraj navzdol od najvišje etaže proti dnu kamnoloma ter - od severa proti jugu. Na višjih etažah se takoj, ko so za to dani pogoji, izvaja in izvede sprotna sanacija z rekultivacijo. Le-ta se izvaja na način, da zaradi aktivnosti ni zmanjšana varnost izvajanja izkoriščanja na spodnjih etažah. Po potrebi se pridobivanje razdeli v posamezne etape (delovne etaže) tako, da bo pridobivalno-sanacijski prostor tlorisno čim manjši. Pridobivanje bo potekalo po do sedaj uporabljani etažni odkopni metodi, ki se bo dopolnila in prilagodila novim zahtevam na področju izvajanja sprotne in sanacije površinskih kopov (modifikacija). Potekalo bo do osnovnega platoja na koti cca. 300 in na štirih (4) etažah.

(4) Saniran in rekultiviran kamnolom bo ponovno gozdna površina.

7. člen

(Vrste dopustnih gradenj)

(1) Na območju OPPN je dovoljena:

·  gradnja objektov

·  rekonstrukcija objektov

·  rušitve objektov

·  sprememba namembnosti objektov ali njihovih delov (skladno z dopustnimi dejavnostmi)

·  gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov

·  vzdrževanje objektov.

8. člen

(Vrste dopustnih objektov)

(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen oziroma po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI):

1  stavbe

1220  Poslovne in upravne stavbe

1242  Garažne stavbe

125  Industrijske in skladiščne stavbe

2  gradbeni inženirski objekti

2112  Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste

214  Mostovi, viadukti, predori in podhodi 

22  Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 

2301  Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin

2420  Drugi gradbeni inženirski objekti

3111  Trajno reliefno preoblikovanje terena

3211  Gradbeni posegi za opremo odprtih površin

(2) Na območju OPPN je skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost, dovoljena gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov: nadstrešnica do vključno 50 m²; gozdne ceste; pešpoti; kolesarske poti; jahalne steze; prometna signalizacija in prometna oprema; vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode prostornine do 2000 m³; ograje višine do 3,50 m; oporni zid višinske razlike med spodnjim in zgornjim zemljiščem do 2,00 m; utrjene površine; utrjene brežine; ekološki otoki; urbana oprema; objekti za oglaševanje in informacijski panoji; proizvod kot celota dan na trg; merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja.

9. člen

(Vrste dopustnih dejavnosti)

(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti skladno s predpisi, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti (danes: Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti Ur.l. RS, št. 17/08):

A  RUDARSTVO

·  dovoljeno je:  (08.11)  Pridobivanje kamna

                       (09.900) Storitve za drugo rudarjenje (raziskovalne storitve, jemanje vzorcev,

                       geološka opazovanja, vrtanje in sondiranje)

Pogoji in usmeritve za gradnjo

10. člen

(1) Na območju OPPN se izvaja širitev pridobivalnega prostora s sprotno sanacijo in rekultivacijo.

(2) Pred pričetkom raziskovalnih ter pripravljalnih del in eksploatacije je potrebno pridobiti rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje skladno s predpisi s področja rudarstva (danes: Zakon o rudarstvu ZRud-1 Ur.l. RS, št. 61/2010, 62/2010 popr., 76/10 - Zrud-1A, 57/12 - ZRud-1B, 111/13 - Zrud-1C, 14/14 - Zrud-1-UPB3, 61/17 - GZ).

(3) Na območju OPPN je vezano na dopustne vrste objektov območje primarno namenjeno rudarstvu.

11. člen

(Ureditev v času pridobivanja)

(1) Znotraj celotnega območja OPPN se izvede širitev oz. nadaljevanje obstoječega pridobivalnega prostora. Izhodišče za nadaljnje izkoriščanje in sanacijo kamnoloma Poljčane je njegova obstoječa geometrija. Kamnolom se bo širil v južno in zahodno smer, z namenom ustvarjanja končnih brežin sprejemljivega videza tudi na sever. Odpiranje in izkoriščanje bo potekalo postopoma, v etažnih ravninah in sicer na način, da bosta tako sprotna kot tudi končna sanacija čim lažje izvedljivi. Smeri odpiranja in napredovanja, kakor tudi odkopna metoda se prilagodijo obstoječim razmeram in sprotnim raziskavam.

(2) Pridobivanje s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo izvajalo fazno, faznost se prilagodi na naravne danosti in potrebe optimizacije tehnoloških procesov pri izvajanju odkopavanja.

(3) Pred začetkom pridobivanja na še neodkritih gozdnih površinah, je potrebno izvesti posek posameznih dreves in grmičevja ter odkrivanje površin. Odkrivko se transportira na odlagališča za potrebe bodoče sanacije in rekultivacije - humus in jalovina se deponirata ločeno.

Posek in odkrivanje se izvaja samo v obsegu, ki predstavlja površino predvideno za takojšnji pričetek pridobivanja.

(4) Osnovna odkopna metoda je pridobivanje »od zgoraj navzdol« od najvišje etaže proti dnu kamnoloma ter od severa proti jugu. Na višjih etažah se takoj, ko so za to dani pogoji, izvaja in izvede sprotna sanacija z rekultivacijo. Le-ta se izvaja na način, da zaradi aktivnosti ni zmanjšana varnost izvajanja izkoriščanja na spodnjih etažah. Po potrebi se pridobivanje razdeli v posamezne etape (delovne etaže) tako, da  bo pridobivalno-sanacijski prostor tlorisno čim manjši.

(5) Pridobivanje se izvaja z vrtanjem in občasnim razstreljevanjem; transport odstreljenega ali z gradbeno mehanizacijo pridobljenega materiala poteka gravitacijsko z odrivom in presipavanjem preko transportnih drč s pomočjo buldožerja, nakladalca. Ob vznožju spodnje brežine se s čelnim nakladalcem na kolesih nalaga v vsipnik sistema gumijastih transporterjev. V primeru potrebe se izvaja tudi s pomočjo tovornjakov, ki obsega nakladanje na tovorna vozila in odvoz do lokacije predelave. Nakladanje se izvaja izključno na osnovnem platoju. Predelava odstreljene kamnine poteka v fiksni separaciji, ki je postavljena na osnovnem platoju.

(6) V času pridobivanja je potrebno omogočiti neovirane dostope do obstoječih, kakor tudi do sprotno saniranih in rekultiviranih gozdnih površin - dovoljeno je ohranjanje, vzdrževanje in rekonstruiranje obstoječih ter tudi umeščanje novih gozdnih poti.

(7) Vse ureditve in dejavnosti na območju kamnoloma morajo biti podrejene ohranjanju naravnih razmer in vzpostavitvi ekološkega ravnovesja na eksploatacijskem območju.

12. člen

(Sprotna sanacija in rekultivacija)

(1) V času pridobivanja se izvaja sprotna sanacija in rekultivacija - predpisane naklone končnih brežin in oblikovanje reliefa se izvaja sproti z odkopavanjem, katero naj bo kontrolirano in usmerjeno tako, da so po končanem izkopu, razen nasutja krovnih plasti, nujni le manjši korekcijski posegi.

(2) Tehnična sanacija se izvaja sproti, z zasipavanjem izkoriščenih delov z jalovino ter prekrivanjem s humusom v debelinah zadostnih za predvidene zasaditve (robovi končnih sanacijskih etaž - berm se izvedejo z večjimi kosi kamnine prekrite s travno rušo).

Končni naklon saniranih brežin je odvisen od oblikovanja in geoloških pogojev - naklone je potrebno verificirati s stabilnostnim izračunom v projektnih rešitvah Rudarskega projekta.

Po končani eksploataciji kamnoloma je potrebno v sklopu sanacije in rekultivacije odstraniti vse za potrebe izvajanja del postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij.

Na predelih, kjer posledic odkopavanja ni mogoče v celoti odpraviti, je potrebno izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ljudi in živali.

(3) Sanacija se zaključi z izvedbo rekultivacije etaž in brežin z zatravitvijo in pogozditvijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami - končna ureditev je gozdna površina.

(4) V območju med glavno cesto in območjem kamnoloma se zaradi izboljšave vidne onesnaženosti okolja izvede nadomestna zasaditev 12 metrskega zelenega pasu, v celotni liniji - razen na uvozu v kamnolom. Za zasaditev se uporabi avtohtona listnata drevesa, kot so hrast (cer, graden), bukev, gaber (beli, črni) in grmovnice kot so: glog, črni trn, dobrovita, brogovita in podobno.

(5) Severovzhodna stena kamnoloma se po končani rabi preoblikuje v enovito, neterasasto površino, ki se ne zasadi ter se prepusti naravni sukcesiji.

(6) Pri odkopavanju etaž naj izvajalec pušča vmesna območja v smislu melišč, ki bodo razgibala teren in omogočila živalskim vrstam lažje prehode.

13. člen

(Lega in velikost objektov)

(1) Prikaz lege, velikosti in oblikovnosti objektov v grafičnem delu so simbolne narave.

(2) Gradnja objektov je dovoljena znotraj celotne površine namenjene gradnji. Lega  posameznih objektov se prilagaja glede na tehnologijo, prometne in zunanje ureditve in lego sosednjih objektov. Odmiki med objekti morajo biti takšni, da omogočajo uporabo, vzdrževanje objekta in upoštevajo varstvene pogoje (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske poti, prometno varnost – preglednost, ipd.).

(3) Faktor zazidanosti (v nadaljevanju FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino zemljiških parcel namenjenih gradnji (območje za gradnjo). Pri izračunu se upoštevajo vsi objekti ne glede na zahtevnost (nezahtevni in enostavni objekti, manj zahtevni ali zahtevni objekti), vključno s povoznimi površinami in površinami za mirujoči promet. FZ je maksimalno 0,8.

(4) Horizontalni gabarit objektov se prilagaja funkciji objekta in njegovi tehnologiji. Dovoljeno je svobodno oblikovanje.

(5) Višine objektov so primarno prilagojene funkciji objekta in njegovi tehnologiji. Maksimalna višina objektov je 20 m. Dopustno je odstopanje, v kolikor to zahteva dejavnost in delovni proces, kar je potrebno dokazati v projektni dokumentaciji. Število etaž se znotraj maksimalnega gabarita prosto tvori. Kletne etaže so dovoljene, v kolikor to dopuščajo terenske izmere in komunalni priključki. Na objekte je možno namestiti tehnične in tehnološke naprave (jaški dvigal, klima, sončni kolektorji, fotovoltaika,…).

14. člen

(Oblikovanje objektov in površin)

(1) Strehe

Na celotnem območju gradnje so dovoljene ravne strehe z minimalnim naklonom, dvokapnice z naklonom 10° - 35°, večkapnice in kombinacija le-teh. Strehe so lahko zazelenjene. Dovoljena je izvedba atike. Kritina ne sme biti bleščeča. Na strehah stavb je dovoljena postavitev in vgradnja nebleščečih naprav za izkoriščanje sončne energije.

(2) Fasade

Dovoljeno je svobodno oblikovanje z uporabo sodobnih materialov in elementov oblikovanja. Dovoljene so tudi kombinacije enostavnih oblik, uporaba lesa ali drugih sonaravnih materialov, lahko tudi zazelenjene. Fasade naj bodo v svetlih oz. pastelnih odtenkih. Dovoljene so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade ali za členitev fasadnih ploskev. Dovoljene so nadstrešnice nad vhodi in dostavnimi odprtinami ter na parkiriščih.

15. člen

(Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Na območju OPPN je skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki sovpadajo z dopustnimi dejavnostmi ter pod pogojem, da nimajo negativnih vplivov na okolje, ne zahtevajo večjih posegov ter ohranjajo naravne razmere območja (ograje, podporni zidovi, gozdne poti, učne poti, sprehajalne poti, kolesarske poti, opazovalnice, informacijske table).

(2) Objekti morajo biti gradbeno in oblikovno kvalitetni, dovoljeni so le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo predvidene krajinske in reliefne značilnosti.

16. člen

(Usmeritve za ureditev zelenih in gozdnih površin)

(1) Ozelenitve in pogozditve območja kamnoloma se izvajajo načrtno in sprotno z zatravitvijo in zasaditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst - izvaja se sprotna zasaditev brežin z namenom čim hitrejše zarasti območja in vzpostavitve ugodnih pogojev za človeka in živali.

(2) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 30. člena tega odloka.

17. člen

(Lega objektov na zemljišču)

(1) Lega kamnoloma Poljčane je definirana z mejo območja OPPN, ki je enaka obstoječim parcelnim mejam in mejo pridobivalnega prostora ter je prikazana v grafičnem delu na ureditvenih situacijah.

18. člen

(Velikost in oblika parcel)

(1) Obstoječa parcelacija - razporeditev in velikost obstoječih parcel se ne spreminja. Dovoljena so odstopanja od parcelacije, če to pogojujejo usklajevanja z obstoječim stanjem ter tehnologijo pridobivanja dolomita, če gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev in v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

19. člen

(1) Območje kamnoloma Poljčane je prometno in infrastrukturno opremljeno, gradnja novih infrastrukturnih vodov na območju OPPN ni predvidena. V letu 2019 je bil izveden nov cestni priključek z levo zavijalnim pasom.

(2) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.

20. člen

(Pogoji za prometno urejanje)

(1) Dovoz oz. dostop do območja OPPN je obstoječ. Kamnolom je z regionalno cesto R1-219, odsek 1237 Poljčane - Podplat povezan z lastnim uvozom. Poteka po obstoječem priključku, ki se nahaja na V strani kamnoloma. Primeren je za vse kategorije prevoznih sredstev.

(2) Obstoječi dovoz oz. dostop do območja OPPN se ukine. Uporabi se nov, že izveden, cestni priključek z levo zavijalnim pasom. Nov cestni priključek je izveden iz regionalne ceste cca 60 m SV od obstoječega priključka.

(3) Dostopi na nivoju obstoječega osnovnega platoja so že urejeni, utrjeni, mestoma tudi asfaltirani. Le-ti se ohranjajo, po potrebi tudi premeščajo v skladu z napredovanjem izvajanja izkoriščanja in drugih rudarskih del.

(4) Odkopna metoda pridobivanja omogoča vodenje transportnih poti znotraj kamnoloma samega (osnovna platoja, dostopi do etaž, etaže), le te so namenjene delovnemu procesu z delovnimi stroji ter tudi dostopu do gozdnih površin. Najpomembnejša aktivna dostopna pot z osnovnega platoja na etaže poteka preko parcele s parcelno številko 591/2, ki sicer leži izven območja OPPN, leži pa znotraj pridobivalnega prostora z veljavno koncesijo. Umeščena je na JV delu pridobivalnega prostora in zavije po južni meji obravnavanega območja naprej v preostali del kamnoloma.

(5) Pri vseh predvidenih ureditvah je potrebno upoštevati zaščito obstoječe gozdne ceste in transportnih poti pred erozijo. Meteorne in druge morebitne odpadne vode iz območja OPPN, ne smejo biti speljane na cesto ali v naprave za odvodnjavanje ceste.

(6) Če bi zaradi gradnje prišlo do onesnaženja javne površine, jo mora investitor oziroma izvajalec očistiti in povrniti v prvotno stanje.

(7) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 27. člena tega odloka.

Pogoji za komunalno in elektroenergetsko omrežje ter omrežje zvez

21. člen

(Vodovodno omrežje)

(1) Na območju OPPN je obstoječe vodovodno omrežje in zajetje v katero se ne bo posegalo, glede na potrebe se le to lahko rekonstruira, dogradi in ukine.

22. člen

(Kanalizacija)

(1) V območju OPPN ni izvirskih vod.

(2) Območje OPPN je v celoti znotraj vodovarstvenega območja virov pitne vode s III. režimom varovanja. Odpadne vode se skladno z ukrepi ne odvajajo na ponikanje.

(3) Na območju OPPN je interni kanalizacijski sistem za komunalne odpadne vode. Za zbiranje komunalnih odpadnih vod iz sanitarij sta izvedeni dve obstoječi več prekatni greznici. V prihodnje je predvidena opustitev greznic in izvedba male komunalne čistilne naprave (MKČN) do 50PE. Gradnja novih sanitarij ni predvidena. V kolikor se izkaže potreba za dodatne sanitarije za zaposlene na območju OPPN se bodo uporabili namenski moduli (kemična stranišča).

(4) Tehnološke vode obratujoče separacije so v zaprtem tehnološkem krogu in se ne izpuščajo v okolje. Izveden je zaprti sistem brez izpustov.

(5) Padavinske vode s streh objektov in drugih pokritih površin se in se bodo selektivno vodile v sistem meteorne kanalizacije, meteorna voda z utrjenih povoznih in parkirnih površin se preko peskolovov in lovilcev olj očiščene vodijo v potok Bela, v obstoječ priklop.

(6) Padavinske vode, ki padejo na obstoječe etaže in brežine kopa, so neonesnažene in se infiltrirajo. V primeru pojava viškov meteornih vod jih je potrebno razpršeno odvajati po površini na način, s katerim ni ogrožena stabilnost brežin.

(7) V kolikor se bodo zaradi potreb izvajanja rudarskih del izvajali dodatni objekti in rudarska infrastruktura, je le te potrebno kontrolirano odvajati v kanalizacijski sistem in jih po potrebi pred izpustom voditi preko peskolovov in lovilcev olj. Neprečiščenih odpadnih vod ni dopustno odvajati v izpust.

(8) Odvajanje padavinskih vod z večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z veljavno zakonodajo (prej: 92.členom ZV-1) in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih vod z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih vod pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).

23. člen

(Elektroenergetsko omrežje)

(1) Na območju OPPN je obstoječe elektroenergetsko omrežje, glede na potrebe se le to lahko rekonstruira, dogradi in ukine.

(2) Na območju OPPN je obstoječ 20 kV daljnovod Poljčane Kamnolom (d-145); 20 kV daljnovod Poljčane Kamnolom (k-204) in 0,4 kV nizkonapetostno omrežje (nadzemno-podzemno) iz TP 20/0,4 kV Poljčane kamnolom (t-202).

(3) Obstoječi elektroenergetski vodi so vrisani v geodetski načrt kamnoloma. Povečanje priključne moči oziroma priključitve na distribucijsko omrežje Elektro Maribor d.d. niso predvidene. Če se kasneje pokaže potreba, se le-ta izvede.

24. člen

(Omrežje zvez)

(1) Na območju OPPN je obstoječi TK vod - fiksno podzemno omrežje, nove povezave in priključki niso predvideni.

V.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

25. člen

(Varstvo kulturne dediščine)

(1) Ureditve na območju OPPN ne posegajo v varovan objekt ali evidentirano območje kulturne dediščine.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi obvesti pristojno enoto Zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(3) Varstvo morebitnih tangiranih arheoloških ostalin zagotavlja z izvajanjem strokovnega nadzora med posegi (pripravljalna in zemeljska dela), ki se bodo izvajali v sklopu izvajanja OPPN. Pri izvajanju del na območju OPPN zagotoviti občasni strokovni nadzor nad izvedbo del s strani pristojnega strokovnjaka za arheološke raziskave.

VI. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

26. člen

(Varovanje pred onesnaženjem tal)

(1) Območje OPPN se nahaja v erozijskem območju - zahtevni zaščitni ukrepi.

(2) V času pridobivanja je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.

(3) Humus s področja kamnoloma je treba tudi v nadaljevanju odstranjevati in ga deponirati v območju, ki je namenjeno za njegovo deponiranje. V primeru, da je možno, se lahko deponira tudi na obrobju etaž, če se kaže potreba po njegovi hitri uporabi. Odkopno jalovino je potrebno deponirati ločeno od humusa. Oboje, jalovina in humus, se uporabljata pri sprotni in končni ureditvi brežin in sanaciji.

(4) Odložena humus in jalovina morata biti deponirana na način, da se prepreči erozija. Uporabita se za izvedbo končne sanacije in ustrezno podlago za izvedbo rekultivacije.

(5) V času izkoriščanja je potrebno izvajati sprotno sanacijo brežin dokončno izkoriščenega dela (od zgoraj navzdol, od severa proti jugu).

(6) Mehanizacija, ki se uporablja za pridobivanje, transport in predelavo mineralne surovine (nakladalci, bagri, buldožerji, …), mora biti vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki z njo upravlja, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je takoj potrebno pristopiti k sanaciji in obvestiti pristojne organe.

(7) Vse odpadke, ki bodo nastajali pri tehnoloških procesih pridobivanja in predelave, je potrebno zbirati v primernih posodah, ki so namenjena za skladiščenje odpadkov. Prostor, kjer se odpadki skladiščijo, naj bo utrjen, pokrit, brez odtokov in odporen na tekočine, ki se v tem prostoru skladiščijo. Odvoz odpadkov izvajajo za to pooblaščena podjetja.

(8) V območju, kjer bo potekalo izkoriščanje (etaže, preostali del osnovnega platoja), večja popravila in vzdrževanje niso dovoljena. Koncesionar bo stroje, naprave transportna sredstva, vozila v okvari… brez izjeme odpeljal v za to namenjeno in ustrezno opremljeno mehanično delavnico, ki je urejena znotraj obravnavanega območja OPPN (hala na parcelah št. 591/6 in 591/15) ali na ustrezne pooblaščene servise.

(9) Znotraj območja kamnoloma je daljše parkiranje vozil in strojev predvideno na temu namenjenih ustrezno utrjenih lokacijah na osnovnem platoju. Urejene morajo biti v skladu z zahtevami za umestitev znotraj 3. VVO.

(10)  Izvajalec mora imeti na razpolago ustrezne adsorpcijske materiale, ki jih lahko uporabi v primeru morebitnega izlitja - strojelom, okvara,…

(11)  Redno je potrebno kontrolirati brezhibnost vozil in strojev skladno z navodili za vzdrževanje in uporabo.

(12)  Strogo je prepovedano menjavanje olja ali drugih tekočin na mehanizaciji in vozilih na osnovnem platoju ali na kakem drugem mestu v kamnolomu, ki ni namenjeno in ustrezno opremljeno za takšne dejavnosti.

(13)  Potrebno je onemogočiti odlaganje kakršnihkoli odpadkov v kamnolomu.

(14)  V kamnolomu ni predvideno skladiščenje razstrelilnih sredstev.

(15)  Skladiščenje olj in maziva je urejeno v prostorih delavnic, kjer bi bilo morebitno izlitje kontrolirano. Z razlitimi tekočinami in mazivi se ravna v skladu z zakonodajo.

(16)  Stroji se oskrbujejo z nafto na urejeni pretakalni ploščadi s cisterno za gorivo, zakopano v zemljo (14500 litrov). Vodi se evidenca o porabi goriva in stanju medplaščne tekočine skladiščnega rezervoarja nafte. Urejena je ustrezna cisterna za odpadno olje in odpadne filtre. Oboje odvaža pooblaščeno podjetje za odvoz nevarnih odpadkov.

(17)  Vse prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.

(18)  Po končanem pridobivanju je potrebno odstraniti vse ostanke začasnih deponij.

(19)  Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 29. člena tega odloka.

27. člen

(Varovanje pred prekomernim hrupom)

(1) Skladno s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa, se obravnavani poseg nahaja v IV. stopnji varstva pred hrupom, neposredna okolica tudi v IV. stopnji varstva pred hrupom. Kamnolom s svojim delovanjem oziroma tehnološkimi procesi vpliva na okolje in okolico s hrupom. Območje OPPN je od prvega objekta na SV strani oddaljeno cca. 10 m, od istega objekta pa je območje pridobivanja oddaljeno približno 175 m. Začetek osrednjega dela naselja Zgornje Poljčane je od meje OPPN oddaljen cca. 300 m, območje pridobivanja pa približno 500 m od začetka osrednjega dela. Prvi objekt na V strani je od meje OPPN oddaljen cca. 48 m, od mesta pridobivanja pa 245 m.

(2) Pri izvajanju dejavnosti je treba zagotoviti ukrepe in organizirati način dela, da bo vrednost kazalca hrupa Ldan na fasadah pri najbližjih stanovanjskih objektih pod mejnimi vrednostmi za III. SVPH.

(3) V času pridobivanja materiala bo izvor hrupa predstavljalo delovanje strojev in manipulacija z materialom, dela se bodo izvajala le v dnevnem času od 6:00 do 18:00 ure.

(4) Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.

28. člen

(Varovanje pred onesnaženjem zraka)

(1) Pri izkoriščanju, sprotni sanaciji in rekultivaciji bo prihajalo do emisij delovanja motorjev z notranjim izgorevanjem in emisij prašnih delcev zaradi zemeljskih del in transporta. Prašenje bo izrazitejše v sušnem in vetrovnem obdobju.

(2) Preprečevanje prekomernega širjenja prahu pri transportu materiala se izvaja z omejitvijo hitrosti znotraj območja peskokopa na 5 km/h in doslednim oroševanjem transportnih poti in naloženega materiala z vodnimi prhami.

Vse ukrepe za preprečevanje prašenja je potrebno izvajati zlasti ob sušnih obdobjih in pojavih večjih vetrov.

(3) Odkrivka in jalovina, ki se začasno deponirata znotraj območja kamnoloma, morata biti naloženi tako, da se prepreči prašenje predvsem v primeru suhega in vetrovnega vremena (prekrivanje, pregrade ali zatravitev).

(4) V primeru raznosa materiala s transportom po cesti, ki vodi do kamnoloma, je potrebno cesto očistiti, da ne prihaja do prašenja.

(5) Umestitev naprav bo tudi v prihodnje takšna, da bo morebiten vpliv prašenja minimalen in lokalno omejen, v vsakem primeru pa ne bo presegal mej pridobivalnega prostora.

(6) Pri izvajanju dejavnosti na območju razširjenega kamnoloma upravljalec naj zasleduje izvajanje sledečih ukrepov:

a.  Manipulacijske površine znotraj območja kamnoloma je potrebno v času sušnega vremena stalno močiti. Prav tako je potrebno močiti skladiščene frakcije na deponiji.

b.  Tovornim vozilom je potrebno pred vožnjo po javnih površinah očistiti pnevmatike v primeru, da se je tovorno vozilo pred tem pomikalo po neutrjenih površinah.

c.  Delovni stroji in mehanizacija morajo biti redno vzdrževani in tehnično brezhibni.

d.  V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih strojev za daljši čas je potrebno ugasniti motor.

e.  Vožnja po podlagi, kjer je možnost nastanka prašenja, naj bo počasna. Po potrebi se take poti dodatno utrdi.

f.  Vegetacijo v kamnolomu in okolici naj se odstranjuje preudarno, prav tako naj se jo kasneje čim hitreje in čim boje sanira, saj le ta veliko pripomore pri zadrževanju in neširjenju prašnih delcev.

g.  Uporablja naj se transportne poti znotraj območja kamnoloma. Potrebno je uporabljati princip skrajšanja transportnih poti in se izogibati prevozov skozi poseljena območja.

h.  Zmanjšanje površin, s katerih je možno razpršeno emitiranje prašnih delcev, na najmanjšo možno mero: sprotno zagrinjanje in zasaditev že izkoriščenih površin kamnoloma in drugih površin na območju kamnoloma, ki niso v uporabi, skladno z rudarskim projektom.

29. člen

(Varstvo voda)

(1) Območje OPPN se nahaja znotraj varovanega območja, v VVO III (III. vodovarstveno območje) in se ne nahaja v območju varovanih vodnih virov.

(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi s predmetnega področja.

(3) Območje leži v III. vodovarstvenem območju, kar zahteva določene vodovarstvene ukrepe: Pri vrtanju, med obratovanjem in vzdrževanjem je potrebno izvesti vse ukrepe za preprečitev odtekanja, ponikanja, ali spiranja izvrtanine ali drugih snovi v podzemne vode ali zajetje; po prenehanju uporabe vrtine jo je potrebno ukiniti tako, da preprečimo kakršno koli onesnaženje podzemne vode ali zajetja; prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločijo snovi, škodljive za vodo; Prepovedana je gradnja skladišča naftnih derivatov s prostornino nad 200 m3 v zaključeni tehnološki celoti in nad 25 m3 za posamezne rezervoarje; prepovedano je graditi nove proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode.

(4) Ureditev odvodnjavanja na območju OPPN mora biti načrtovana in izvedena tako, da ni ogrožena stabilnost zemljišča oz. je preprečena erozija, mora biti usklajena z Zakonom o vodah (ZV-1) in predpisi s področja varstva okolja.

(5) Odvajanje padavinskih vod z večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih vod z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih vod pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…).

(6) V času pridobivanja in tudi po njem se predvidijo ustrezni ukrepi, da se prepreči nelegalno odlaganje odpadkov, ki bi lahko z izcejanjem onesnaževali meteorno vodo, ki je speljana proti potoku Bela. Ukrep zajema postavitev ustreznih opozorilnih tabel, zapornic, ograj.

(7) Oskrba gradbene mehanizacije in delovnih strojev z gorivom in mazivom mora potekati na posebej urejenem območju, ki naj bo utrjena in opremljena s sistemom za odvajanje odpadnih voda z vgrajenim lovilnikom olj. V času oskrbe se pod stroj oskrbe postavi začasna lovilna skleda.

(8) Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(9) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z območja eksploatacije kamnoloma je treba urediti tako, da se prepreči erozija zemeljskega materiala. 

(10)  Padavinske vode z manipulativnih površin in transportnih poti se odvaja preko usedalnikov in filtrov, za katere je treba izdelati tudi poslovnik obratovanja in vzdrževanja. Opredeli se vse zaščitne ukrepe, da se prepreči onesnaževanje površinskih voda in podtalja. Zagotovi se ustrezno ravnanje z usedlinami iz usedalnikov in filtrov.

(11)  Morebitne površine za parkiranje strojev in naprav, ki bodo delovali na območju kamnoloma morajo in drugi utrjeni večnamenski delovni platoji za potrebe kamnoloma morajo biti izvedeni iz nepropustnega materiala (npr: asfalt…) in opremljeni z elementi za zajem in odvajanje padavinskih odpadnih voda ter pred iztokom opremljeni s peskolovi in lovilniki olj, ki so skladni s standardi.

(12)  Obvezno je prekritje s streho vseh tehnoloških objektov.

(13)  Potrebna je izvedba neprepustnih asfaltiranih oziroma betoniranih povoznih površin, obrobljenih z visokimi robniki.

(14)  Predvideti je izgradnjo neprepustne kanalizacije in zbiranje in odvajanje odpadne vode s povoznih površin preko lovilca olj v kanalizacijo z iztokom izven vodovarstvenega območja, ali do izgradnje kanalizacije zbiranje vode s povoznih površin v neprepustnem razervoarju na praznjenje.

(15)  Potrebno je imenovanje odgovorne osebe za nadzor nad stanjem okoljskih razmer.

(16)  Potrebno je zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika z rednim tedenskim opisom stanja okolja vseh delov kamnoloma.

(17)  Potrebno je zagotoviti redno vzdrževanje vseh odkritih pomanjkljivosti

(18)  V primeru uporabe postopkov mokrega separiranja kamnitih materialov je potrebno predvideti uporabo mokrih separacij zaprtega tipa (zaprti krogotok z vračanjem in recikliranjem vode), pri katerih se tehnološke odpadne vode ne izpuščajo v okolje.

(19)  V skladu z 10. členom Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Šmarje pri Jelšah ter ukrepi za varovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 9/95), je prepovedano graditi nove proizvodne, obrtne in servisne objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode, ponikovalnice za odpadno vodo ter odlagati odpadke.

(20)  V skladu z 12. členom Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Šmarje pri Jelšah ter ukrepi za varovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 9/95) mora investitor pridobiti na investicijski program oceno vpliva predvidenega posega na vodni vir, ki jo izdela za to usposobljena organizacija. Tako oceno vpliva predvidenega posega na vodni vir predstavlja revidirana analiza tveganja z zaščitnimi ukrepi, ki mora biti izdelana v obsegu kot je določen v 50. členu Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/16).

(21)  V skladu s 5. členom Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Šmarje pri Jelšah ter ukrepi za varovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 9/95) je potrebno za vsak poseg v varstveni pas vodnega vira, ki bi lahko vplival na spremembo njegovih lastnosti, predhodno soglasje sanitarne inšpekcije v sodelovanju z upravljalcem vodovoda.

(22)  Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 26. člena tega odloka.

(23)  Pri izkopih zaradi izkoriščanja mineralnih surovin, mora biti dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode ter določitev smeri le-te, zato je potrebno ugotoviti potek piezometričnega nivoja podzemne vode na območju predvidenega kamnoloma. Izdelana je 1 piezometrična vrtina, ki bo služila kot opazovalna in iz katere bo mogoče ob morebitnem izlitju onesnaževal v tla črpanje onesnažene vode.

(24)  Vsaj dvakrat letno (v sušnem in deževnem obdobju) se mora odvzeti vzorce podzemne vode za analizo na prisotnost mineralnih olj in onesnaževala (glede na tip  razstreliva za miniranje), ki predstavlja največje tveganje za podzemno vodo. Vzorčenje in analizo naroči pri pristojni institucije upravljalec vodovoda v okviru svojega notranjega nadzora. Odvzem vzorcev se izvede na piezometričnih vrtinah. Stroški vzorčenje in analize pa upravljalec vodovoda zaračuna upravljalcu kamnoloma.

(25)  Pri načrtovanju in izvedbi je treba upoštevati tudi ukrepe iz Analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode (Geologija d.o.o. Idrija, št. 3427-057/2016-01, maj 2015). Ključni ukrepi so sledeči:

a.  Dodatni omilitveni in zaščitni ukrepi za zaščito tal in podzemne vode v času obratovanja kamnoloma:

·  Za delavce je treba postaviti kemična stranišča.

·  Vsa vozila in gradbeni stroji na območju kamnoloma Poljčane morajo izpolnjevati pogoje glede tesnitve strojnih sklopov ter hidravličnih priključkov, tako da ni možnosti kapljanja goriv, maziv in mineralnih olj iz strojev.

·  Obvezna je vsakodnevna kontrola tesnjenja (vizualni pregledi) s strani upravljalca posameznega stroja oz. vozila.

·  Gradbeni stroji in naprave, ki jih bodo uporabljali pri izvajanju del, morajo biti redno servisirani, ne smejo puščati goriv ali motornega olja.

·  Morebitna popravila strojev in vzdrževalna dela (npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo potekati v ustrezno opremljenih delavnicah oz. v za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno utrjeni površini, tako da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla in posledično v podzemno vodo.

·  Gradbene stroje je po končanju del ali v času daljših prekinitev (neugodne vremenske razmere) obvezno parkirati na betonski ploščadi.

·  Goriva in maziva za oskrbo strojev so lahko skladiščena le na utrjeni, omejeni in pokriti površini, ki lahko zadrži celotno količino shranjenih sredstev brez možnosti dotoka meteornih voda in padavin.

·  Pred začetkom gradbenih del je treba izdelati navodilo za ukrepanje v primeru razlitja nevarnih snovi (motorno olje, gorivo,…) in izvesti usposabljanje delavcev v kamnolomu za pravilno ukrepanje v primeru razlitju nevarnih snovi iz gradbene mehanizacije ali tovornih vozil.

·  Upravljavec kamnoloma mora v kamnolomu zagotoviti ustrezna absorpcijska sredstva za omejitev in zajem razlitih tekočin, za zbiranje onesnaženega absorpcijskega sredstva mora biti na razpolago ustrezna posoda.

·  Eventualno razlite nevarne snovi po tleh je treba takoj odstraniti skupaj z onesnaženo zemljo v vodotesne posode s pokrovi, ki jih je treba tudi takoj označiti z vrsto odpadka.

·  Pred začetkom gradnje je treba obvestiti interventno ekipo in zdravstveno inšpekcijo, zadolženo za območje gradnje, o možnih razlitjih nevarnih snovi. Interventna ekipa je dolžna (na stroške investitorja, oz. po dogovoru tudi drugače) zagotoviti kadre in mehanizacijo za pravočasno in pravilno reševanje krizne situacije ob najslabšem scenariju.

·  Pretakanje goriv v gradbene stroje se lahko opravlja na interni črpalki, ki je zgrajena z upoštevanjem varstvenih ukrepov, ki so predpisani po zakonodaji in s to analizo tveganja.

·  V primeru razlitja je obvezno o tem obvestiti zdravstveno inšpekcijo, upravljalca vodovoda in interventno ekipo.

b.  Varstveni ukrepi za pretakališče za goriva

·  Pretakališče za goriva mora biti pokrito s streho, z urejeno odvodnjo meteornih voda.

·  Površine na območju delovanja točilnih naprav in naprav za polnjenje rezervoarjev morajo biti tesnjene, odporne proti delovanju goriv in mehanskim obremenitvam ter zadostno elektrostatično prevodne. Izdelane morajo biti kot lovilne sklede z odvodom v lovilnik olj. Pretakališče za goriva mora stati na utrjeni betonski podlagi, obrobljeni z visokimi robniki. Urejena mora biti ustrezna odvodnja odpadnih voda na ustrezno dimenzioniran lovilec olj (SIST 852-2) in iztokom v neprepustno kanalizacijo izven vodovarstvenega območja, ali do izgradnje kanalizacije v neprepustni zbiralni bazen z rednim praznjenjem.

·  Tehnične zahteve za objekt so predpisane s Pravilnikom o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 111/09) ter morajo zagotavljati varnost pred razlitjem goriva in požarno varnost.

·  Za interni servis za točenje goriv velja, da ima nadzemni rezervoar za dizelsko gorivo lahko do 40 m3 prostornine. V danem primeru je dolžnost projektanta in investitorja, da izvedeta rezervoar z najmanjšim še ustreznim volumnom!

·  Nadzemni rezervoar ima lahko dve steni z vgrajeno nadzorno napravo, ki z zvočnim in svetlobnim znakom opozarja na netesnost rezervoarja. Če ima nadzemni rezervoar eno steno mora biti postavljen v lovilni bazen. Lovilni bazen ne sme imeti vgrajenega odtoka.

·  Ploščad, ki je namenjena polnjenju nadzemnega rezervoarja oziroma točenju goriva v rezervoarje vozil mora biti ustrezne velikosti glede na območje delovanja. Tla ploščadi morajo biti narejena iz materiala, neprepustnega za dizelsko gorivo. Ploščad mora biti zgrajena kot lovilna skleda ustrezne zmogljivosti.

·  Izvedbo premičnega internega servisa za točenje goriv odsvetujemo.

c.  Intervencijski ukrepi v primeru izrednih dogodkov

·  Za primere nesrečnih dogodkov kot so npr. razlitje oziroma onesnaženje površine tal z naftnimi derivati ali drugimi nevarnimi tekočinami je treba imeti izdelano navodilo za ukrepanje. Vsi delavci na gradbišču morajo biti z navodili seznanjeni in ustrezno usposobljeni za pravilno in takojšnje ukrepanje. V navodilu za ukrepanje morajo biti določene tudi pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije in so v 24 urni pripravljenosti. V intervencijsko enoto mora biti vključen tudi hidrogeolog.

·  Za takojšnje  ukrepanje morajo biti na območju izvajanja dejavnosti vedno na voljo zaščitna folija, lovilna korita in ustrezna absorbcijska sredstva, s katerimi se lahko takoj pobrišejo oz. adsorbirajo morebitne razlite snovi.

·  Količina absorbnega sredstva mora biti tolikšna, da je z njim mogoče nevtralizirati celotno količino goriva, ki se nahaja v strojih in vozilih na gradbišču.

·  Lovilno korito mora biti izvedeno tako, da se prepreči iztekanje snovi. Velikost lovilnega korita mora biti dimenzionirana tako, da se lahko ujame vsa količina goriva in maziva iz polnih rezervoarjev. Lovilna korita naj bodo napolnjena z žagovino.

·  Onesnažena absorbcijska sredstva, zaščitno folijo in lovilna korita se naj skladišči v za to namenjeni posodi do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.

·  Za zmanjšanje reakcijskega časa, ob morebitnih nesrečah z delovnimi stroji, je potrebno imeti v bližini lokacije rezervni delovni stroj, s katerimi se lahko izvede takojšnji izkop onesnažene zemljine.

·  V primeru razlitja naftnih derivatov je potrebno onesnaženje takoj omejiti, onesnažen material pobrati s tal, zemljino odkopati in odstraniti in jo shraniti v ustrezne nepropustne zabojnike. Čim prej je potrebno izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene institucije. Na osnovi analiz je potrebno kontaminirano zemljino predati pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov.

·  Vsa nesrečna razlitja in dogodke je treba vpisati v gradbeni dnevnik. Vodja gradbišča mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (policijo, gasilce, zdravstveno inšpekcijo in upravljalca vodovoda), ki si po potrebi ogledajo mesto razlitja in sprejemajo dodatne ukrepe za čim hitrejšo in učinkovito sanacijo onesnaženega mesta. Upravljalec vodovoda  mora glede na mesto in količino razlite tekočine zagotoviti monitoring (na stroške investitorja) na zajetju, ki bi lahko bilo ogroženo od onesnaževal.

30. člen

(Varovanje gozdnih površin)

(1) Na območju OPPN so obstoječe gozdne površine.

(2) V času pridobivanja se izvaja posek drevja in sicer postopoma (fazno) ter skladno z dinamiko izkoriščanja. Pri poseku in spravilu lesa se upoštevajo določila predpisov predmetnega področja.

(3) Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji dovoljenja za izkoriščanje in sicer na podlagi predhodne označitve, evidentiranja gozdnega drevja in ugotovitvene odločbe, v kateri se določi količina in struktura dreves za posek (vse izvede in odločbo izda Zavod za gozdove Slovenije). 

(4) Posegi v gozdne površine in odstranjevanje zarasti izven območja OPPN so prepovedani, prav tako je prepovedano odlaganje humusa ali drugega materiala ter tudi zasipavanje po gozdnih površinah izven meje OPPN.

(5) Po končanem pridobivanju se vse površine povrnejo nazaj v gozdne površine, prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (utrjevanje brežin, ponovna pogozditev z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami). 

(6) V času izvajanja OPPN, kakor tudi po končani sanaciji in rekultivaciji, je potrebno omogočiti čim bolj neoviran dostop do gozdnih površin - dovoljena je izvedba novih gozdnih poti.

(7) K projektu sanacije in rekultivacije je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.

(8) Sanacija in rekultivacija se izvajata pod strokovnim nadzorom Zavoda za gozdove.

31. člen

(Ohranjanje narave)

(1) Ureditve na območju OPPN v manjšem delu (manjši del parc. št. 592/16 in 592/17) posegajo v območje varstva narave kjer za Občino Poljčane velja Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica (Ur. l. RS, št. 10/92). V njem so 4. členu Odloka razglašeni naravni spomeniki. Z označbo NS 27 je kot naravni spomenik razglašeno širše območje kamnolomov v dolini Bele, kjer se nahaja rastišče termofilne flore. Zaradi lege in varovanja naravnega spomenika NS 27 na njej ni predviden poseg v obliki izkoriščanja mineralne surovine. Južni del parcele ostaja v pridobivalnem prostoru samo za potrebe ohranjanja in zagotavljanja edinega dostopa z južne strani. Na omenjeni parceli se ne načrtujejo novi posegi v prostor.

(2) Kamnolom Poljčane se nahaja v bližini območja Natura 2000, vendar le-ta ne sega v območje OPPN.

(3) Smer odpiranja, sprotna sanacija in dinamika razvoja kamnoloma so načrtovani tako, da je možna čim prejšnja sprotna sanacija z rekultivacijo.

(4) Vse ureditve in dejavnosti na območju kamnoloma so podrejene varovanju voda in ohranjanju naravnih razmer.

(5) Zasaditev se izvede z avtohtonimi vrstami listnate drevesne in grmovne vegetacije (hrast graden, bukev, beli in črni gaber in grmovnice, kot so: glog, črni trn, dobrovita, brogovita in podobne). Pri tem se upošteva tudi zahteve in priporočila smernic nosilcev urejanja prostora oz. pogojev lastnikov, upravljavcev.

(6) Širitev pridobivalnega prostora naj se izvaja v več manjših etapah, kolikor je nujno potrebno tako da se čimdalje ohranja večje območje zalednih  sklenjenih gozdnih površin. Zagotoviti je treba stabilizacijo novih gozdnih robov, ki naj bodo strukturirani in vrstno pestri.

(7) Pri odpiranju območja širitve pridobivalnega prostora je treba predvideti tehnične ukrepe za zadrževanje delcev in potencialnih onesnaževal (npr: usedalnik …) pred iztokom padavinskih voda v vodotok Bela in pritoke.

(8) Širitev kamnoloma proti JZ, kjer se nahaja struga manjšega vodotoka, se izvede na način, da se neočiščene vode ne iztekajo po tej strugi ali ostanku te struge neposredno v vodotok Bela.

(9) Sanacija območja se naj med in po zaključku eksploatacije izvaja tako, da se del območja terase prekrije s kamninsko jalovino in humusa ter zasadi z rastišču primerno avtohtono plodonosno grmovno in listnato drevesno zarastjo.

(10)  Severovzhodna stena kamnoloma se po končani rabi preoblikuje v enovito, neterasasto površino, ki se ne zasadi ter se prepusti naravni sukcesiji.

(11)  Predvidena nadomestna zasaditev zelenega pasu v območju med glavno cesto in območjem kamnoloma, v širini cca. 12 m, se izvede v celotni liniji (razen na uvozu v kamnolom). Za zasaditev se uporabi avtohtona listnata drevesa, kot so hrast (cer, graden), bukev, gaber (beli, črni) in grmovnice kot so: glog, črni trn, dobrovita, brogovita in podobne. Zasaditev se izvede v roku enega leta od sprejetja OPPN in sicer zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Sadike morajo biti vitalne, enovrhate in v drevesnici pripravljene za sadnjo. Obseg sadik naj bo minimalno 15 cm. Izdelati  je potrebno Načrt zasaditve, v katerem morajo biti navedene drevesne in grmovne vrste, njihove dimenzije, število, priprava terena za zasaditev, način zasaditve in čas le-te. Tega je potrebno posredovati v potrditev pristojnemu Zavodu za varstvo narave.

(12)  V primeru, da bodo zaradi delovanja kamnoloma prekinjene posamezne prometnice (gozdne vlake ali druge poti), ki omogočajo dostop do drugih gozdnih parcel, ki so zunaj območja OPPN je v takih primerih potrebno zagotoviti nadometne prometnice, da bo z okoliškim gozdom, ki meji na območje OPPN, omogočeno normalno gospodarjenje z gozdom.

(13)  Zaradi varstva habitatnih tipov morajo sanacijski posegi predvidevati tudi odstranjevanje morebitnih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

(14)  Razsvetljava se načrtuje skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Ur.l.RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13) za celoten pridobivalni prostor. Uporaba razsvetljave se načrtuje tako, da se ta izklaplja v drugem delu noči, kjer pa je razsvetljava potrebna iz varnostnih in drugih razlogov, pa naj se svetila opremijo s svetlobnimi tipali, tako da se vklapljajo le po potrebi.

(15)  Pri odkopavanju etaž naj izvajalec pušča vmesna območja v smislu melišč, ki bodo razgibala teren in omogočila živalskim vrstam lažje prehode.

32. člen

(Varstvo krajinskih značilnosti)

(1) Območje OPPN je krajinsko ugodno, znotraj gozdnih površin in je vizualno neizpostavljeno, razen ob regionalni cesti – kjer je potrebno za potrebe manjše vizualne izpostavljenosti, vzpostaviti in vzdrževati nadomestno zasaditev zelenega pasu v širini min. 12 m (v celotni dolžini kamnoloma ob regionalni cesti), drugje mora biti pridobivalni prostor min. 5 m odmaknjen od meje območja OPPN; obseg in višino kamnoloma je potrebno omejiti na način, da ne bo viden iz širše okolice.

(2) Vizualno zaščito območja v času pridobivanja predstavljajo obstoječe gozdne površine. Končna ureditev kamnoloma po sanaciji in rekultivaciji se z ureditvijo reliefa in načrtovanimi zasaditvami, ki se oblikujejo kot naravne združbe, smiselno vključi v krajinsko sliko širšega območja. Izbrana vegetacija je avtohtona in nezahtevna za vzdrževanje.

(3) Posebna pozornost se nameni oblikovanju obrobja izkoriščenega območja - robovi in strmine ne smejo biti ostri, da se onemogoči erozija - končno oblikovanje se izvede z izravnavo površin, zaobljenjem robov, omiljenjem štrlečih predelov, zasipanjem depresij. Za čim boljše vključevanje kamnoloma v okolje, je potrebno težiti k naravnim oblikam skrajnih kontur.

33. člen

(Ravnanje z odpadki)

(1) Pri izkoriščanju in predelavi bo pridobljena jalovina, ki se bo začasno deponirala na ustreznih deponijah znotraj formiranega PP in kasneje uporabila za sanacijo. Lokacije se spreminjajo v skladu s potrebami in jih sproti določa tehnični vodja kamnoloma.

(2) Poleg komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij (klasifikacijska skupina 20) bodo nastajali še odpadki zaradi delovanja in vzdrževanja naprav (klasifikacijska skupina 13, 15, 16 in 19) v manjših količinah pa tudi ostali odpadki. Nastale odpadke izvajalec takoj odpelje na ustrezno deponijo.

Zaradi delovanja naprav bodo predvidoma nastajala naslednje vrste odpadkov:

·  neklorirana motorna, strojna in mazalna olja

·  embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi

·  čistilne krpe

·  oljni filtri

·  kovine.

(3) Odpadki se morajo zbirati ločeno in se predajajo pooblaščenim podjetjem za odvoz. Zbiranje odpadkov se izvaja na osnovnem platoju v za to določenih in ločenih kontejnerjih in jih odvažajo na ustrezno urejeno deponijo. Zagotavljati je treba dostop vozilom, ki izvajajo odvoz odpadkov.

(4) Odlaganje odpadkov na delih osnovnega platoja ali kjer koli znotraj pridobivalnega prostora, kjer to ni predvideno, je strogo prepovedano.

34. člen

(Ravnanje s plodno zemljo)

(1) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti pri sprotni sanaciji in rekultivaciji - smiselno se upoštevajo določila 24. člena tega odloka.

(2) Humusni del se mora deponirati ločeno od jalovine. Obe vrsti se bosta deponirali na območju osnovnega platoja kamnoloma in se porabili pri sanaciji in rekultivaciji.

(3) Na terase je treba nariniti deponirano zemljo in humus v minimalni debelini 30 cm (upoštevana končna debelina po komprimiranju).

35. člen

(Varstvo pred prekomernimi učinki vibracij)

(1) Usmeritve, ki se podajajo z namenom preprečevanja pojava prekomernih vplivov in neželenih učinkov zaradi vibracij, so:

a.  v primeru uporabe tehnologije miniranja je organizacijo izvedbe in izvedbo miniranja prepustiti pooblaščeni usposobljeni organizaciji, ki ima izkušnje in tehnična znanja za izvajanje miniranja;

b.  miniranje je treba izvajati v skladu s prej pripravljenim načrtom, v okviru katerega je treba upoštevati priporočene detonacijske polnitve in uporabljati takšno tehnologijo pridobivanja miniranja, s katero bodo učinki miniranja (razmet, tresljaji in zračni udar) na okolico v okviru kriterijev, ki so določeni s tujimi standardi (DIN 4150 / nemški standard, ONORM S 9020 / avstrijski standard);

c.  ne glede na eksplozivne polnitve posamezne vrtine je priporočena milisekundna zakasnitev vsake vrtine;

d.  delo polnjenja in mašenja minskih vrtin se mora izvajati pod stalnim nadzorom;

e.  sprotno je treba obveščati okoliške prebivalce o času predvidenega miniranja;

f.  treba je izvajati meritve hitrosti širjenja vibracij v času miniranja pri okoliških objektih;

g.  ustrezno okoliščinam se vrtine polnijo z manjšo koncentracijo razstreliva (rahljano miniranje); polnitve minskih polj in minska polja je treba prilagajati glede na rezultate seizmičnih meritev;

h.  zavarovanje pred razmetom, ko se miniranje izvaja na zgornjih etažah, je treba doseči s pokrivanjem s posebnimi varovalnimi mrežami ali pregrinjali iz gumijastih trakov;

i.  za zmanjšanje vplivov zračnega udara pri miniranju je treba ustrezno usmerjati odkopno fronto, da ostanejo naravne prepreke (gozd) za širjenje udarnega vala čim dalj časa v funkciji.

VII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

36. člen

(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti, ki bi povzročila možnost razlitja nevarnih snovi - postopki razstreljevanja so del rudarske metode pridobivanja v kamnolomu in so nadzorovani ter vodeni s strani strokovnih služb.

(2) Pri načrtovanju kamnoloma in vseh zaradi tega potrebnih ureditev je potrebno zagotoviti stabilnost brežin za VII. stopnjo EMS-98 potresne lestvice, projektni pospešek tal je 0,100 g.

(3) Območje urejanja se nahaja v erozijskem območju, ni poplavno ogroženo in je evidentirano kot plazljivo - v času pridobivanja, sprotne sanacije in rekultivacije je potrebno zagotoviti, da se obstoječe stopnje ogroženosti na območju in izven njega ne povečajo. 

37. člen

(Varstvo pred požarom)

(1) Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti oz. tehnoloških postopkov in uporabe požarno nevarnih snovi - postopki razstreljevanja so del rudarske metode pridobivanja v kamnolomu in so nadzorovani ter vodeni s strani strokovnih služb.

(2) V okviru zaščite pred požarom in z upoštevanjem določil predpisov s področja varstva pred požarom (danes: 22. in 23. člen Zakona o varstvu pred požarom, Ur.l. RS, št. 3/07 - UPB, 9/11, 83/12 in 61/17 - GZ) se ob upoštevanju predpisov o požarni varnosti v stavbah (danes: Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Ur.l. RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17 - GZ) in predpisov o hidrantnem omrežju za gašenje požarov (danes: Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Ur.l. SFRJ, št. 30/91, Ur.l. RS, št. 83/05) izvedejo naslednji ukrepi:

·  Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: vse ureditve morajo biti zasnovane tako, da je omogočen varen umik iz območja kamnoloma.

·  Zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila in sicer po obstoječih prometnicah in transportnih poteh znotraj kamnoloma.

·  Zadostne količine požarne vode se zagotovijo z gasilskimi vozili pristojne gasilske enote.

·  Vsi delovni stroji morajo v svoji opremi imeti zagotovljene gasilne aparate, lahko dostopne ter ustrezno zavarovane pred različnimi poškodbami.

·  Morebitno sežiganje ostankov drevja, grmičevja in vej se mora izvajati le ob vlažnem vremenu brez vetra in pod stalno kontrolo delavcev - potrebno je ravnati skladno s predpisi o varstvu pred požarom v naravnem okolju. V neposredni bližini in v pripravljenosti je potrebno imeti gasilne aparate in drugo protipožarno opremo. Po končanem sežiganju je potrebno ogenj popolnoma pogasiti.

·  Pri projektiranju morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara.

VIII.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta

38. člen

(Etapnost gradnje)

(1) Pridobivanje dolomita - tehničnega kamna s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo izvajalo fazno, velikost in zaporedje izvajanja faz se prilagodi naravnim danostim in optimizaciji tehnoloških procesov. Zaključena faza mora predstavljati sanirano in rekultivirano celoto.

39. člen

(Obveznosti investitorja in izvajalca)

(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka ter projektne pogoje, navedene v pridobljenih smernicah in mnenjih.

(2) Za vso škodo, ki nastane zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe del ali projekta, je odgovoren investitor.

IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

40. člen

(Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1) Dovoljena so odstopanja od načrtovanih ureditev in parcelacije, če to pogojujejo usklajevanja z obstoječim stanjem in tehnologijo pridobivanja dolomita, gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev, v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

(2) Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih pogojev ter vplivov na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oz. interesi. Spremembe dovoljene z odstopanji ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.

(3) Za izvedbo odstopanj morajo biti pridobljena soglasja pripravljavca tega akta in nosilcev urejanja prostora, v katerih pristojnost posegajo odstopanja.

X.  Končne določbe

41. člen

(Vpogled v OPPN)

(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Poljčane v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.

42. člen

(Nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

43. člen

(Začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 900-0002/2019-53-201

Datum: 14. 9. 2022