Na podlagi 96. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in
16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 115/07) je
Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 26. redni seji dne 24. 6. 2009
sprejel |
|
O D L O K |
o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta
za območje urejanja znotraj CZ1 v Rogaški Slatini |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem odlokom se ob upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah
za območje Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986–2000 dopolnjen 2002
(Uradni list RS, št. 83/03), sprejmejo spremembe in dopolnitve
Ureditvenega načrta za območje urejanja znotraj CZ1 v Rogaški Slatini (v
nadaljevanju: UN), ki ga je izdelalo podjetje API d.o.o., v decembru
2008, pod številko projekta API 485/685. |
|
2. člen |
|
Sestavni deli UN |
UN obsega tekstualni del, grafični del in obvezne priloge iz 19. člena
ZPNačrt-a |
Tekstualni del obsega: |
– Opis prostorske ureditve |
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
– Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
– Rešitve načrtovanih objektov in površin |
– Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
– Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
– Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
– Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave |
– Način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela |
– Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
– Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
prostorskega akta. |
Grafični del obsega: |
– Izsek iz
grafičnega načrta kartografskega dela M 1:2000 |
občinskega
prostorskega načrta s prikazom lege |
prostorske
ureditve na širšem območju |
– Območje z
obstoječim parcelnim stanjem M 1:1000 |
– Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:2000 |
na DOF |
– Ureditvena
situacija M 1:1000 |
– Prometna
ureditev – podzemni del M 1:1000 |
– Prometna
ureditev – podzemni del – faza objekta M 1.1000 |
št. 1 |
– Prometna
ureditev – podzemni del – faza objekta M 1.1000 |
št. 2 |
– Prometna
ureditev – podzemni del – faza objekta M 1.1000 |
št. 7 |
– Zakoličbena
situacija M 1.1000 |
– Vzdolžna
prereza M 1:500 |
– Prečni
prerezi P1, P2, P3 M 1:1000 |
– Prečni
prerezi P4, P5 M 1:1000 |
– Prikaz
ureditev glede poteka omrežij in M 1:1000 |
priključevanja
objektov na gospodarsko javno |
infrastrukturo
ter grajeno javno dobro |
– Prikaz
ureditev, potrebnih za varovanje okolja, M 1:1000 |
naravnih virov
in ohranjanja narave |
– Prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter M 1:1000 |
varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
vključno z
varstvom pred požarom |
– Načrt
parcelacije M 1:1000. |
|
3. člen |
|
Prostorske ureditve, ki se načrtujejo z UN |
Z UN se znotraj območja urejanja predvidijo odstranitve pritličnih
poslovnih objektov paviljonskega tipa, delne rušitve delov obstoječih
objektov za zagotovitev funkcionalnih povezav z novogradnjami, dozidave,
nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov ter novogradnje.
Predvidena je ureditev prometa, zelenih in manipulacijskih površin ter
rekonstrukcija obstoječe in izvedba nove javne gospodarske
infrastrukture za nemoteno funkcioniranje območja. |
|
II. OBMOČJE UN |
|
4. člen |
|
Območje urejanja |
Območje urejanja UN zajema površine med pobočjem Bellevue (pod hotelom
Soča) na severu, Južnim parkom na vzhodu, Restavracijo Sonce na zahodu
in železniško progo na jugu. |
Velikost ureditvenega območja je 86.100 m², le-to pa zajema zemljišča s
parcelnimi številkami: 353/3, 363, 365/1, 365/2, 365/3, 365/4, 365/5,
365/6, 365/7, 365/8, 366, 367, 368, 369, 370/1, 370/2, 427/1, 427/2,
427/4, 427/5, 429, 430/1, 430/2, 431/1, 431/2, 431/3, 431/4, 432, 434/1,
434/2, 434/3, 799, 800, 801/1, 801/2, 801/3, 801/4, 801/5, 801/6, 802,
803/1, 803/2, 803/3, 803/4, 804, 805, 806/1, 806/2, 806/3, 806/4, 806/5,
807/1, 807/2, 807/3, 808, 809/1, 809/2, 809/3, 809/4, 809/5, 810, 811,
812, 813, 814, 815, 816/2, 816/3, 816/4, 817/1, 817/2, 817/3, 818/2,
818/3, 818/4, 818/5, 818/6820/2, 820/3, 1768/1, 1768/16 in dele parcel
353/1, 433, 816/1, 1776 ter 1791/1, vse v katastrski občini Rogaška
Slatina. Območje je označeno v kartografskem delu. |
|
5. člen |
|
Vplivno območje |
Vplivno območje bo v času gradne in obratovanja objektov znotraj območja
urejanja UN. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
6. člen |
|
Vplivi in povezave prostorskih ureditev s
sosednjimi območji |
Na južni strani poteka meja območja urejanja praktično po trasi
železniške proge, a so vse predvidene ureditve (gradnje objektov in
drugih površin) od le-te odmaknjene več kot 40 m. Predvideni novi
objekti so odmaknjeni najmanj 5 m od vodotoka, 8 m od zunanjega roba
regionalne ceste ter 1,5 m od radiusa drevesnih krošenj. Vse predvidene
manipulativne površine so od zunanjega roba regionalne ceste odmaknjene
minimalno 5 m, od zunanjega roba pločnika pa minimalno 2 m. |
Glede na to, da se ureditveno območje CZ1 nahaja v središču mesta
Rogaška Slatina in da se neposredno na območju že danes nahajajo objekti
hotelskega tipa, načrtovane ureditve ne bodo bistveno posegale v
prostor, saj je le-ta namenjen širjenju turistične dejavnosti in gradnji
njej pripadajočih objektov. Poleg tega bodo fasade, tlorisni in višinski
gabariti predvidenih objektov skladni z gabariti obstoječih objektov,
tako da ne bodo povzročali vizualnih motenj, bodo pa pripomogli k večji
členjenosti prostora, tudi z ureditvami zelenih prebojev ter z
vzpostavitvijo zelenega sistema na celotnem ureditvenem območju.
Namembnost območja ostaja nespremenjena – to so centralno zdraviliške
dejavnosti. |
Dostop do predvidenih objektov bo mogoč z obstoječe regionalne ceste
(RIII – 685/7495 Tekačevo–Rogaška Slatina) in lokalne ceste, ki vodi do
zdravstvenega doma. Mogoč je tudi dostop s strani hotela Soča severno od
območja urejanja. |
Večina obstoječega mirujočega prometa in vse dodatne kapacitete
parkirišč, ki so potrebne za novogradnje so načrtovane v podzemni
ureditvi. Ohranijo se obstoječa urejena parkirišča na nivoju terena med
potokom Ločnica in državno cesto. |
Obravnavana gradnja ne bo predstavljala večje obremenitve na že
vzpostavljeno komunalno in energetsko infrastrukturo v širšem območju. |
Vodovod, kanalizacija, elektrika in plinska oskrba se izvedejo z
infrastrukturnimi posegi, v smislu predelave internih inštalacij in
novih lokacij priključkov za posamezne porabnike in poslovne objekte. |
Predvidene novogradnje gradnja ne bodo imele negativnih vplivov na
varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito okolice. Prav
tako ne bodo vplivale na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici. |
Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo. |
|
7. člen |
|
Rešitve načrtovanih objektov in površin |
Za izvedbo načrtovanih ureditev, bo treba porušiti 4 objekte –
paviljone, na mestu katerih je predviden nov objekt številka 2. Poslovni
objekti paviljonskega tipa, namenjeni rušenju zavzemajo cca. 292 m²
tlorisne površine. |
Predvideni novi nadzemni objekti so: |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+ |
| |
TIP | NAMEMBNOST|HORIZONTALNI|VIŠINSKA| Gabariti| |
|
| | | GABARIT | KOTA | in | |
|
| | | | KAPI | višinske| |
|
| | | | | kote | |
|
| | | | |glede na:| |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+ |
| OBJEKT 1 |
Nova | Hotel + |Horizontalni|244,03 m|Slatinski| |
| (K+P+3) |
gradnja | javni | = 64,4 m | nmv | dom | |
|
| | program |Vertikalni =| | | |
|
| | | 15,5 m | | | |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+ |
| OBJEKT 2 |
Nova | Hotel + |Horizontalni|245,49 m| Hotel | |
|(K+možnost |
gradnja | javni | = 56,4 m | nmv |Slovenija| |
|mezanina+3)| | program |Vertikalni =| | | |
|
| | | 18,4 m | | | |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+ |
| OBJEKT 3 |
Nova | Hotel + |Horizontalni|245,49 m| Hotel | |
|(K+K/P+5) |
gradnja | javni | = 35,3 m | nmv |Slovenija| |
|
| | program |Vertikalni =| | | |
|
| | | 44,5 m | | | |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+ |
| OBJEKT 4
|Enoetažna | Apartmaji |Horizontalni|236,50 m| | |
|
|nadzidava | | = 47 m | nmv | | |
|
|obstoječega| |Vertikalni =| | | |
| |
objekta | | 14,3 m | | | |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+ |
| OBJEKT 6
|Nadzidava | Poslovni |Horizontalni|241,43 m| pokrito | |
|
|obstoječega| del | = 47,8 m | nmv |kopališče| |
| |
objekta | |Vertikalni =| | | |
|
| | | 9,5 m | | | |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+ |
| OBJEKT 7 |
Nova |Zdraviliška|Horizontalni|244,72 m| Apart | |
|(K+P+1 in |
gradnja | in | = 65,3 m | in | hotel in| |
| K+P+2)
| | lekarniška|Vertikalni =|241,43 m| pokrito | |
|
| | dejavnost | 11,4 m in | nmv |kopališče| |
|
| | | 34,8 m | | | |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+ |
Absolutne kote kapi predvidenih novogradenj in dozidav lahko odstopajo
kolikor se pri pridobitvi natančnejšega geodetskega posnetka za potrebe
projektne dokumentacije izkaže, da so absolutne kote kapi obstoječih
objektov razlikujejo od zgoraj navedenih. |
Predvidene so 3 podzemne garaže, ki bodo zagotovile lažji dostop do
obstoječih in novih objektov: |
– Podzemna garaža ob severnem robu območja urejanja UN, ki jo je mogoče
graditi etapno |
– Podzemna garaža objekta številka 3 |
– Podzemna garaža objekt številka 5. |
Razporeditev in dopustni gabariti nadzemnih in podzemnih objektov so
razvidni v grafičnem delu. |
|
8. člen |
|
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
Pri gradnji je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja
gradnje objektov. Na obravnavanem območju centralne zdraviliške
dejavnosti naj se gradijo samo objekti za potrebe turizma in
pripadajočih dejavnosti. Objekti naj bodo zasnovani v modernem slogu, a
naj vseeno ne presegajo določenih gabaritov obstoječih objektov. Novi
objekti naj se nizajo ob osi promenade, njihove fasade pa naj bodo
členjene. Promet naj se odvija pod nivojem terena v največji mogoči
meri. Na terenu naj se oblikujejo nove funkcionalne sprehajalne in
intervencijske poti. Med posameznimi objekti naj bodo vmesne parkovne
površine oziroma zeleni pasovi. Varujejo naj se vodni in gozdni robovi,
avtohtona drevnina ter historične sprehajalne poti. Kolikor se med
gradnjo poseže v historične sprehajalne poti oziroma gozdni rob, jih je
po opravljeni gradnji treba rekonstruirati. |
Objekt številka 7 mora biti simetrično postavljen glede na os parka
oziroma objekta Vila Golf z enako dolžino in širino ter enako višino
kapi, kot jo ima Apart hotel. |
Nadzidava objekt številka 4 mora imeti stekleno fasado. Nadzidava mora
biti odmaknjena od roba strehe obstoječega objekta nad katerim je
predvidena. |
Novogradnje, prizidave in dozidave niso dopustne, če ni zagotovljeno
ustrezno število parkirnih mest za pripadajoči objekt v okviru
zemljišča, ki pripada objektu. Na celotnem območju urejanja UN niso
dovoljena začasna parkirna mesta na nivoju terena. |
|
9. člen |
|
Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov |
Postavitev prodajnih in promocijskih kioskov je dovoljena zgolj ob
promenadi na lokacijah, ki so označene v grafičnem delu. Izvedba kioskov
mora biti narejena po enotnem projektu, katerega rešitev mora biti
pridobljena na arhitekturnem natečaju z vsaj tremi udeleženci. Pred
lokali je dovoljena postavitev letnih vrtov. Ostali enostavni in
nezahtevni objekti se lahko postavijo zgolj v zaledju objektov na
vizualno ne izpostavljenih lokacijah v skladu s predpisi, ki urejajo
gradnjo tovrstnih objektov. |
|
10. člen |
|
Ograje |
Znotraj območja urejanja UN je prepovedano postavljati ograje. |
|
11. člen |
|
Fasade |
Fasade novogradenj, nadzidav in prizidav naj bodo sodobne izvedene s
sodobnimi materiali, vendar morajo upoštevati gabarite in sporočilnost
starih spomeniško zavarovanih objektov. Po višini in dolžini naj bodo
členjene. Nadzemni povezovalni del objekta številka 1 s Slatinskim domom
mora biti steklen oziroma transparenten. |
|
12. člen |
|
Zelene površine |
Območje se v največji možni meri zazeleni. Morebitni oporni zidovi
morajo biti ozelenjeni. |
Zelene površine se načelno izvedejo, kot je prikazano v grafičnem delu
UN – list 4. Podrobnejše ureditve bodo definirane v projektni
dokumentaciji. |
Pripadajoči ambient hotela Trst mora ostati nepozidan nad nivojem
terena. Nad podzemnim povezovalnim objektom hotela Trst in novega hotela
– objekt številka 3 se vzpostavi parkovna ureditev skladna z
oblikovanjem hotela Trst. |
Prav tako se vzpostavi parkovna ureditev nad podzemno garažo ob severnem
robu območja UN in nad podzemno garažo – objekt številka 5, skladno z
oblikovanjem objektov, ki ta območja obkrožajo. |
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
|
13. člen |
Znotraj območja urejanja UN je treba upoštevati vso obstoječo in
predvideno komunalno infrastrukturo. |
Vsa križanja se morajo izvesti v skladu s predpisi oziroma po pogojih
upravljalcev. Pred gradnjo je treba obstoječe vode zakoličiti in
določiti njihovo natančno lego. Detajlne rešitve se obdelajo v projektni
dokumentaciji PGD, PZI. |
Možna so odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če
so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo
na koncept ostalih rešitev. |
|
14. člen |
|
Prometna ureditev |
Ureditev garaž |
Vsaka novogradnja v območju urejanja CZ1 mora zagotoviti zadostno
število podzemnih garaž skladno s kapacitetami. |
Predvidene so 3 podzemne garaže, ki bodo zagotovile lažji dostop do
obstoječih in novih objektov: |
– Podzemna garaža ob severnem robu območja urejanja UN, ki jo je mogoče
graditi etapno |
– Podzemna garaža objekta številka 3 |
– Podzemna garaža objekt številka 5. |
Ureditev dostopov |
Dostopi do vseh novih ureditev znotraj obravnavanega območja bodo
primarno potekali preko obstoječe regionalne ceste (RIII – 685/7495
Tekačevo–Rogaška Slatina). Predvidena je prestavitev cestnega priključka
z regionalne ceste proti »Stari Pošti«. Nov cestni priključek bo
povezoval regionalno cesto s predvideno podzemno garažo (objekt št. 5)
in parkiriščem ob »Stari pošti«. Novo križišče mora biti na regionalni
cesti opremljeno z levim zavijalnim pasom minimalne dolžine 20 m. V
grafičnem delu je prikazano načelno območje prestavitve cestnega
priključka. Natančna lokacija bo določena na podlagi natančne lokacije
vhoda in izhoda v podzemno garažo – objekt številka 5, kar bo določeno v
projektni dokumentaciji tega objekta. Najkasneje do gradnje objekta
številka 5, se uporablja obstoječ cestni priključek. Na tem odseku je
potok Ločnica kanaliziran. |
Predvidena je dogradnja obstoječega mostu, ki bo regionalno cesto
povezoval s predvideno podzemno garažo objekta številka 3. |
Dostop v podzemno garažo na severnem delu območja UN bo omogočen pri
obstoječem Zdravstvenem domu. Ta sklop garaž je mogoče podzemno povezati
pod promenado s podzemno garažo – objekt številka 5. |
Dostop v podzemno garažo objekt številka 5 bo omogočen preko novega
cestnega priključka na obstoječo regionalno cesto (RIII – 685/7495
Tekačevo–Rogaška Slatina). |
Dostop v podzemno garažo objekta številka 3 bo omogočen preko dograditve
mostu preko potoka Ločnica, ki se bo navezal na obstoječ cestni
priključek na regionalno cesto. |
Obstoječa parkirišča |
Do izgradnje objekta podzemnih garaž ob severnem robu območja urejanja
UN se obstoječa dovozna cesta in mirujoči promet urejata v skladu z
načrtovanim potekom trase in opredelitvijo površin za mirujoči promet,
ki je določena s tem UN. Če se izvaja gradnja garaž ob severnem robu
območja etapno, mora investitor, ki prične gradnjo dostop k svojemu
objektu izvesti po trasi predvidene interventne poti, ki poteka po
severnem robu območja na nivoju terena, kar je razvidno v grafičnem
prikazu. |
Obstoječa parkirišča med potokom Ločnica in regionalno cesto za
kopališčem, poslovno-trgovskim centrom in kulturnim domom ter
obstoječega parkirišča ob objektu številka 4, se ohranijo. Dopustna je
njihova dvonivojska izraba in rekonstrukcija, če drugi nadzemni nivo ne
predstavlja moteč element v prostoru oziroma ne zastirajo pogleda na
širše parkovne površine in se s tem zaščitijo parkovne površine. |
Razen teh obstoječih parkirišč na nivoju terena so vsa ostala parkirišča
na nivoju terena nedopustna. |
V območju urejanja UN ni dovoljeno vzpostavljati začasnih parkirnih mest
na nivoju terena. |
Na nivoju terena se ohrani dostop do obstoječih stanovanjsko poslovnih
objektov na vzhodnem robu območja UN z lokalnimi rekonstrukcijami in
prilagoditvami novogradnjam. |
Ostale povozne površine na terenu so namenjene intervenciji.
Organizacija teh površin je prikazana v grafičnem delu na listu številka
7. Dovozne poti za intervencijo morajo biti utrjene tako, da lahko po
njih vozijo gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10 t. Ravni deli
dovozne poti za gasilska vozila morajo biti široki najmanj 3 m.
Intervencijske poti lahko služijo tudi za odvoz odpadkov. |
Treba je zagotoviti zadostno število parkirnih mest (1PM/40 m² za
zdravstveni dom in lokale, ki niso del hotelov, 1PM na lastniški apartma
oziroma 0.9PM na hotelsko sobo ali najemniški apartma ter 1PM na lokale,
ki so del hotelov). |
Minimalni odmik objektov od zunanjega roba regionalne ceste mora znašati
8 m, parkirišč, ograj, manipulativnih površin pa 2 m od zunanjega roba
pločnika ob regionalni cesti. |
|
15. člen |
|
Vodovod |
Območje je pokrito z novim vodovodnim omrežjem, na katerega so že
priključeni vsi obstoječi objekti. Za priključevanje novih objektov bodo
kapacitete omrežja zadostne. Pri vodovodnem omrežju večje spremembe
oziroma prestavitve vodov niso predvidene. Vsi novi objekti bodo imeli
lastne priključke vodovoda iz obstoječega omrežja. Zasnova vodovodnega
in hidrantnega omrežja za novo predvideno pozidavo je prikazana v idejni
zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje IPING d.o.o. pod št. 20/2008. |
|
16. člen |
|
Kanalizacija |
Kanalizacijsko omrežje območja je v celoti zgrajeno. V promenadi poteka
kanalizacija ločenega tipa, ob levem bregu potoka Ločnica poteka
obstoječ stari kolektor in ob desnem bregu novi kolektor mešanega tipa,
ki se zaključuje na komunalni čistilni napravi. Potrebna bo prestavitev
povezovalnega fekalnega kanala na območju predvidene podzemne garaže med
objektoma Stara Pošta in Hotel Slovenija. Druge prestavitve ne bodo
potrebne. Vsi novi objekti bodo gravitacijsko priključeni na obstoječe
kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu. Parkirne garaže med objektoma
Hotel Slovenija in Stara pošta ne bodo mogle imeti gravitacijskega
priključka na kanalizacijo, saj so kletni prostori v višini dna potoka
Ločnica. Tu se predvidi prečrpališče z iztokom nad koto zajezitve
potoka. Zasnova kanalizacijskega omrežja za novo predvideno pozidavo je
prikazana v idejni zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje IPING d.o.o., pod
št. 20/2008, in v grafičnem delu UN. |
|
17. člen |
|
Padavinske vode |
Predvideni objekti in ostale funkcionalne površine bodo vezane na
obstoječ kolektor meteorne vode. Meteorne vode in druge odpadne vode ne
smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje regionalne ceste in
cestnega telesa. Zasnova kanalizacijskega omrežja za novo predvideno
pozidavo je prikazana v idejni zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje IPING
d.o.o., pod št. 20/2008, in v grafičnem delu UN. |
|
18. člen |
|
Plinovod |
Obravnavan plinovod delovnega tlaka 100 mbar na območju urejanja CZ1 v
Rogaški Slatini služi oskrbi z zemeljskim plinom obstoječemu
poslovnemu-trgovskemu centru, Termam Rogaška, Vili Golf, Apart hotelu
Slatina, Kulturnemu domu, Hotelu Trst in Hotelu Slovenija. Oskrboval bo
tudi nove predvidene objekte v obravnavani coni. |
Obstoječ stanovanjsko poslovni objekt na navedenem območju urejanja za
»Staro pošto« je oskrbovan s plinovodom delovnega tlaka 3 bar. |
V skladu s spremembami in dopolnitvami ureditvenega načrta za območje
urejanja CZ1 v Rogaški Slatini, kjer je predvidena izgradnja podzemnih
garaž in dveh novih hotelov, je potrebna prestavitev določenih odsekov
plinovoda zemeljskega plina delovnega tlaka 100 mbar in 3 bar, ki
potekata na obravnavanem območju. |
Odseki plinovodov, ki potekajo na lokaciji predvidene gradnje podzemnih
garaž in hotelskih objektov se prestavijo oziroma izvedejo na novo v
skladu z danimi možnostmi. |
Cevovod se na podzemnih odsekih v celoti izvede iz PE cevi. Armature in
fitingi so iz PE, medsebojno se spajajo z elektro uporovnim varjenjem. |
Nadometno izveden cevovod v podzemni garaži se izvede z jeklenimi
brezšivnimi cevmi po DIN 2470/1 iz St. 37.0 za delovni tlak do 16 bar.
Vsi neločljivi spoji se izvedejo s varjenjem, ločljivi pa z
prirobničnimi oziroma navojnimi zvezami. |
Novozgrajeni plinovod bo obratoval z delovnim tlakom 100 mbar v
nizkotlačnem oziroma 3 bar v srednjetlačnem območju. |
Na nizkotlačnem plinovodu delovnega tlaka 100 mbar oziroma nanj
navezanih hišnih priključkih se izvedejo v skladu z nameravanimi
gradnjami tri prestavitve. |
V prvem primeru se prestavi hišni priključek za potrebe Zdravstvenega
doma, katerega prestavljen odsek se izvede nadometno pod stropom
podzemne garaže. |
V drugem primeru se po potrebi prestavi vogalni odsek hišnega priključka
za potrebe Vile Golf, katerega cev se izvede podzemno v zaščitni cevi
med steno Vile Golf in steno podzemne garaže. |
Tretji primer prestavitve obstoječega plinovoda 100 mbar se izvede na
odseku med uvozom v podzemno garažo med Kulturnim domom in Hotelom
Slovenija, kjer je predvidena gradnja novega hotela. |
Na srednjetlačnem plinovodu delovnega tlaka 3 bar oziroma nanj navezanih
hišnih priključkih se izvede na lokaciji predvidene podzemne garaže
prestavitev cevovoda, katerega prestavljen odsek se izvede nadometno pod
stropom podzemne garaže. |
Zasnova plinovodnega omrežja za novo predvideno pozidavo je prikazana v
idejni zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje ENERKO pro d.o.o., pod št.
25/08. |
|
19. člen |
|
Telekomunikacijsko omrežje |
Uporabniki telekomunikacijskih storitev na območju obravnavane cone bodo
priključeni na telefonsko centralo v Rogaški Slatini. Na območju UN
poteka kabelska kanalizacija. Med restavracijo Stara Pošta in Kulturnim
domom le-ta poteka po južni strani promenade, nakar le-to prečka in
nadaljuje pot do Zdravstvenega doma oziroma do konca območja urejanja po
njeni severni strani. Izvodi do posameznih objektov se izvedejo na
lokaciji najbližjega jaška. Vodniki za povezavo se definirajo v
projektni dokumentaciji telekomunikacij objektov. Zasnova
telekomunikacijskega omrežja za novo predvideno pozidavo je prikazana v
idejni zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje EL PART, Bogdan LEPAN s.p.,
pod št. 0185/2008-E. |
|
20. člen |
|
Električno omrežje |
Na območju UN se nahajata dve transformatorski postaji 20/04-0231 kV,
obe moči 630 kVA, in sicer TP Pošta in TP Sonce. |
Transformatorska postaja TP Sonce je polno zasedena, tako da tu ni na
razpolago rezervne električne energije. |
Transformatorska postaja TP Pošta ni polno zasedena, rezervna električna
energija bi se uporabila za objekte na severni strani promenade (med
Zdravstvenim domom in transformatorsko postajo TP Pošta). Podatki o
priključni moči posameznih objektov bodo podani v projektni nalogi v
sklopu idejnega projekta elektrifikacije cone. Temu ustrezno bodo
obdelani kablovodi. V primeru prekoračitve obstoječe moči se
transformator zamenja z večjo enoto (1000 kVA). Napajanje novih objektov
se izvede severno od njih. |
Za objekte na južni strani promenade (med kopališčem in restavracijo
Stara Pošta) se predvidi nova transformatorska postaja 20/04-0231 kV,
moči 630 kVA. Najprimernejša lokacija nove transformatorske postaje je v
pritličju predvidenega novega hotela. Napajanje nove transformatorske
postaje se izvede tako, da se SN kablovod 20 kV, ki poteka po promenadi
na lokaciji najbližjega jaška, prekine. Na tem mestu se nato naredi
spojka, na katero se priklopi novi kablovod (20 kV podzemni vod) do
predvidene transformatorske postaje. |
Priključno merilne omarice na objektih bodo projektno obdelane v
projektni dokumentaciji elektroinštalacij objektov v skladu s tehničnimi
pogoji, kateri bodo podani v elektroenergetskem soglasju. |
Zasnova električnega omrežja za novo predvideno pozidavo je prikazana v
idejni zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje EL PART, Bogdan LEPAN s.p.,
pod št. 0185/2008-E. |
|
21. člen |
|
Javna razsvetljava |
Ohrani se obstoječa javna razsvetljava. Lokalno se lahko posamezni
kandelabri prestavijo, da se zagotovi intervencijski dostop. |
|
22. člen |
|
Odpadki |
Vsak nov objekt mora zagotoviti prostore za prevzem in odvzem odpadkov
skladno s predpisi. Odjemna mesta ne smejo biti vizualno izpostavljena.
Dostop do odjemnih mest je mogoč tudi po interventnih poteh. |
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE
KULTURNE DEDIŠČINE |
|
23. člen |
|
Zavarovana kulturna dediščina |
Pri načrtovanju je treba upoštevati varstvene usmeritve za vso
evidentirano kulturno dediščino in varstvene režime v odlokih za
razglasitev kulturnega spomenika. Območje UN se v celoti nahaja znotraj
razglašenega naselbinskega spomenika Rogaška Slatina – Območje
Zdravilišča (EŠD 628). Enote kulturne dediščine, vpisane v Register
nepremične kulturne dediščine (RKD), pa so naslednje: Hotel Slovenija
(EŠD 1567), Slatinski Dom (EŠD 1592), Beograjski dom (EŠD 4614), Tržaški
dom (EŠD 4615), Hotel Pošta (EŠD 4616), Hotel Soča (EŠD 15680), Hotel
Trst (EŠD 15689), Ljubljanski dom (EŠD 15698), Ledenica (EŠD 15691) in
Ivanov vrelec (EŠD 15705). |
|
24. člen |
|
Ukrepi za celostno ohranjanje kulturne
dediščine |
Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. |
Po splošnih usmeritvah za varovanje stavbne dediščine je treba varovati
zlasti tlorisno in višinsko zasnovo; konstrukcijsko zasnovo in gradivo;
oblikovanost zunanjščine (arhitekturna členitev, strešine, kritina,
stavbno pohištvo, gradiva, barva, detajli); funkcionalno zasnovo in
razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru;
komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na javni prostor; ožjo
okolico z niveleto površin ter lega, namembnost in oblikovanost
pripadajočih objektov in površin – odnos do drugih objektov na parceli,
vključno z vegetacijo in drugimi naravnimi prvinami ter odnos do
sosednjih stavb; vsebinski in prostorski kontekst navezave stavbe z
okolico. |
Po splošnih usmeritvah za varovanje naselbinske dediščine se v naselju
varuje zlasti zgodovinski značaj naselja; naselbinska zasnova (način
oziroma razporeditev pozidane strukture ter odnos med objekti in odprtim
prostorom, komunikacijska mreža, parcelacija); celotna pozidana
struktura – kulturni spomeniki, kulturna dediščina ter ambientalno vezno
tkivo; podoba naselja v prostoru (gabariti naselja, masa streh in oblika
strešin, kritina ...); prepoznavna lega naselja v prostoru ter odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje ter pogledi z njega);
prostorsko pomembnejše vegetacijske in druge krajinske strukture. |
Za območje naselbinskega spomenika Rogaška Slatina – Območje (EŠD 628)
velja varstveni režim II. stopnje, ki določa varovanje okolja v vseh
njegovih sestavinah; dovoljene dejavnosti morajo biti v skladu s
spomeniško funkcijo območja; primarna razvojna usmeritev je nadaljnje
ohranjanje in vzdrževanje historične zdraviliške funkcije varovanega
območja. |
Predvideni novi objekti na obravnavanem območju so načrtovani v skladu s
podanimi smernicami (Kulturnovarstvene smernice za izdelavo Sprememb in
dopolnitev ureditvenega načrta za območje urejanja CZ1 v Rogaški
Slatini, dne 30. 7. 2008). |
Tlorisni in višinski gabariti sovpadajo s smernicami – objekt številka 1
in objekt številka 2 ne presegata višinskih gabaritov Slatinskega doma
in Hotela Slovenije, Restavracija Pošta se nadgradi le za eno etažo.
Objekt številka 1 sicer presega tlorisne gabarite Slatinskega doma, a je
njegova masa členjena v višinah in fasadi, kot to dovoljujejo smernice. |
Gradbena meja novih objektov ob promenadi je od radiusa krošenj
odmaknjena 1,5 m. Prav tako se varujejo vse pomembnejše historične
sprehajalne poti, ohranja pa se tudi zeleni sistem med objekti. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,
NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
|
25. člen |
|
Ohranjanje narave in naravnih vrednot |
Na obravnavanem območju UN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali
območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
Na osnovi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni
list RS, št. 96/04 – UPB2-5) za območje, ki se ureja z obravnavanim
prostorskim načrtom izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja
naravovarstvenega mnenja ni potrebna. |
|
26. člen |
|
Varstvo vode in podzemnih voda |
Ureditveno območje UN se nahaja izven vodovarstvenega območja. |
Preko obravnavanega območja poteka potok Ločnica, ki spada med vodotoke
II. reda in je delno kanaliziran. Objekti so od vodotoka odmaknjeni v
skladu s predpisano vrednostjo 5 m. Na priobalnem in vodnem zemljišču
niso predvideni posegi v okolje, z izjemo novega mostu preko potoka
Ločnica, ki je grajeno javno dobro ter infrastrukturnih vodov. Dovoljene
so rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav. |
Zaradi izgradnje novih objektov in prometnih površin ni pričakovati
vplivov na nivo podtalne vode. Na obravnavanem območju podzemne vode s
prosto gladino ni. Za zavarovanje podtalnice so predvideni naslednjimi
ukrepi: |
Preprečeno bo odvajanje odpadnih vod v naravo brez predhodnega čiščenja. |
Odvod padavinskih voda iz cestišča in utrjenih površin bo izveden po
vodotesni kanalizaciji preko objektov predčiščenja (peskolovi, lovilci
olja) v obstoječ kolektor meteorne vode. Pri gradnji je dovoljeno
uporabljati samo takšne materiale, ki kasneje ne morejo ogroziti
podtalnice. |
|
27. člen |
|
Varovanje tal |
Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih
so tla manj kvalitetna. |
Ureditve predvidene z UN ne bodo vplivale na geološko strukturo tal.
Prisotni bodo vplivi na pedološke značilnosti tal zaradi odstranitve
vrhnje plasti tal in njenega začasnega deponiranja. Do večjih vplivov
med pripravljalnimi deli lahko pride zaradi možnega onesnaževanja
rodovitne plasti tal pri njenem odstranjevanju in deponiranju, ki ga
povzročajo gradbeni stroji. |
Zgornjo humusno prst je treba pravilno odgrniti, začasno in ustrezno
deponirati ter ponovno uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč,
ureditev funkcionalnih zemljišč objektov in zelenic. |
Z viški rodovitne zemlje naj razpolaga lokalna skupnost v skladu z
občinskimi odloki. |
|
28. člen |
|
Varstvo pred hrupom |
Ureditveno območje UN, je glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju, pretežno v II. območju varstva pred hrupom, kjer je
dovoljena mejna raven hrupa 55 (dBA) podnevi in 45 (dBA) ponoči. Glavna
izvora hrupa ostajata – železniški in cestni promet po regionalni cesti.
S predvideno gradnjo podzemnih garaž se izvor hrupa – mirujoči promet in
dostop osebnih vozil do objektov zmanjša na minimum. |
|
29. člen |
|
Varstvo zraka |
Za izboljšanje kakovosti zraka je potrebna izvedba načrtovane
plinifikacije območja, ozelenitev prostih površin. |
Na onesnaženost zraka bodo v fazi gradbenih del vplivala dela pri izkopu
in dovozu materiala. Vpliv bo intenzivnejši, če se bodo dela izvajala v
vetrovnem in sušnem obdobju. Zaradi aktivnosti delovne opreme in
tovornih vozil v času pripravljalnih del in gradnje bodo prisotne
obremenitve zraka s prašnimi delci ter izpušnimi plini vozil. V času
obratovanja niso pričakovani večji neposredni vplivi na onesnaženost
zraka, zato tudi niso potrebni nobeni aktivni ukrepi. |
|
30. člen |
|
Ravnanje z odpadki |
Upoštevati je treba določena mesta za ločeno zbiranje odpadkov.
Komunalni odpadki se morajo odvažati na komunalno odlagališče skladno z
občinskim odlokom o ravnanju z odpadki. |
V času gradnje in v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno
s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. |
V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in
drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij.
Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz
zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi
o ravnanju z odpadki. |
Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi
predpisane evidence. |
Nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno
predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi
o ravnanju z nevarnimi odpadki. |
|
31. člen |
|
Ureditve v območju kmetijskih zemljišč |
Na obravnavanem območju UN ni kmetijskih zemljišč. |
|
32. člen |
|
Ureditve v območju gozdov |
Na območju gozda ni predvidenih novogradenj. Obstoječe poti se lahko
rekonstruirajo. Gozd se znotraj območja UN prekvalificira v park.
Gradnja podzemne garaže na severnem delu območja UN lahko lokalno poseže
v območje gozdnega roba. Posamezna drevesa bo morda treba odstraniti,
saj bi bila lahko po izkopu gradbenih jam preblizu roba odkopne brežine
(manj kot ¼ premera krošnje drevesa), s tem pa se bo preprečilo
potencialne možnosti porušitve drevesa na gradbišče ali kasneje na sam
objekt. Zaradi tega je ob gradnji potrebno izvajati naslednje ukrepe: |
– Ob meji parka in gozda je potrebno pregledati stanje gozdnega drevja
ter po potrebi posekati posamezna sušeča se drevesa. |
– Kot predpriprava na gradnjo se v območju gozdnega roba na vseh večjih
drevesih s postopki drevesne kirurgije predhodno posekajo vse sušeče se
veje. |
– Pri gradnji podzemnih objektov je potrebno obvezno sanirati korenine
stoječega drevja, ki bodo zaradi izkopanih jam poškodovane. |
– Ob parkovni ureditvi območja nad podzemnimi garažami naj se zasadijo
avtohtone drevesne vrste, ki bodo postopoma nadomestile stara drevesa. |
– Obnova gozdnega roba naj se izvede z dosaditvijo avtohtonih drevesnih
in grmovnih vrst. |
– Sprehajalne poti, ki se prekinejo med izgradnjo, se po končani gradnji
rekonstruirajo |
|
VII. NAČIN, VRSTA IN NAMEN PRENOVE NASELJA ALI
NJEGOVEGA DELA |
|
33. člen |
Ureditveno območje UN zajema del ožjega središča mesta Rogaška Slatina
in tako predstavlja del naselja. Ta del naselja se deloma prenavlja z
nadomestno gradnjo in deloma z novogradnjami ter rekonstrukcijo. Vsi
legalno zgrajeni objekti se lahko prenavljajo in rekonstruirajo.
Namembnost objektov mora biti turistična, zdraviliška, zdravstvena
oziroma storitvena dejavnost. Namen prenove je homogenizacija
zdraviliškega območja in programska popestritev ob promenadi. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO
IN OBRAMBO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM
PRED POŽAROM |
|
34. člen |
|
Obramba |
Ministrstvo za obrambo nima smernic s področja obrambe, ki bi jih bilo
potrebno upoštevati pri izdelavi sprememb in dopolnitev ureditvenega
načrta za območje urejanja CZ1 v Rogaški Slatini. |
|
35. člen |
|
Varstvo pred poplavami |
Manjši del obravnavanega območja je poplavno ogrožen, kar je razvidno v
grafičnem delu list št. 7 – Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom. Objekti znotraj poplavne linije obstoječega stanja se lahko
gradijo po izvedbi ukrepov, ki bodo zagotovili poplavno varnost
obravnavanega območja. Za obravnavano območje so izdelane strokovne
podlage s področja upravljanja z vodami, katerih sestavni del je
hidrološko – hidravlična analiza, ki ocenjuje poplavno ogroženost na
področju današnjega Zdraviliškega kompleksa, oziroma ureditvenega
območja CZ1 v Rogaški Slatini. Hidrološko hidravlična analiza, ki jo je
v juliju 2008 izdelalo podjetje Hidrosvet d.o.o., pod številko 16/08, je
sestavni del UN. |
Objekti, ki niso neposredno poplavno ogroženi se lahko gradijo, pred
izvedbo protipoplavnih ukrepov kolikor ne poslabšujejo razmer. |
Poplavna varnost se mora zagotoviti z zamenjavo obstoječega
kanaliziranega s hidravlično ustreznejšim ali delni odprtjem v parku
južno od območja UN oziroma z rekonstrukcijo obstoječega odprtega
profila vodotoka. Mogoče so tudi druge tehnične rešitve, če se dokaže,
da zagotovijo varstvo pred poplavami, za katere je treba predhodno
pridobiti vodno soglasje. |
Vsi predvideni objekti, ki se nahajajo znotraj območja urejanja morajo
pridobiti projektne pogoje in vodno soglasje, skladno s 150. členom
Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 Spremembe: Uradni list RS, št.
110/02 – ZGO-1, 2/04, 41/04 – ZVO-1, 57/08). |
Komunalne vode je obvezno treba speljati izven profila kanaliziranega
potoka. Za prestavljene vode predviden koridor ob kanaliziranem
vodotoku, ki je prikazan v grafičnem delu (list št. 5 – Prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro). |
Ob predvidenih ureditvah Ločnice je zagotovljena poplavna varnost
predvidenih objektov s povratno dobo 100 let. |
Pri načrtovanju v sklopu CZ1 je upoštevano, da pri vodotokih 2. reda
sega meja priobalnega zemljišča 5.0 m od meje vodnega zemljišča, kar je
prikazano v grafičnem delu (list št. 4 – Ureditvena situacija). |
|
36. člen |
|
Varstvo pred erozivnostjo |
Na obravnavanem območju ni zaznati erozivnosti. |
|
37. člen |
|
Varstvo pred razlitjem nevarnih snovi |
Na obravnavanem območju je na parkirnih površinah (nadzemnih in
podzemnih) mogoče razlitje olj. Pri izvedbi mora biti zagotovljeno
prestrezanje teh snovi s kanaletami in lovilci olj. |
|
38. člen |
|
Varstvo pred potresi |
Obravnavano območje se nahaja po karti potresne nevarnosti v VII.
stopnji EMS. Vsi objekti morajo biti grajeni tako, da so varni glede na
predvideno ogroženost. |
|
39. člen |
|
Zaklonišča |
Ker ima mesto Rogaška Slatina več kot 5000 prebivalcev, mora biti v
objektih možnost zaklanjanja. Vsi objekti morajo imeti ojačeno prvo
ploščo nad kletjo, ki mora biti dimenzionirana na porušitev objekta nad
kletjo. |
|
40. člen |
|
Varstvo pred požarom |
Smernice požarne varnosti za pripravo sprememb in dopolnitev
ureditvenega načrta za območje urejanja CZ1 v Rogaški slatini, ki jih je
v decembru 2008 izdelalo podjetje Ekosystem d.o.o., pod številko
0204-12-08 PSPV, so sestavni del UN. |
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je treba upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni: |
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja, |
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov,
s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru, |
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST
DIN 14090, |
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov. |
Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v
primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna. |
Za zagotavljanje požarne varnosti, je treba upoštevati načrtovano
prometno in komunalno ureditev. |
Novogradnje morajo biti od sosednjih zemljišč odmaknjene minimalno 5 m.
V kolikor to ne more biti zagotovljeno, mora biti stena objekta
novogradnje izvedena v ustrezni požarni odpornosti. |
Evakuacijske poti iz objektov na prosto morajo biti zagotovljene preko
vhodov/izhodov v predvidene objekte. |
Dovozne gasilske poti morajo zagotoviti nosilnost osne obremenitve
gasilskega vozila do 10 t. Ravni deli dovozne poti za gasilska vozila
morajo biti široki najmanj 3 m. |
Na obravnavanem območju morajo biti zagotovljene delovne površine za
gasilce, kot je prikazano v grafičnem delu list št. 7 – Prikaz ureditev,
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom. Delovne površine za gasilska vozila so
razporejene okrog objektov tako, da so zunaj območja odpadajočih delov
objekta, hkrati pa blizu evakuacijskih poti, naprav za gašenje in vodnih
virov. Delovne površine za gasilska vozila morajo biti zanesljivo
dostopne in odvodnjavane. |
Glede na TSG smernico je za objekte, ki imajo požarne sektorje manjše
kot 600 m2, treba zagotoviti peš dostop do objektov. Za objekte, ki pa
so večji pa je treba za objekte, ki imajo požarne sektorje med 600 in
6.000 m2 zagotoviti najmanj en dostop, in za večje objekte s požarnimi
sektorji več kot 6.000 m2 najmanj dva dostopa. |
V primeru požara bo voda za gašenje zagotovljena iz zunanjega
hidrantnega omrežja. |
Glede na meritve pretoka in tlaka vode se lahko objekti, ki potrebujejo
manj vode za gašenje, kot ga zagotavlja to omrežje, lahko gasijo samo iz
vodovodnega omrežja. Meritve je treba izvesti pred pričetkom
projektiranja novih objektov in urejanja okolice. Za objekte, ki pa
potrebujejo glede na študijo požarne varnosti večjo količino vode (kot
bo ugotovljena glede na meritve), pa je treba zagotoviti požarno vodo na
drug način (npr. požarni bazen, avtomatsko gašenje). |
Razpoložljivost pretoka mora zagotavljati vodo s trajanjem najmanj 2
uri. |
Na obravnavanem območju je skladno z izjavo upravljavca vodovoda – OKP
d.o.o. zadostna količina vode za potrebe izgradnje hidrantnega omrežja
pri novogradnjah. |
Zunanji hidranti |
V bližini objektov je obstoječe hidrantno omrežje, zaradi sprememb pa je
treba izgraditi dodatne hidrante, ki bodo locirani v okolici objektov.
Dovoljena razdalja med hidranti je največ 80 m. |
Hidranti morajo biti primerno označeni in vedno dostopni. Dovoljena
razdalja med zunanjimi hidranti in zidom objekta je najmanj 5 m in
največ 80 m. |
Tlak v zunanjem hidrantnem omrežju, merjeno na ročniku, mora biti
najmanj 2.5 bar. Cevi razdelilnega cevovoda v omrežju hidrantov in cevi
za posamezen hidrant morajo imeti premer po izračunu, vendar ne manjši
od 100 mm. |
Obstoječe hidrantno omrežje poteka po obstoječi sredinski poti med
hoteli. Zaradi novih objektov se mora v oklici teh objektov dodatno
izgraditi cevovode. |
V grafični prilogi sta vrisani dve vrsti hidrantov. Rdeči so obstoječi
in oranžni so novi hidranti. |
Hidranti so določeni glede na pravilnik Pravilnik o tehničnih normativih
za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Mesta hidrantov se lahko spremenijo v okviru tega Pravilnika. |
Notranji hidranti |
Za objekte je treba določiti potrebo po notranjih hidrantih glede na
koncept požarne varnosti v posamezni stavbi. |
Ureditve za varstvo pred požarom lahko v projektni dokumentaciji
odstopajo od rešitev prikazanih v ZN, če je s požarno študijo
zagotovljena drugačna rešitev skladno z zakonodajo, ki zagotavlja
varstvo pred požarom tako za predvideno novogradnjo, kot tudi okolico. |
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
41. člen |
Izvedba načrtovanih posegov na območju UN se lahko izvaja etapno. |
V primeru etapne gradnje po fazah, je nujno potrebno zagotoviti ustrezno
število parkirnih mest za posamezno etapo na zemljiščih, ki pripadajo
objektu ali v sodelovanju s sosedi na njihovih zemljiščih v neposredni
bližini in omogočiti realizacijo izgradnje končne ureditve. Vsak
izvajalec mora ostalim omogočiti nemoteno priključitev v skladu z
načrtovanimi spremembami na obravnavanem območju. Dokler niso načrtovane
spremembe v celoti izvedene, se dostop do posameznih delov omogoči
začasno po intervencijski poti na nivoju terena. V primeru etapne
izvedbe mora biti za vsako etapo zgrajena vsa potrebna infrastruktura in
ureditve za njeno popolno funkcioniranje. |
Objekti znotraj poplavne linije obstoječega stanja se lahko gradijo po
izvedbi ukrepov, ki bodo zagotovili poplavno varnost obravnavanega
območja. Ostali objekti in naprave se lahko gradijo pred izvedbo
protipoplavnih ukrepov. |
|
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
42. člen |
Vse stacionaže in dimenzije se morajo natančneje določiti v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
Pri realizaciji UN so dopustna odstopanja od rešitev ± 2.00 m v
horizontalnih gabaritih. Pri vertikalnih gabaritih so dopustna
odstopanja ± 0.5 m. Nad višinskimi gabariti objektov je dovoljeno
postaviti naprave in opremo ter dostope do njih in podobno, če so od
roba objekta postavljeni tako, da je kot med najvišjo točko takega
prostora ali naprave ter kapjo objekta enak ali manjši 30°. Pri gradnji
podzemnih objektov, infrastrukturnih vodov in njihovih prestavitvah so
dovoljena tudi večja odstopanja, če z njimi ni onemogočeno končno stanje
ureditve. |
Ostala večja odstopanja so izjemoma dovoljena ob soglasju Občine Rogaška
Slatina, projektanta prostorskega akta in pristojnih nosilcev urejanja
prostora, katere odstopanje tangira. Če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz cestnega,
prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, se ne
smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi
in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
Kapacitete ureditev lahko odstopajo, če so izvedene znotraj predpisanih
gabaritov ureditev in je zagotovljeno varstvo okolja, varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter je zagotovljeno zadostno število
parkirnih mest urejenih skladno z zahtevami tega odloka. |
|
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO
PRENEGANJU VELJAVNOSTI PROSTORSKEGA AKTA |
|
43. člen |
Po izvedbi z UN predvidenih ureditev so v območju tega UN na objektih
dopustna redna in investicijsko vzdrževalna dela ter postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov, za katere je potrebno poleg ostalih
soglasij pridobiti tudi soglasje Občine Rogaška Slatina. |
|
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV |
|
44. člen |
Razmerja med občino in investitorji za komunalno opremo zemljišč, se
uredijo v urbanistični pogodbi. |
Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so
obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej: |
– promet med gradnjo in rekonstrukcijo cest in objektov organizirati
tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju; |
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo
na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi
nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih
škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za
to usposobljenih delavcev; |
– pred začetkom gradnje skupaj z upravljavci evidentirati stanje
obstoječe infrastrukture; |
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej; |
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo
objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav; |
– zavarovati gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost in nemotena
uporaba sosednjih objektov ter nemoten odtok vode; |
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času
morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in
obratovanja priključne ceste in parkirišč; |
– pričetku del oziroma gradnje obvestiti vse upravljavce, katerih
objekti in naprave so s predvidenim posegom tangirani. |
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je potrebno upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni: |
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja, |
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov,
s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru, |
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST
DIN 14090, |
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov v skladu s
pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov (Uradni list RS, št. 30/91). |
|
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
45. člen |
UN je na vpogled na Občini Rogaška Slatina. |
|
46. člen |
Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta izvajajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
47. člen |
Z veljavnostjo tega odloka prenehajo veljati: |
– Odlok o ureditvenem območju CZ 1 v Rogaški Slatini (Uradni list RS,
št. 49/00), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za
območje CZ1 v Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 96/02), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za
območje CZ1 v Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 119/04). |
|
48. člen |
Ureditve, ki so potrebne za funkcioniranje obravnavanega območja in se
nahajajo izven območja urejanja UN, se urejajo skladno z določbami tega
odloka. To velja predvsem za izvedbo protipoplavnih ukrepov, ki so
predvideni na zemljiščih 816/1, 818/1, 821 in 824/1, k.o. Rogaška
Slatina. |
|
49. člen |
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 0320-0005/2009-02 |
Rogaška Slatina, dne 24. junija 2009 |
|
Župan |
Občine Rogaška Slatina |
mag. Branko Kidrič l.r. |
|