Na podlagi
29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - Odl.
US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - Odl. US in 40/12 - ZUJF), četrtega
odstavka 59. in 60. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN
in 57/11),
Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12) in 16. člena
Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah
(MUV, št. 22/10) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih
goricah na 21. redni seji, dne 30. maja 2013, sprejel |
O D L O K |
o
subvencioniranju cen storitev obveznih občinskih |
gospodarskih javnih služb varstva okolja |
v občini
Sveta Trojica v Slovenskih goricah |
1. Splošne
določbe |
1. člen |
(uporaba
izrazov) |
V odloku
uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
2. člen |
(subvencioniranje cen) |
(1) Ta
odlok določa subvencije cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (v nadaljevanju: javne službe) v občini Sveta Trojica v
Slovenskih goricah (v nadaljevanju: občina), in sicer: |
• oskrbe s
pitno vodo, |
•
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, |
• zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov, |
• obdelavo
določenih vrst komunalnih odpadkov in |
•
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
(2)
Subvencija cene je razlika med potrjeno in zaračunano ceno obveznih
gospodarskih javnih služb varstva okolja iz prejšnjega odstavka tega
člena in bremeni proračun občine. |
3. člen |
(vsebina
odloka) |
S tem
odlokom se določajo: |
•
subvencije cen storitev javnih služb, |
• višina
in vir subvencij storitev javnih služb, |
• način
uveljavljanja pravice do subvencije cene storitve javne službe, |
• druga
vprašanja v zvezi z uveljavljanjem pravice do subvencije cene storitve
javne službe. |
4. člen |
(upravičenci) |
Upravičenci do subvencij cen obveznih občinskih gospodarskih javnih
služb so uporabniki storitev občinskih gospodarskih javnih služb, ki so
gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti. |
5. člen |
(uporaba
predpisov) |
Za
vprašanja v zvezi z subvencioniranjem cen storitev javnih služb varstva
okolja iz drugega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem
odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne
službe in zakona, ki ureja varstvo okolja ter na njuni podlagi sprejetih
podzakonskih predpisov. |
2.
Subvencije cen storitev javnih služb |
6. člen |
(subvencije) |
(1)
Občinski svet določi subvencijo cene posamezne javne službe s
potrditvijo elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev posamezne
javne službe, ki ga občinskemu svetu predloži izvajalec javne službe. |
(2) S
potrditvijo elaborata iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko določi
splošna subvencija cene storitev posamezne javne službe, do katere so
upravičeni vsi uporabniki iz 4. člena tega odloka. |
(3) S
potrditvijo elaborata iz prvega odstavka tega člena se lahko določi
subvencija po kategorijah uporabnikov v skladu z določili tega odloka. |
7. člen |
(subvencije po kategorijah uporabnikov) |
(1) Višino
subvencije po kategorijah uporabnikov določi občina upoštevaje bruto
mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto
plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje
družine. |
(2) Do
subvencije iz prejšnjega odstavka tega člena je upravičen uporabnik
storitev javne iz gospodinjstva, če znaša bruto mesečni dohodek na
družinskega člana do 25% od bruto povprečne plače na zaposlenega v
Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu in če družina razpolaga
s premoženjem, katerega vrednost ne presega 4.000 (štiritisoč) eurov. |
(3) Kot
premoženje družine pri določitvi subvencije se po tem odloku šteje
premično in nepremično premoženje, s katerim razpolaga družina. |
(4) Kot
premoženje se po tem odloku ne upošteva: |
•
stanovanje v katerem živi družina in ki ga zakon določa kot primerno
stanovanje, |
•
predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz
izvršbe, |
• osebno
vozilo v vrednosti do višine 10 minimalnih plač in |
•
premoženje, ki daje dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju dohodka
družine. |
(5) Kot
premoženje družine iz drugega odstavka tega člena se šteje premično in
nepremično premoženje, ki ga imajo družinski člani uporabnika storitev
javne službe in s katerim razpolagajo na dan vložitve vloge za dodelitev
subvencije: |
•
stanovanja in stanovanjske hiše, ki jih družinski člani ne uporabljajo
za stalno bivanje, |
• poslovni
prostori in poslovne stavbe, |
• prostori
za počitek in rekreacijo, |
• plovila,
ki jih je v skladu z zakonom, ki ureja pomorski promet, treba vpisati v
vpisnik čolnov, |
• stavbna
zemljišča, razen zemljišča, na katerem stoji stanovanjska hiša, v kateri
družina živi, |
• vrednost
osebnega vozila nad 10 minimalnih plač, |
•
kapitalski deleži v gospodarskih družbah in zadrugah, |
•
vrednosti papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu
vrednostnih papirjev, |
• drugo
premično premoženje večje vrednosti. |
(6) Če
družina razpolaga z več osebnimi vozili, se vrednost 10 |
minimalnih
plač odšteje od skupne vrednosti vseh osebnih vozil, razlika pa se
upošteva kot premoženje. |
(7) Za
premično premoženje večje vrednosti iz devete alinee petega odstavka
tega člena šteje vsaka posamezna premičnina, ki presega vrednost 2.000
(dvatisoč) eurov. |
(8) Če
pridobivajo družinski člani dohodke z oddajanjem stanovanjskih ali
poslovnih prostorov, prostorov za počitek oziroma rekreacijo, zemljišč,
opreme, vozil in drugega premoženja v najem in so ti dohodki že
upoštevani pri ugotavljanju dohodkov družinskih članov, se to premoženje
ne upošteva na način, kot ga določa drugi odstavek tega člena. |
(9)
Premoženje družinskih članov in njegova vrednost se ugotavlja na podlagi
pisne izjave uporabnika storitev javne službe, ki jo mora izpolniti na
obrazcu, ki je priloga tega odloka. Vrednost kapitalskih deležev v
gospodarskih družbah ter zadrugah se ugotavlja na podlagi podatkov iz
letnih poročil o tekoči vrednosti kapitala. |
(10)
Občinski organ lahko pravilnost izjave uporabnika javne službe v skladu
z zakonom preveri pri pristojnih davčnih in drugih organih, ki vodijo
davčne in druge z zakonom predpisane evidence, ki vsebujejo podatke o
posamezni vrsti premoženja. |
Pravilnost
izjave o vrednosti premoženja lahko občinski organ ugotavlja tudi na
podlagi vrednosti, ki izhajajo iz veljavnih tržnih standardov (npr.
eurotax cenitve za osebna vozila). |
(11) Če
premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na način iz
tega člena, se ugotovi z izjavo stranke ali v skladu s splošnim upravnim
postopkom z drugimi dokazi. |
8. člen |
(mesečni
dohodek na družinskega člana) |
(1)
Mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna iz letnega dohodka
družine. |
(2) Letni
dohodek družine je vsota bruto dohodkov, ki so jih družinski člani
prejeli v preteklem koledarskem letu. V ta dohodek se štejejo
obdavčljivi in neobdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino,
prejeti v obdobju preteklega leta, razen: |
• dodatka
za pomoč, postrežbo in varstvenega dodatka; |
•
dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini
(materialni stroški za rejenca); |
•
prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini; |
•
štipendij; |
•
otroškega dodatka in dodatna za veliko družino; |
• pomoči
ob rojstvu otroka; |
• dodatka
za nego otroka; |
•
sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče. |
(3) V
dohodek družine po tem odloku se upoštevajo preživnine, do katere so
upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova in
prejete pokojnine. Preživnina se v dohodek družine ne upošteva le v
primeru, ko uporabnik storitev javne službe dokaže, da je upravičenec ne
prejema. |
(4)
Izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova, ki jih
izplača posamezni družinski član, se pri ugotavljanju letnega dohodka
družine odštejejo. |
9. člen |
(ugotavljanje dohodka) |
(1) Kot
bruto dohodek se upošteva dohodek, ugotovljen iz naslednjih virov
podatkov davčnega organa: |
• iz
odločbe o odmeri dohodnine oziroma informativnega izračuna dohodnine, na
katerega zavezanec ni vložil ugovora, |
• če
podatkov iz prejšnje alineje ni, se upoštevajo podatki iz informativnega
izračuna dohodnine, na katerega je zavezanec vložil ugovor, oziroma iz
napovedi za odmero dohodnine, |
• če
podatkov iz prejšnjih dveh alinej ni, se vzame podatke iz datoteke
kontrolnih podatkov za odmero dohodnine, |
• iz
podatkov o dohodkih iz kapitala, ki izhajajo iz odmerne odločbe oziroma
če te ni, iz datoteke kontrolnih podatkov, |
• iz
podatkov o dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, |
• iz
podatkov o obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, |
• iz
podatkov o zavarovalnih osnovah samostojnih podjetnikov. |
(2) Pri
dohodkih, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna
osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov oziroma dejanskih
stroškov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane
stroške oziroma za dejanske stroške. |
(3) Pri
dohodku iz dejavnosti, pri katerem se davčna osnova ugotavlja z
upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot bruto dohodek upošteva
prihodek, zmanjšan za normirane odhodke. |
Tako
ugotovljen dohodek se poveča za obračunane prispevke. |
(4)
Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se
upoštevajo brez znižanj in olajšav in se ugotavljajo na podlagi potrdila
o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in
priznanih oprostitvah ter olajšavah. |
Če dohodek
od kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov ali uživalcev
zemljišča, se v dohodek družine uporabnika storitev javne službe všteva
sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine. |
(5) Kot
dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega
obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem
dejavnosti, brez upoštevanj znižanj in olajšav, povečan za zavarovalno
osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje. |
(6) Pri
dohodkih samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, pri katerih se v
skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z
upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek,
zmanjšan za normirane odhodke. |
Datum: 30.
maj 2013 Darko Fras, univ. dipl. prav., s. r. |
10. člen |
(družinski
člani) |
(1) Pri
ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana se
upoštevajo naslednji družinski člani, ki imajo v odnosu do uporabnika
storitev javne službe položaj: |
• zakonca
ali zunajzakonskega partnerja, |
• otroka,
pastorka, otroka zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja ali
posvojenca, ki živi z uporabnikom storitev javne službe v skupnem
gospodinjstvu in ga je ta ali njegov zakonec ali zunajzakonski partner
dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, |
• vnuka,
nečaka, varovanca, ki nima staršev, ali je staršem odvzeta |
roditeljska pravica, kadar živi z uporabnikom storitev javne službe v
skupnem gospodinjstvu in ga je ta dolžan preživljati, |
• staršev
uporabnika storitev javne službe, zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
če jih je dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska
razmerja. |
(2) Pri
izračunu dohodka na družinskega člana se ne upoštevajo družinski člani,
ki prestajajo zaporno kazen. Med družinske člane se ne štejejo otroci,
do katerih imajo starši le preživninsko obveznost. |
(3) Ne
glede na določbo prejšnjega odstavka se za družinskega člana šteje
otrok, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v
zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30
dni, če mu je priznana pravica do otroškega dodatka. |
3. Višina
in vir subvencij |
11. člen |
(višina in
vir subvencij) |
(1) Višina
subvencij iz 6. člena tega odloka se določi z elaboratom o oblikovanju
cene izvajanja storitev posamezne javne službe iz 2. člena tega odloka,
ki ga potrdi občinski svet. |
(2)
Sredstva za subvencije iz tega odloka se zagotavljajo v proračunu
občine. |
4. Način
uveljavljanja pravice do subvencije |
cene
storitve javne službe |
12. člen |
(uveljavljanje pravice do subvencije) |
O
dodelitvi subvencije, njeni višini in času prejemanja subvencije iz 7.
člena tega odloka odloča za upravne zadeve pristojen organ občine na
podlagi vloge uporabnika storitev javne službe. |
5. Nadzor
nad izvajanjem določil odloka |
13. člen |
(nadzorni
organ) |
Nadzor nad
izvajanjem določil tega odloka izvaja občinska uprava občine. |
6. Končna
določba |
14. člen |
(objava in
začetek veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku
(MUV). |
|
Številka:
35403-1/2012 |
Datum: 30.
maj 2013 |
|
Župan |
Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah |
Darko Fras, univ. dipl. prav., s. r. |
|