Na podlagi
149. člena
Zakona
o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13),
62. in 65. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 79/09. 51/10),
Zakona
o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni
list RS, št. 32/93, 57/11),
Uredbe
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 88/11),
Uredbe
o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09, 64/12), 30. člena
Uredbe
o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 87/12), 3. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Semič
(Uradni list RS, št. 59/08), 14. člena
Statuta Občine Semič
(Uradni list RS, št. 57/10) je Občinski svet Občine Semič na 24. redni
seji dne 20. 3. 2014 sprejel |
O D L O K |
o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini
Semič |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(splošne
določbe) |
(1) S tem
odlokom se ureja način izvajanja obvezne gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda (v
nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Semič, tako, da
določa: |
–
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja gospodarske javne
službe, |
– vrsto in
obseg javnih dobrin javne službe in njihovo prostorsko razporeditev,
|
– pogoje
za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
– pravice
in obveznosti izvajalcev in uporabnikov javne službe, |
– obvezne
storitve in naloge javne službe, |
– vrsto in
obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
|
– vire
financiranja javne službe, osnove za oblikovanje cen in obračun
storitev, |
– druge
elemente pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
|
(2) Vrste
nalog in ukrepe, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne
občinske gospodarske javne službe in standarde komunalne opremljenosti,
ki morajo biti izpolnjeni za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne
vode določa Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11). |
2. člen |
(namen
odloka) |
Namen
odloka je: |
–
zagotavljanje izvajanja javne službe, |
–
uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na
varovanje voda, |
– smotrno
planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije, |
–
zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in
nadzora izvajanja javne službe varovanje okolja. |
3. člen |
(pomen
izrazov) |
Izrazi
uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1.
komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo. To je voda, ki nastaja v bivalnem okolju
gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju,
pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi
voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti,
če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu;
|
2.
padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin
odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom
prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;
|
3.
industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem v industriji,
obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku
ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi
voda, ki nastaja pri upravljanju kmetijske dejavnosti, ter zmes
industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z
obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno
kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode
in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za
predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov; |
4.
komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju KČN) je naprava za čiščenje
komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z
industrijsko ali padavinsko odpadno vodo, ali obema, ki zmanjšuje ali
odpravlja njeno onesnaženost; |
5. mala
komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju; MKČN) je naprava v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo. Namenjena je čiščenju komunalne odpadne
vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih
ekvivalentov; |
6.
nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav. Zgrajena je kot nepropusten zbiralnik za
komunalno odpadno vodo, iz katere se odvaža komunalna odpadna voda v
čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo; |
7.
obstoječa greznica je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve tega
odloka; |
8.
populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za
obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Enota
je izražena v BPK (5). En populacijski ekvivalent je enak 60 gramov BPK
(5)/dan; |
9.
obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred
njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem z odlaganjem ali
sežiganjem. To je lahko stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in
dezinfekcija blata s katerim se doseže ustrezne učinke za nadaljnjo
uporabo ali odstranitev; |
10.
območje izvajanja javne službe so aglomeracije (območje poselitve) na
območju celotne občine, na katerih morata biti po operativnem programu
odvajanja in čiščenja odpadne vode določena način in obseg izvajanja
javne službe; |
11. javna
površina je površina grajenega javnega dobra ali državnega pomena,
katerega uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem; |
12. javna
kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije,
namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode; |
13.
kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta
priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška
na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na
javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni
možno postaviti. Kanalizacijski priključek je sestavni del stavbe
uporabnika in je zato v zasebni lasti; |
14.
primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem
besedilu: primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi
povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. črpališča, peskolovi,
lovilniki olj, razbremenilniki in podobno) ki so namenjeni odvajanju
komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih
kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za
odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na
območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni
čistilni napravi; |
15.
sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem
besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi
povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj
in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so
namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali
njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno
ali skupno čistilno napravo ali z navezavo na primarno kanalizacijsko
omrežje; |
16. mešano
kanalizacijsko omrežje so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi,
ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode na
posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske
odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in
ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi; |
17. ločeno
kanalizacijsko omrežje so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi,
ki so namenjeni ločenemu odvajanju komunalne odpadne vode in ločenemu
odvajanju padavinske odpadne vode na posameznih območjih naselja, lahko
pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki
so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali
skupni čistilni napravi; |
18.
območje površin, predvidenih za širitev naselja je območje v skladu s
predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev
naselja; |
19.
območje poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
|
20.
vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisom, ki
ureja varstvo voda; |
21.
občutljivo območje zaradi evtrofikacije ali občutljivo območje zaradi
kopalnih voda je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Evtrofikacija
je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika oziroma
fosforja, ki povzroči pospešeno rast alg in višjih rastlinskih vrst,
posledica česar je nezaželena motnja v ravnotežju organizmov v vodi, ter
poslabšanje kakovosti vode; |
22.
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture; |
23. zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o
objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava
Republike Slovenije; |
24.
porabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik
ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno
kanalizacijo, oziroma je koristnik storitve javne službe |
25.
lastnik javnega omrežja je Občina Semič; |
26.
zavezanec za plačilo storitev opravljanja javne službe je fizična ali
pravna oseba, ki je uporabnik storitve v skladu s predpisi, ki urejajo
javno službo; |
27.
omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
potrebne za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode; |
28.
okoljska dajatev je dajatev v skladu Uredbo o okoljski dajatvi za
obremenjevanje vode; |
29.
posebna storitev je storitev, ki jo izvajalec opravi uporabniku, ki ni
uporabnik javne službe; |
30. objekt
je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz
gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi
inštalacijami in tehnološkimi napravami; |
31. stavba
je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so
namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. |
II.
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
4. člen |
(zagotavljanje javne službe) |
Javno
službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na
področju Občine Semič zagotavlja občina z Javnim podjetjem Komunala
d.o.o., Črnomelj, Belokranjska 24a, ustanovljenim z Odlokom o
ustanovitvi JP Komunala Črnomelj, Uradni list RS, št. 40/01, 124/04 in
18/12 (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe ali izvajalec). |
5. člen |
(program
odvajanja in čiščenja) |
(1)
Izvajalec je dolžan opravljati javno službo skladno s programom
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem
besedilu; program), ki ga izdela skladno z 18. členom Uredbe o odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ter ga posreduje
občini v uskladitev in usklajenega ministrstvu v rokih iz navedenega
člena. |
(2) V
Programu odvajanja in čiščenja se opredeli tudi območja, kjer se za
posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim
vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata
ni mogoč, javna služba ne izvaja. |
6. člen |
(prostorsko zagotavljanje javne službe odvajanja in čiščenja) |
(1) Javna
služba odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode se zagotavlja na
področju celotne Občine Semič: |
a) z
odvajanjem komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo
|
ali
|
b) s
storitvami praznjenja obstoječih greznic, nepretočnih greznic in MKČN.
|
(2)
Čiščenje odpadne vode na območju Občine Semič se prostorsko zagotavlja:
|
– v
čistilni napravi Semič, |
– v
lokalnih komunalnih čistilnih napravah za komunalne in padavinske
odpadne vode, ki se odvajajo preko kanalizacijskih omrežij iz območij,
ki so nanje priključene, |
– v malih
čistilnih napravah do 50 PE, ki niso v upravljanju javne službe. |
III.
OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE |
7. člen |
(storitve
izvajalca javne službe) |
(1) V
okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti: |
–
vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, |
–
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
–
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih
površin odvaja v javno kanalizacijo, v primeru, da ponikanje ali
odvajanje v vodotok ni možno, |
–
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, |
–
odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo kot posebno storitev, |
– druge
storitve, skladno s predpisi. |
(2)
Storitve iz tretje, četrte in pete točke prejšnjega odstavka izvajalec
javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije
oziroma glede na vrsto javne kanalizacije. |
(3) V
okviru javne službe mora izvajalec javne službe za objekte v naselju ali
delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe ali za
funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
|
– redno
praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine na
KČN, |
– prevzem
blata iz obstoječih greznic enkrat na tri leta, |
– prevzem
blata iz MKČN do 50 PE najmanj enkrat na tri leta, |
– prve
meritve in obratovalni monitoring ter izdelavo ocene obratovanja za MKČN
z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
IV. JAVNO
POOBLASTILO IZVAJALCU |
8. člen |
(upravni
postopki in javna pooblastila) |
(1)
Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območju
Občine Semič na podlagi javnega pooblastila izvaja naslednje naloge v
zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku: |
– vodi
kataster javne kanalizacije, |
– izdaja
smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, |
– izdaja
mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, |
– izdaja
projektne pogoje, smernice, soglasja in mnenja v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov in urejanje prostora, |
– izdaja
soglasja k projektnim rešitvam, |
– izdaja
soglasja za izvedbo kanalizacijskega priključka. |
(2)
Izvajalec izdaja smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja na
podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v
predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju ter navodilih
upravljavca javne kanalizacije. |
(3)
Izvajalec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri izgradnji,
rekonstrukciji in obnovi kanalizacijskega omrežja ter pri tehničnih
pregledih objektov oziroma novozgrajenega kanalizacijskega omrežja.
|
(4)
Povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil, izvajalec
in Občina Semič uredita v Pogodbi o poslovnem najemu javne
infrastrukture, razmerjih v zvezi z javno infrastrukturo in izvajanjem
gospodarskih javnih služb. |
9. člen |
(izdaja
soglasja) |
(1)
Izvajalec je dolžan izdati soglasje za kanalizacijski priključek, če
uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo in je
priključitev na omrežje možna. |
(2) V
primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je izvajalec o tem
dolžan obvestiti uporabnika ter predlagati pogoje, pod katerimi bi bila
priključitev možna. |
(3)
Izvajalec je dolžan izdati soglasje v roku 30 dni od prejema popolne
vloge. |
10. člen |
(obvezne
sestavine soglasja) |
Pri izdaji
soglasja za priključitev objekta na kanalizacijsko omrežje mora
izvajalec v skladu z določili tehničnega pravilnika določiti:
|
–
minimalni odmik objektov od kanalizacijskega omrežja, |
– pogoje
in navodila za zaščito omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem
novogradenj, |
– traso,
globino, profil in dolžino priključnih cevi in priključno mesto na javno
omrežje, |
– lokacijo
in velikost kanalizacijskega jaška, |
– pogoje
križanja komunalnih vodov s kanalizacijskim omrežjem. |
11. člen |
(soglasje
upravljavca za posege v prostor) |
(1)
Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za
vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje
lokacije posledice ali vpliv na kanalizacijsko omrežje. |
(2)
Uporabniki ali drugi investitorji oziroma izvajalci, pravne in fizične
osebe, ki opravljajo dela v bližini kanalizacijskega omrežja in naprav,
si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter mu pokriti vse s
tem nastale stroške, vključno z nadzorom del. |
V. VRSTA
IN OBSEG OBJEKTOV TER NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
12. člen |
(objekti
in naprave) |
(1)
Infrastrukturni objekti in naprave javne kanalizacije na območju Občine
Semič so v njeni lasti. |
Naprave in
objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno
kanalizacijsko omrežje, vključno s pomožnimi objekti in napravami, ki so
predani v upravljanje izvajalcu javne službe. |
To so:
|
– primarni
vodi (kolektorji) z revizijskimi jaški, |
–
sekundarni vodi z revizijskimi jaški, |
–
črpališča na primarnih in sekundarnih vodih za prečrpavanje odpadne in
padavinske vode, |
– čistilne
naprave za čiščenje odpadnih voda, |
–
razbremenilniki visoke vode, |
–
zadrževalni bazeni visoke vode, |
–
peskolovi, |
– lovilci
olj in |
– drugi
objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne
kanalizacije. |
(2) Stroji
in oprema, ki so potrebni za izvajanje javne službe, so v lasti
izvajalca. |
13. člen |
(javna
kanalizacija) |
(1) Javna
kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo in lastno
kanalizacijo za čiščenje odpadnih vod ni dovoljeno odvajanje drenažnih
vod, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati
v ponikalnico ali vodotok. V ločeno zgrajeno kanalizacijo padavinskih
vod pa ni dovoljeno odvajati komunalno in industrijsko odpadno vodo.
|
(2)
Lastnik ali upravljavec objekta na območju, kjer je zgrajena fekalna
kanalizacija, mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta,
zagotoviti odvajanje vode neposredno v vodotok ali ponikanje v tla.
Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena
padavinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno
v vode, mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in
očistiti oziroma ravnati v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode. |
14. člen |
(pravica
dostopa do objektov) |
Izvajalec
javne službe ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in
naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj, ne glede na to,
kdo je lastnik zemljišča, na katerem se kanalizacijski objekti in
naprave nahajajo. Izvajalec mora po opravljenem delu vzpostaviti
zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebitno nastalo škodo. |
VI. POGOJI
ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN |
15. člen |
(pogoji za
zagotavljanje javne službe) |
Splošni
pogoji za zagotavljanje storitev javne službe so: |
– zgrajeno
sekundarno in primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije s
čistilnimi napravami, |
– zgrajeni
hišni priključki, |
–
izpolnjene obveznosti izvajalca in uporabnikov, |
– javna
pooblastila izvajalcu. |
VII.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
16. člen |
(primarna
pravica izvajalca in uporabnikov) |
Zaščita
vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost
uporabnikov in izvajalca javne službe. |
17. člen |
(obveznosti izvajalca) |
(1)
Obveznosti izvajalca so določena s tem odlokom, podrobneje pa s
Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
|
Izvajalec
javne službe izdela Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji, ki določa
podrobnejša navodila in tehnične normative z namenom, da se poenoti
izvedba in doseže zanesljivost delovanja. Tehnični pravilnik ob soglasju
župana sprejme izvajalec. |
Predvsem
se uredi: |
– smernice
za projektiranje in gradnjo javne kanalizacije, |
– tehnične
normative za priključevanje na javno kanalizacijo, |
–
normative o lastnostih odpadne vode, ki se sme odvajati v javno
kanalizacijo, |
– način
ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadnih voda, |
– način
zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne kanalizacije,
|
– način
ravnanja z odpadnimi vodami. |
(2) Poleg
predpisanih obveznosti pa mora izvajalec: |
– skrbeti
za vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter
čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju, |
–
planirati obnove, širitve, dopolnitve in avtomatizacijo javne
kanalizacije, |
–
sodelovati z načrtovalci in projektanti javne kanalizacije, |
– redno
obračunavati storitev javne službe in vršiti izterjavo, |
– izvajati
redna vzdrževalna dela na javni kanalizaciji, |
–
nadzirati ustreznosti kanalizacijskih priključkov in interne
kanalizacije uporabnika pred priključitvijo stavbe na javno
kanalizacijo, |
–
nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do
prvega revizijskega jaška. |
18. člen |
(pravice
in obveznosti izvajalca zaradi izvajanja javne službe) |
Zaradi
izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje obveznosti: |
–
zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, |
–
zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in
MKČN, |
–
zagotavljati odvajanje in čiščenje vsebine iz nepretočnih greznic,
|
–
zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s
streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije,
|
–
zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja
v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in industrijske
odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo. Navedene storitve
izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne
kanalizacije, kot posebno storitev, |
– za
območja, opremljena z javno kanalizacijo za odvajanje mešanice komunalne
in padavinske odpadne vode, zagotoviti izvedbo tehničnih ukrepov za
ustrezno zadrževanje prvega čistilnega vala v napravah za zadrževanje,
|
–
zagotavljati nemoteno obratovanje javne kanalizacije, |
–
sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v
okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
|
– izdajati
potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne
evidence o teh objektih, |
–
obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in
o času trajanja prekinitev, |
– voditi
podatke o objektih in napravah javne kanalizacije, |
– voditi
predpisane evidence in izvajati predpisana poročila, |
– izvajati
preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov
ter MKČN, |
–
uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot
je določeno s tem odlokom in jih o tem obveščati, |
–
zagotavljati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode,
delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje
industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev
ustreznosti njihovega delovanja, |
–
nadzirati stanje kanalizacijskega priključka na mestu priključitve na
javno kanalizacijo, |
– izvajati
priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega
omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno
začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne
načrte zaščite in reševanja, |
– voditi
evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov
večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti, ter državnih
organov in služb na podlagi veljavne zakonodaje, |
– izdajati
projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih, |
– izvajati
druge obveznosti iz tega odloka. |
19. člen |
(obveznosti uporabnika) |
(1)
Uporabnik je fizična ali pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja
samostojno dejavnost in je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta
ali utrjenega zemljišča na območju občine, priključenega na javno
kanalizacijo oziroma lastnik obstoječe greznice, nepretočne greznice ali
MKČN. |
(2)
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
– se
morajo priključiti na javno kanalizacijo in odvajati vanjo komunalne
odpadne vode na vseh območjih, kjer je le-ta zgrajena, |
– po
izvedbi kanalizacijskega priključka do sekundarnega kanala izključiti
greznico ali MKČN iz sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih
voda, |
– zgraditi
objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično
dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca, vzdrževati kanalizacijski
priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo,
|
–
vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za
ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
|
–
zagotavljati predpisane meritve industrijskih odpadnih vod in izvajalcu
javne službe posredovati letno poročilo do 31. 3. za preteklo leto,
|
–
vzdrževati greznico ali MKČN, |
–
omogočati izvajalcu neoviran dostop do greznice oziroma MKČN in
omogočiti prevzem vsebine, |
–
omogočiti izvajalcu pregled MKČN in predati predpisano dokumentacijo o
ustreznosti MKČN, |
–
obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske
odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe, |
–
obveščati izvajalca o pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje
javne kanalizacije, |
–
pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa
ta odlok, |
– pisno
obveščati izvajalca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta, in
spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in
padavinske vode in obračun stroškov, |
–
plačevati stroške storitev javne službe, |
–
upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju
odpadne vode. |
(3) V
primeru, da uporabnik stavbo oziroma inženirski objekt ali del stavbe
ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da
najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan
izvajalca javne službe pisno obvestiti in navesti začetek in konec
najemnega razmerja. |
(4) V
primeru, da zapadli račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku, se
slednji prefakturira lastniku objekta in od takrat naprej je lastnik
zavezanec za plačilo računa ne glede na trajanje najemnega razmerja.
|
(5) V
večstanovanjskih stavbah, kjer upravnik izvaja upravljanje po
stanovanjskem zakonu in drugih področnih predpisih, se pravice in
obveznosti opredeljene v drugem odstavku tega člena smiselno uporabljajo
tudi za upravnika večstanovanjske stavbe. |
(6) V
večstanovanjskih stavbah, kjer ni upravnika, solastniki sporazumno
določijo plačnika storitev, v nasprotnem primeru plačnika določi
izvajalec javne službe. |
(7)
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju zaščite voda
se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja
kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju
ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. |
(8)
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku,
ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. |
20. člen |
(omejitve
odvajanja odpadnih vod za uporabnika) |
(1)
Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v
količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem za
priključitev. |
(2) Če za
določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejni
koncentraciji, se uporabljajo predpisi ali smernice, ki veljajo v
Evropski uniji. |
(3)
Uporabnik ne sme odvajati ali zlivati v javno kanalizacijo odpadne vode,
ki povzročajo motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku
čiščenja na komunalni čistilni napravi. |
(4) V
primeru, da izvajalec ugotovi, da je uporabnik odvajal ali izlil v javno
kanalizacijo odpadno vodo iz prvega odstavka tega člena, obvesti o
dogodku inšpektorat, pristojen za varstvo okolja in organ nadzora po tem
odloku, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje
učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge
posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Izvajalec
bo nastalo škodo ocenil in od uporabnika zahteval povrnitev nastalih
stroškov. |
21. člen |
(monitoring za tehnološko odpadno vodo) |
(1)
Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja tehnološko odpadno vodo, mora letno
poročilo o emisijskem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o
emisijskem monitoringu za odpadno tehnološko vodo, posredovati izvajalcu
v pisni ali elektronski obliki do 30. januarja za preteklo leto.
|
(2)
Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne
vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni
v dokumentih uporabnika, morajo biti izvajalcu redno dostavljeni.
|
(3)
Uporabnik je dolžan pridobiti soglasje izvajalca pred vsako spremembo,
ki vpliva na lastnosti in količine tehnološke odpadne vode, do katerih
je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, sprememb obsega
proizvodnje, prenehanja določene dejavnosti, načina predčiščenja odpadne
vode ali zaradi drugih podobnih vzrokov. |
VIII.
STORITVE NA OBMOČJU POSELITVE ALI NJEGOVEM DELU, KI JE OPREMLJENO Z
JAVNO KANALIZACIJO |
22. člen |
(opredelitev naprav in objektov javne kanalizacije) |
Naprave in
objekti javne kanalizacije, ki so navedeni v 12. členu tega odloka, so v
lasti Občine Semič, z njimi pa upravlja izvajalec javne službe na
področju Občine Črnomelj, Javno podjetje Komunala d.o.o. Črnomelj. |
23. člen |
(opredelitev naprav in objektov uporabnika) |
(1)
Naprave in objekti uporabnika so: |
–
kanalizacijski priključek, |
– objekti
in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj,
|
– interna
kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi
ali drugih objektih, |
–
nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo
od 50 PE. |
(2) Vsak
kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu
služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v
odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega
cevovoda. Revizijski jašek mora biti postavljen na mestu, da lahko do
njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. |
(3) V
primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je
lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo
kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede
odpadne vode. |
(4)
Naprave in objekte iz prvega odstavka tega člena upravlja in vzdržuje
uporabnik na svoje stroške |
24. člen |
(pogoji
priključitve na javno kanalizacijo) |
(1) Na
območjih kjer je zgrajena javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali
preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna
za vse stavbe v naselju in zunaj naselja ali dela naselja in dovoljena
le na podlagi izdanega soglasja za priključitev, sklenjene služnostne
pogodbe in ob upoštevanju pogojev tega odloka. Upravljavec je dolžan s
soglasjem dopustiti priključitev, če uporabnik vloži zahtevo in to
dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. V primeru
ko priključitev ni možna, mora upravljavec pisno, v zakonskem roku za
izdajo soglasja, o tem obvestiti uporabnika. |
(2)
Izvajalec javne službe mora lastnika stavbe v roku trideset dni po
prejemu odločbe o pričetku poskusnega obratovanja ali uporabnega
dovoljenja za javno kanalizacijo oziroma prevzema objekta v upravljanje
obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo
obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno
kanalizacijo se izvede najkasneje v roku šestih mesecev od prejema
obvestila o obvezni priključitvi. |
(3)
Stavba, iz katere se je do izgradnje javne kanalizacije komunalna in
padavinska odpadna voda odvajala v greznico ali MKČN, se mora
priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške
odstrani greznico ali MKČN, s cevovodom pa se direktno poveže na javno
kanalizacijo. Izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. |
(4)
Kanalizacijski priključek mora biti izveden v skladu s pravili stroke,
pogoji soglasja in navodili upravljavca. |
Če je pri
obstoječih stavbah kanalizacijski priključek izveden po pravilih stroke,
pogojih soglasja in navodilih upravljavca, ter je kljub temu potrebno
zgraditi lastno črpališče, se črpalka dobavi in vgradi na stroške
investitorja javne kanalizacije, objekt pa je v lasti uporabnika.
|
(5)
Največja dovoljena količina odpadne vode iz stavbe, ki se odvaja v javno
kanalizacijo je odvisna od prevodnosti javne kanalizacije. Vsaka stavba
se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega
kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta
priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena
priključitev več stavb preko enega – skupinskega kanalizacijskega
priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka.
|
(6)
Kanalizacijski priključek lahko izvaja izvajalec javne službe ali pa
drugi usposobljeni izvajalec pod nadzorom izvajalca na stroške
uporabnika. Investitor je dolžan izvedbo priključkov priglasiti
upravljavcu 7 dni pred pričetkom del. Upravljavec po priključitvi vpiše
uporabnika v evidenco uporabnikov. |
(7) Prvi
revizijski jašek se praviloma postavi na zemljišču, ki je v lasti
lastnika stavbe. V kolikor to ni možno, mora lastnik za postavitev
revizijskega jaška predložiti izvajalcu dovoljenje lastnika zemljišča,
kjer je možno postaviti revizijski jašek. V primeru, ko prvega
revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v
stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski
priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode. |
25. člen |
(postopek
za priključitev objekta) |
(1)
Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisne
vloge investitorja in izpolnitve naslednjih pogojev: |
–
pridobljeno soglasje k priključitvi, |
–
izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca. |
(2)
Investitor je dolžan vlogo podati najkasneje v sedmih dneh pred izvedbo
del. Pregled in prevzem kanalizacijskega priključka pred priključitvijo
na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe. |
(3)
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe
ali drug za to usposobljen izvajalec, pod nadzorom izvajalca.
|
(4)
Uporabniki iz območja obvezne priključitve na javno kanalizacijsko
omrežje, pri katerih poleg odpadne vode iz gospodinjstva nastaja tudi
odpadna voda v kmetijskem gospodarstvu ter se le-ta odvaja na kmetijska
zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne
vode iz kmetijske dejavnosti, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene
pitne vode za gospodinjstvo in ločeno za izvajanje kmetijske dejavnosti. |
26. člen |
(evidenca
strešnih površin) |
(1)
Izvajalec javne službe vzpostavi evidenco strešnih površin, s katerih se
odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo. Evidenca je osnova
za izračun količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo. |
(2)
Velikost strešnih površin posamezne stavbe ali objekta uporabnika se
določi na podlagi tlorisne površine strehe iz projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
(3) Za
objekte in stavbe, za katere se ne more določiti strešnih površin, kot
določa prejšnji odstavek, se te določijo na podlagi tlorisne površine
objekta ali stavbe iz uradnih evidenc. |
(4) Pri
odstopanjih dejanskega stanja v primerjavi z uradnimi evidencami, se
velikost strešnih površin določi na podlagi tlorisne površine objekta
ali stavbe iz digitalnih orto foto posnetkov (DOF) ali na podlagi
meritev dejanskega stanja. |
IX.
IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE |
27. člen |
(območja
brez javne kanalizacije) |
(1) Na
območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za
investitorja stavbe obvezna izgradnja MKČN ali nepretočne greznice v
skladu z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav. |
(2) Na
območjih, kjer po Programu odvajanja in čiščenja ni predvidena gradnja
javne kanalizacije, so lastniki objektov dolžni obstoječe greznice
odstraniti iz uporabe v naslednjih predpisanih rokih: |
– do 31.
12. 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega
območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem
območju, |
– do 31.
12. 2017, če obstoječa stavba ni na območju iz prejšnje alineje.
|
(3)
Območja naselij v Občini Semič, kjer je predpisano odvajanje komunalne
in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo so razvidna iz
grafičnega dela Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode, kateri je na ogled na sedežu Občine Semič ter
na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje. |
(4) Na
območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno
kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije se dovoli gradnja
nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. V Občini Semič
so ta naselja vsa, razen: Semič (del), Oskoršnica (del), Moverna vas,
Krupa, Štrekljevec, Kal, Črešnjevec pri Semiču, Krvavčji vrh, Sovinek,
Črmošnjice. Male čistilne naprave morajo imeti ustrezen certifikat o
učinkovitosti čiščenja, skladno s predpisi. |
(5)
Lastnikom stavb na območjih iz prejšnje točke, ki zagotovijo čiščenje
odpadnih vod v lastni MKČN do 31. 12. 2017, lahko Občina Semič iz
sredstev proračuna povrne del stroškov nabave in vgradnje MKČN.
Pravilnik o sofinanciranju MKČN sprejme Občina Semič. |
(6)
Skupina uporabnikov lahko zgradi skupno MKČN s pripadajočim
kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za
upravljanje s temi objekti pa morajo ti uporabniki pooblastiti
odgovornega upravljavca naprav. |
(7)
Skladno z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav, izvajalec zagotovi prve meritve in
obratovalni monitoring oziroma izda oceno obratovanja za MKČN z
zmogljivostjo do 50 PE, na zakonsko predpisan način. |
28. člen |
(prevzem
in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN) |
(1)
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz
obstoječih greznic in MKČN ter prevzem in ravnanje z vsebino iz
nepretočnih greznic na celotnem območju Občine Semič v skladu z določili
Programa odvajanja in čiščenja. |
(2) V
okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali
njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za
funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
|
–
praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v
komunalni čistilni napravi, |
–
praznjenje obstoječih greznic najmanj enkrat na tri leta in odvoz ter
obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi, |
– prevzem
blata iz MKČN in njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta,
|
– prve
meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja
MKČN za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s
predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav in |
– izdajo
potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
29. člen |
(način
prevzema blata iz greznic in MKČN) |
(1) V
primeru, da obstoječa greznica ni zgrajena v skladu z uredbo ter v
skladu z gradbenimi standardi, je izvajalec javne službe dolžan
izprazniti do 6 m3 vsebine iz obstoječe greznice ob enkratnem praznjenju
v obdobju treh let za enostanovanjsko stavbo. |
(2) Pri
večstanovanjskih stavbah je izvajalec javne službe dolžan izprazniti 2
m3 vsebine iz obstoječe greznice, po stalno prijavljeni osebi ob
enkratnem praznjenju v obdobju treh let. Število oseb so upravniki
večstanovanjskih stavb dolžni sporočiti izvajalcu javne službe.
|
(3)
Izvajalec javne službe je dolžan lastniku nepretočne greznice zagotoviti
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, če so v nepretočno
greznico speljane samo komunalne odpadne vode iz gospodinjstva.
|
(4) V
primeru, ko izvajalec ugotovi, da vsebina greznice ne ustreza pogojem za
sprejem, naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev
neustrezne vsebine na stroške uporabnika. |
(5) V
primeru, da lastnik obstoječe greznice ali MKČN želi naročiti odvoz
pogosteje kot je to določeno v 7. členu tega odloka, mora storitev
plačati po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. |
(6)
Kolikor ima lastnik obstoječe greznice ali MKČN v stavbi, iz katere se
odvaja komunalna odpadna voda, letno porabo vode manjšo od 50 m3, se
storitev prevzema blata opravi na osnovi naročila in plačila po
veljavnem ceniku izvajalca javne službe. |
(7)
Vsebine greznic, blata iz malih čistilnih naprav in ostankov čiščenja
kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno
izpuščati v javno kanalizacijo. |
30. člen |
(obveščanje o prevzemu blata) |
(1)
Izvajalec je dolžan o nameri prevzema blata iz obstoječe greznice,
nepretočne greznice ali MKČN do 50 PE, uporabnika pisno obvestiti vsaj
petnajst dni pred predvidenim datumom opravljanja storitve. Obvestilo
mora vsebovati informacije, skladno s 17. členom Uredbe o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. |
(2)
Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve
najavljenega časa storitve. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca
pisno obvestiti vsaj osem dni pred začetkom opravljanja storitve,
izvajalec pa mora storitev opraviti najpozneje v tridesetih dneh po
poslani zahtevi. |
31. člen |
(ravnanje
z blatom iz greznice ali MKČN na kmetijskem gospodarstvu) |
(1) V
primeru uporabe blata, ki nastaja v kmetijskem gospodarstvu in je v
skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih
naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko
oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za
gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne
službe zagotavlja le prve meritve in obratovalni monitoring, uporabnik
pa te storitve plača po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
|
(2)
Določbe prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo le v primeru, če
lastnik nepretočne greznice ali MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
izvajalcu javne službe ob vsakokratni storitvi iz prejšnjega odstavka
predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu,
skladno s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih
naprav v kmetijstvu. |
X. GRADNJA
NOVIH KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ IN PRENOS KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ NA
OBČINE |
32. člen |
(gradnja
kanalizacije) |
Javna in
zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo
popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem
področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku. |
33. člen |
(gradnja
novih kanalizacijskih omrežij) |
(1)
Investitor javne kanalizacije in čistilnih naprav je Občina Semič.
|
(2)
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem
omrežju. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja
se morajo graditi v ločenem omrežju, razen v primerih, ko: |
–
padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika
oziroma ni možnosti ponikanja, |
– zaradi
pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
|
– je
padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok
ali ponikati. |
(3) V
javno kanalizacijo ali lastno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati
drenažnih vod, vodotokov, podtalnice in meteornih vod, katere je možno
speljati v ponikalnico ali vodotok. |
(4) V
ločeno zgrajeno kanalizacijo padavinskih vod ni dovoljeno odvajati
komunalno in industrijsko odpadno vodo. |
34. člen |
(ureditev
lastništva novozgrajenih javnih kanalizacij) |
(1) Kadar
je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s
pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor
novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani
gradnji s pogodbo le-te predati v last občini. |
(2) Za
prevzem novozgrajenih objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega
odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
|
– gradbeno
dovoljenje, |
– projekt
izvedenih del, |
– elaborat
geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster
gospodarske javne infrastrukture (GJI), kolikor investitor ni Občina
Semič, |
– uporabno
dovoljenje, |
–
garancijske izjave, |
–
okoljevarstveno dovoljenje, v kolikor je potrebno. |
XI.
PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE |
35. člen |
(prenos
objektov in naprav v upravljanje) |
(1)
Lastnik zgrajene javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti
objekte in naprave v upravljanje izvajalcu v roku šestih mescev od
pridobitve uporabnega dovoljenja. |
Za prevzem
objektov in naprav javne kanalizacije morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji: |
– objekt,
ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno
dovoljenje, gradbeno dovoljenje, projekt izvedenih del, geodetski načrt
novega stanja, dokazilo o preizkusu vodotesnosti, zapisnik o uspešnem
tehničnem pregledu, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev s
finančnim ovrednotenjem, urejena morajo biti tudi vsa lastniška razmerja
oziroma sklenjene služnostne pogodbe); |
– sprejet
in ovrednoten mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja za
objekte, ki daljši čas niso bili v uporabi, |
– predane
morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za
obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav, |
– postopek
prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisnikom o primopredaji
dokumentacije, |
– prevzem
mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa
ustrezni organ lastnika. |
(2)
Kolikor niso izpolnjeni pogoji za prenos objektov in naprav v
upravljanje, lahko lastnik v smislu preprečevanja gospodarske škode,
sklene pogodbo z izvajalcem o začasnem upravljanju z objekti in
napravami, vendar največ za dobo 1 leta. |
XII.
PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE |
36. člen |
(prekinitev dobave vode, odvajanja odpadne vode in ukinitev priključka) |
(1)
Uporabniku se lahko brez predhodnega obvestila prekine dobava vode iz
javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni
vir ali javni vodovod. |
(2)
Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine
odvajanje odpadne vode, kadar: |
– je
zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo
obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni
napravi, |
– je
kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja
izvajalca, |
–
uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika
na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali spremeni
njegovo zmogljivost, |
–
uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in onesnaženosti odpadne
vode ali pregled kanalizacijskega priključka, |
–
uporabnik brez soglasja izvajalca spremeni izvedbo priključka,
|
–
uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem
in čiščenjem odpadne vode, |
–
ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje
prebivalcev, |
– kadar
uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu, |
–
kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam
veljavne zakonodaje, |
–
uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne
zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov. |
(3)
Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka.
Stroške vnovične priključitve plača uporabnik. |
(4)
Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po
uradni dolžnosti izvajalca. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev
na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi
uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s potrdilom pristojnih
organov. |
37. člen |
(prekinitve odvajanja odpadne vode zaradi vzdrževalnih del) |
(1)
Izvajalec ima pravico, brez povračila stroškov, prekiniti odvajanje
odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali
nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja
prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo,
izvajalec obvesti uporabnike na krajevno običajen način. |
(2) V
primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in
drugih nesrečah ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti
ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo.
Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah
vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode. |
38. člen |
(prekinitev odvajanja odpadne vode zaradi višje sile) |
(1) V
primeru višje sile ima izvajalec pravico, brez povračila stroškov,
prekiniti ali omejiti odvajanje odpadne vode, mora pa postopati skladno
z načrtom ukrepanja v primeru višje sile, ki ga pripravi organ pristojen
za zaščito in reševanje. Višja sila po tem odloku so; potres, požar,
poplave, izpad energije, udori, plazovi, lomi in velike okvare na javni
kanalizaciji. |
(2)
Izvajalec ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne
kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektirane,
ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati. |
XIII. VIRI
FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE, OSNOVE ZA OBLIKOVANJE CEN IN OBRAČUN STORITEV |
39. člen |
(financiranje javne službe) |
Javna
služba se financira iz: |
– cene
storitev javne službe, |
–
proračuna občine (subvencije), |
–
okoljskih dajatev in drugih virov. |
40. člen |
(cena
posebne storitve) |
Za
uporabnike, od katerih se odvaja in čisti industrijska odpadna voda, se
cene določajo posamično s pogodbo, odvisno od stopnje onesnaženosti
industrijske odpadne vode. Storitev se opravlja kot posebno storitev. |
41. člen |
(subvencije) |
(1) Občina
Semič lahko subvencionira ceno storitve ali ceno omrežnine, skladno s
predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen. |
(2) Občina
Semič lahko na predlog izvajalca javne službe dodatno subvencionira ceno
ali del cene storitve javne službe le določeni skupini uporabnikov, če
tako odločitev potrdi pristojni organ občine. |
42. člen |
(plačilo
storitve in vodenje evidenc o uporabnikih) |
(1)
Uporabnik mora plačati zaračunano storitev v petnajstih dneh od datuma
izstavitve računa. Če uporabnik pravočasno ne poravna svojih obveznosti,
je izvajalec uporabniku dolžan izstaviti pisni opomin, v primeru
neplačila pa dolg sodno izterjati, oziroma izvesti prekinitev dobave
pitne vode oziroma odvajanja odpadnih voda. |
(2)
Morebitne reklamacije računov morajo biti pisne, podane v roku osmih dni
od datuma izstavitve računa. |
(3)
Izvajalec javne službe pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov
večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti, državnih organov
in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona
o javnih gospodarskih službah. |
(4)
Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo izvajalca
pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih spremembah, ki
vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem in o spremembah
naslova za dostavo računov ter poskrbeti, da tudi njihov pravni
naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
XIV. CENA
STORITVE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE Z
JAVNIH POVRŠIN IN STORITVE, POVEZANE Z GREZNICAMI IN MKČ |
43. člen |
(cena
storitve) |
(1)
Predlog cene oblikuje izvajalec z elaboratom, ki ga potrdi pristojni
občinski organ. |
(2) Cena
storitve mora biti oblikovana v skladu s predpisom, ki določa
metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja tako, da v celoti zagotavlja enostavno
reprodukcijo. |
(3)
Postopek potrditve predlaganih cen izvajalec javne službe in Občina
Semič uredita v Pogodbi o poslovnem najemu javne infrastrukture,
razmerjih v zvezi z javno infrastrukturo in izvajanjem gospodarskih
javnih služb varstva okolja. |
44. člen |
(oblikovanje cene storitve) |
(1)
Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin
vključuje: |
–
omrežnino odvajanja, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
|
– ceno
storitve odvajanja, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe,
|
– okoljsko
dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se
obračuna v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za obremenjevanje voda.
|
(2)
Čiščenje komunalne odpadne in padavinske odpadne vode z javnih površin
vključuje: |
–
omrežnino čiščenja, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
|
– ceno
storitve čiščenja, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe.
|
(3)
Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in
MKČN vključujejo: |
–
omrežnino, ki vključuje stroške javne infrastrukture, namenjene čiščenju
komunalne odpadne vode, |
– ceno
storitve, ki pokriva stroške praznjenja in čiščenja vsebine nepretočnih
greznic, obstoječih greznic in MKČN, |
– okoljsko
dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se
obračuna v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za obremenjevanje voda. |
45. člen |
(omrežnina) |
(1)
Omrežnina se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo
posamezne storitve, določi na letni ravni in se uporabnikom obračuna
glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera. Faktor
omrežnine za posamezne vodomere je določen s predpisi, ki določajo
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
(2) Če
vodovodni priključek stavbe ni opremljen z obračunskim vodomerom, se
omrežnina obračuna glede na zmogljivost tega priključka, skladno s
predpisi s področja oblikovanja cen komunalnih storitev. |
(3) Če
stavba nima vodovodnega priključka, se obračuna omrežnina za priključek
s faktorjem 1. |
(4) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma
poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna
omrežnina za priključek s faktorjem 1. |
(5) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih imajo posamezne stanovanjske oziroma
poslovne enote več obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna
omrežnina za priključek s faktorjem 1. |
46. člen |
(izračun
cene) |
(1) Cena
storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki
se odvaja v javno kanalizacijo in čisti na komunalni čistilni napravi,
se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode,
izraženo v m3. |
(2) Cena
storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic,
prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ter
obratovalnega monitoringa za MKČN se uporabnikom obračunava glede na
dobavljeno količino pitne vode, izraženo v m3. |
(3) Če se
poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom se storitve
obračunavajo skladno z veljavnimi predpisi na področju oblikovanja cen
in sicer tako, da se upošteva normirana poraba pitne vode 150 litrov na
osebo dnevno na podlagi števila stalno ali začasno prijavljenih
prebivalcev. |
(4) Za
stavbe, primerne za bivanje, kjer ni merjena poraba pitne vode in v
katerih ni stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev, se upošteva
normirana poraba za 1 osebo. |
(5) Glede
namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za
ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določila Odloka o oskrbi s
pitno vodo na območju Občine Semič. |
(6)
Izvajalec lahko na podlagi pisne reklamacije v primeru prekomerne porabe
pitne vode, kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju,
uporabnikom zmanjša stroške odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja
komunalne odpadne vode, storitve povezane z greznicami in MKČN ter
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
če ugotovi, da pri iztoku ni prišlo do onesnaženja pitne vode in je bil
iztok neposreden v podzemne vode. Stranka mora pisni vlogi za zmanjšanje
računa predložiti zapisnik o ugotovljeni in odpravljeni okvari s strani
upravljavca javnega vodovoda. Delni odpis stroškov zaradi okvare je
možen le enkrat v tekočem koledarskem letu in le za tisti del odpadne
vode, ki nedvoumno ni bila odvedena v javno kanalizacijo. |
XV. CENA
STORITVE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA PADAVINSKE ODPADNE VODE S STREH IN
UTRJENIH POVRŠIN |
47. člen |
(oblikovanje cene storitve) |
(1)
Odvajanje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin vključuje:
|
–
omrežnino odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh, ki vključuje
stroške javne infrastrukture, |
– ceno
storitve odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh, ki pokriva stroške
opravljanja te javne službe. |
(2)
Čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin vključuje:
|
–
omrežnino čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh, ki vključuje
stroške javne infrastrukture, |
– ceno
storitve čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh, ki pokriva stroške
opravljanja te javne službe. |
48. člen |
(izračun
cene) |
(1)
Storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh in
utrjenih površin se obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki
padejo na tlorisno površino strehe ali utrjene površine, s katere se
padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na
komunalni čistilni napravi. |
(2) Za
količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina
padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah
državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe ali
utrjene površine, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno
kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi. |
49. člen |
(prekomerno obremenjevanje odpadne vode) |
Pravna
oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki vode prekomerno
obremenjuje ali je zavezanec za obratovalni monitoring odpadnih voda,
plačuje ceno čiščenja skladno s pogodbo. |
50. člen |
(poraba
vode v reprodukcijske namene) |
Uporabnik,
ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja
ali uporablja v kmetijski proizvodnji), ima pravico zahtevati, da se mu
ta delež odšteje od obračunanih stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih
voda, vključno z okoljsko dajatvijo za onesnaževanje okolja zaradi
odvajanja odpadnih voda pod pogojem, da se količina tako uporabljene
vode meri s posebej vgrajenim vodomerom. |
XVI.
NADZOR |
51. člen |
(nadzor) |
(1) Nadzor
nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski
inšpektorat in redarstvo, ter pristojne državne inšpekcijske službe v
okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. |
(2) Organ
iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku.
|
(3)
Strokovni nadzor opravljajo delavci JP Komunala d.o.o., Črnomelj. |
52. člen |
(kršitve
odloka) |
V primeru
kršitve določil tega odloka, organ občinskega nadzora ali pristojni
inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja in uvede postopek za
kaznovanje kršilca odloka. |
XVII.
KAZENSKE DOLOČBE |
53. člen |
(globe za
izvajalca) |
(1) Z
globo 1.400,00 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, izvajalec
javne službe, če: |
– ne
izvaja ali izvaja neustrezno javna pooblastila iz 8. člena, |
– dovoli
priključek v nasprotju z določili 24. člena, |
– ne
prijavi ugotovljenih kršitev iz 36. člena. |
(2) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena
tudi odgovorna oseba izvajalca. |
54. člen |
(globe za
uporabnika) |
(1) Z
globo 1.400,00 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik javne
kanalizacije, pravna oseba, če: |
– če ne
izpolnjuje obveznosti iz 2. točke 19. člena, |
– če se ne
priključi in ne uporablja javne kanalizacije skladno s 1. točko 24.
člena, |
– če ne
ravna skladno s 1. in 2. točko 27. člena. |
(2) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekrške iz prve točke tega člena tudi
odgovorna oseba pravne osebe. |
(3) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena
uporabnik posameznik. |
XVIII.
KONČNE DOLOČBE |
55. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju
odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Semič (Uradni list RS,
št. 45/10). |
56. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-02/2014-4 |
Semič, dne
21. marca 2014 |
|
Županja |
Občine Semič |
Polona Kambič l.r. |
|