Na podlagi 11., 12.
in 13. člena
zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08), 29. člena
zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odločba
US RS, 76/08, 79/09 in 51/10), 16. in 79. člena
statuta Občine Krško
(Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06 in 47/10)
ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne
enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Krško, na svoji 6. seji, dne
11. 4. 2011, sprejel |
O D L O K |
o razglasitvi
kapucinskega samostana, starega pokopališča in mavzoleja družine Hočevar
v Krškem za kulturne spomenike lokalnega pomena |
1. člen |
Z namenom, da se
ohranijo kulturne, zgodovinske, umetnostno-arhitekturne,
vrtnoarhitekturne in arheološke vrednote ter se zagotovi nadaljnji
obstoj, se za kulturne spomenike lokalnega pomena z lastnostmi
zgodovinskega, umetnostnozgodovinskega oziroma umetnostnega in
arhitekturnega, vrtnoarhitekturnega in arheološkega spomenika razglasijo
enote kulturne dediščine: |
EŠD
10286 Krško – Kapucinski samostan, |
EŠD
9656 Krško – Staro pokopališče, |
EŠD
16216 Krško – Mavzolej družine Hočevar. |
2. člen |
Lastnosti, ki
utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
|
Kapucinski samostan
in staro pokopališče z mavzolejem družine Hočevar zavzemajo osrednji
mestni prostor in pomenijo izjemno vsebinsko in ureditveno prvino
starega mestnega jedra Krškega. |
Kapucinski samostan v
Krškem pomeni enega redkih celovito ohranjenih kapucinskih samostanov na
Slovenskem in predstavlja tip arhitekture značilne za beraški red
kapucinov, ki se je v obdobju protireformacije širil na slovenska tla in
sooblikoval podobo slovenskih mest. Redovna cerkev in samostanski del z
znamenito samostansko knjižnico je rezultat kontinuiranega razvoja od
ustanovitve in pozidave v letih 1640 – 1660 do konca 19. stoletja.
|
Staro pokopališče
preurejeno v spominski park predstavlja mestno zeleno površino z
ohranjenimi pokopališkimi in spominskimi obeležji: kapelo sv. Križa,
mavzolejem družine Hočevar, nagrobniki pisatelja Janeza Mencingerja,
Ivana Lapajneta in drugih, spominskimi obeležji Krčanov pomembnih za
slovensko in krajevno zgodovino ter spomenikom izgnancem in padlim v
NOB. |
Mavzolej družine
Hočevar zgrajen leta 1890 kot zadnje počivališče znanih krških mecenov
in dobrotnikov Martina in Josipine Hočevar, z monumentalno neogotsko
oblikovano arhitekturo ter bogato slikarsko in kiparsko opremo
predstavlja enega najkvalitetnejših pokopaliških objektov na Slovenskem. |
3. člen |
Spomeniki stojijo na
zemljišču katastrske občine Krško, na parcelah št. *91, 53/1, 3083,
53/11, 3984, 3985, 3986, 53/10, 53/9, 53/8, 53/7, 53/6, 53/5, *315/5,
*315/1, *839 in *315/4. Meja spomenikov je vrisana na digitalnem
katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v
merilu 1:5000. Spomeniki stojijo v območju arheološke dediščine EŠD
16574 Krško – Arheološko najdišče mesto. |
Izvirnika načrtov z
zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod
za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v
nadaljevanju ZVKDS, OE Ljubljana). |
4. člen |
Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
– ohranjanje in redno
vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih,
krajinskih in arheoloških vrednot, v njihovi izvirnosti in
neokrnjenosti, tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso originalno
kiparsko, slikarsko in stavbno opremo; v primeru okrnitve spomenika ali
notranje opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje na
stroške povzročitelja; |
– zagotavljanje
ustrezne namembnosti skladno z varovanimi vrednotami spomenika;
|
– strokovno prenovo
okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične
podobe spomenika; |
– strokovno
vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne
zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme po
načelu ohranjanja v obliki, legi, materialu, strukturi in barvni podobi;
|
– prepoved
spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in
notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi
z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin; |
– ohranjanje podobe v
širšem prostoru oziroma odnos spomenika z neposredno okolico vključno z
zgodovinsko pogojeno in utemeljeno mejo; |
– prepoved
poškodovanja, uničevanja, odstranjevanja, spreminjanja ali premeščanja
grajenih struktur: pokopališke kapele, zidov in ograje, nagrobnikov,
spominskih obeležij ter spomenika izgnancem in padlim v NOB;
|
– prepoved
spreminjanja ekoloških razmer, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja
(nivo talne vode, osončenosti, zasipavanje ali odkopavanje zemljišča);
|
– zagotavljanje
vzdrževanja dreves po metodah sodobne arboristike; |
– prepoved
postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z
nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam in informacijskih tabel,
razen v primerih s soglasjem; |
– prepoved vseh
posegov v zemeljske plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s
predhodnim pisnim soglasjem zavoda; |
– zagotavljanje
dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic
lastnika. |
Spomenik je zavarovan
z namenom, da se: |
– ohrani njegov pomen
in raba, |
– ohrani neokrnjenost
arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot, |
– poveča pričevalnost
kulturnega spomenika, |
– predstavi kulturne
vrednote spomenika in situ in v medijih, |
– vzpodbudi učno –
predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo. |
5. člen |
Lastnik in/ali
upravljalec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in
njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali
posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne namembnosti. |
6. člen |
Za vsako spremembo
funkcije in za vsak poseg v spomenik ali njegove dele je treba predhodno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS,
OE Ljubljana. |
7. člen |
Za kršitev določb
tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za
kulturo. |
8. člen |
Na podlagi tretjega
odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ po uradni dolžnosti zaznamuje
v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah navedenih v
3. členu tega odloka. |
9. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 622-1/2011-O703 |
Krško, dne 11. aprila
2011 |
Župan |
Občine Krško
|
Franc Bogovič l.r. |