Na podlagi 119. člena in v povezavi s 268. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter  17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 9. redni seji dne, 11.6.2020 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO "KUGL" SLOVENSKA BISTRICA

1. člen

Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" Slovenska Bistrica, se spreminja Odlok o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 112/2003).

2. člen

(1) Spremembe in dopolnitve o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" Slovenska Bistrica ( v nadaljevanju besedila ZN) vsebujejo:

1. Besedilo, ki obsega:

·   odlok o spremembah in dopolnitvah ZN,

2. Grafika, ki obsega:

·   list 1A  Izsek iz občinskega izvedbenega akta

·   list 2A Pregledna situacija na DOF

·   list 3A Meja območja obravnave na katastrskem načrtu

·   list 9A Prometna ureditev

·   list 10A Ureditvena situacija

·   list 11A Zakoličbena situacija

3. Priloge, ki obsegajo:

·   smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

·   obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev ZN,

·   povzetek za javnost,

·   spis postopka priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev ZN.

(2) Zaradi sprememb in dopolnitev ZN se grafični del osnovnega ZN spremeni v delu, ki se nanaša na urbanistično arhitektonsko situacijo.

(3) Spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" Slovenska Bistrica je izdelal IBIS d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica, pod številko naloge 2/2019-SID ZN.

3. člen

V 4. členu se spremeni sedmi odstavek tako, da se glasi:

" Streha: simetrične dvokapnice z naklonom 35°–45°, izjemoma je lahko naklon manjši, ker so okoliški objekti pozidani s položnejšimi nakloni streh. ".

4. člen

V 4. členu se spremeni enajsti odstavek tako, da glasi:

"Garaže so lahko v objektih ali kot prizidek, dovoljeni so tudi nadstreški za vozila kot samostojni objekti ali dozidave, vendar veljajo odmiki od parcelnih mej, oblika in materiali kot za stanovanjske objekte.".

5. člen

V 4. členu se doda novi dvanajsti odstavek, ki se glasi:

"Dovoli se gradnja vseh nezahtevnih in enostavnih objektov razen objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost znotraj določene gradbene parcele. Ograje in oporni zidovi se lahko postavijo do meje gradbene parcele, drugi enostavni objekti morajo biti od meje gradbene parcele oddaljeni najmanj 1,0 m, s soglasjem mejaša je lahko odmik manjši. Ne glede na prejšnji stavek se, zaradi zagotavljanja prometne varnosti, enostavne objekte (tudi ograje) postavlja izven polja preglednosti. Nezahtevni objekti morajo biti od parcelne meje sosednje gradbene parcele oddaljeni najmanj 3,0 m, s soglasjem mejaša je lahko odmik manjši.".

Dosedanji dvanajsti, trinajsti in štirinajsti odstavek postanejo trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek.

6. člen

Na koncu 4. člena se doda nov 4a. člen, s sledečim besedilom:

"4a.člen

Na parc. št.  1134/16 in 1134/103 obe k.o. Slovenska Bistrica v območju A (A7), je predvidena gradnja hiš sistema dvojček-enostanovanjski, tlorisnega gabarita največ 18m x15m ±1m, etažnosti P+M ali P+N.  Na parc. št. 1134/15 in 1134/11 obe k.o. Slovenska Bistrica v območju A (A8) je predvidena gradnja enostanovanjskega objekta, tlorisnega gabarita največ 17m x 16,50±1m, etažnosti K+P+(M) ali P+M. Oblika osnovnega tlorisa je podolgovate oblike, dopustno pa je tudi dodajanje in odvzemanje stavbnih volumnov na osnovi podolgovatega tlorisa. Konstrukcija: klasično zidana, lesena ali montažna,  streha:  ravna,  enokapna  z  naklonom  do  15°  ali  dvokapna  z naklonom od 35° do 45°. Smer slemena je poljubna in odvisna od zasnove stavbe oziroma vzporedna z daljšo stranico. V detajlih je dovoljena kombinirana streha in možnost frčad in čopov. Na strehah je dovoljeno namestiti zbiralnike sončne energije, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja.

Strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe. Dopustni so temnejši toni (temno rdeča, siva, rjava barva). Ravna streha je lahko ozelenjena.

Fasada: klasično ometana (obarvane v umirjene tone), lesena ali iz sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno kvalitetna arhitektura.

Lega: definirana je s površino za razvoj objekta, znotraj katere se objekt postavi pravokotno oziroma vzporedno z gradbenimi mejami in gradbenimi linijami tako, da se glede na dostopnost, nagib terena, orientacijo ter organizacijo nepozidanega prostora ohrani čim večji del uporabne zunanje površine.".

7. člen

Na koncu 6. člena se doda novi odstavek, ki se glasi:

" Za postavitev enostavnega ali nezahtevnega objekta si mora investitor pridobiti soglasje za gradnjo v varovalnem pasu ceste, kjer se določi odmik od cestnega sveta".

8. člen

7. člen se spremeni tako, da glasi:

" VODOVOD

Vse priključitve morajo biti skladne z Odlokom o oskrbi z vodo na območju Občine Slovenska Bistrica (Ur.l.RS, št. 91/2015) in Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na območju Občine Slovenska Bistrica (Ur.l.RS, št. 37/2003).

Izveden je vodovodni priključek na vodovodni cevovod PE DN 140 mm, ki poteka v Šolski ulici.

Interni razvod mora biti izveden s cevjo PE DN 110 mm.

V primeru, da bo vodovodni cevovod potekal v cestnem telesu, ga je potrebno izvesti iz LTŽ materiala.

Predvideti hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov.

Enostavni objekti morajo biti odmaknjeni od javne infrastrukture v varovalnem pasu vodovodnega cevovoda, ki znaša minimalno 3,0 m.

Izvedbe vodovodnih cevovodov in morebitne prestavitve obstoječih vodov se izvedejo na stroške investitorja in jih lahko izvaja samo Komunala Slovenska Bistrica.

Izvesti je potrebno geodetski posnetek izvedbe in ga predati Komunali Slovenska Bistrica.

Urediti vse potrebne služnosti.

Po izgradnji vodovodnega cevovoda bodo priključki obravnavani individualno.

KANALIZACIJA

Na obravnavanem območju je zgrajen ločen sistem javne kanalizacije-ločeno fekalna kanalizacija in meteorna kanalizacija.

Priključitve se izvedejo v ustrezne revizijske jaške javne fekalne in meteorne kanalizacije.

V kolikor se posega v varovalni pas cestišča, je potrebno cestišče in bankine vzpostaviti v enako stanje kot pred posegom, oziroma urediti v skladu z navodili upravljavca ceste - za izdajo mnenja priložiti projektne pogoje upravljavca ceste.

Kanali in revizijski jaški se morajo nahajati na dostopni površini in biti vidni, zaradi vzdrževanja sistema. Zasip revizijskih jaškov ni dovoljen.

Za izvedbo individualnih priključkov je potrebno pridobiti Mnenje IJS (Komunala Slovenska Bistrica).

Gradnja nove kanalizacije ali prestavitve obstoječih vodov se izvede na stroške investitorja in jih lahko izvaja samo Komunala Slovenska Bistrica ali pooblaščen izvajalec pod nadzorom Komunale Slovenska Bistrica.

Vse izvedbe in prestavitve morajo biti izvedene v skladu z Gradbenim zakonom-GZ (Ur.l.RS, št. 61/2017 in 72/2017), Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Slovenska Bistrica (Ur.l.RS, št. 74/2016), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS, št. 64/2012, 64/2014, 98/2015) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l.RS, št. 98/2015).

Izvajalcu IJS (Komunala Slovenska Bistrica) predati izjavo o zagotavljanju vodotesnosti novozgrajenih kanalizacijskih cevovodov.

Izvesti geodetski posnetek zgrajene kanalizacije in ga predati IJS (Komunala Slovenska Bistrica).

Urediti vse potrebne služnostne pogodbe.

Po izgradnji je potrebno primarni sistem predati v last Občini Slovenska Bistrica.

ELEKTRIČNO OMREŽJE

Za priključitev območja stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi nizkonapetostni zemeljski kabelski izvod iz obstoječe trafopostaje TP Bloki -3. Glavni vod bo potekal vzhodno od koridorja povezovalne ceste. Nizkonapetostni kabli bodo potekali ob parcelnih mejah na obeh straneh novih stanovanjskih ulic. Kabelske prostostoječe omarice bodo zgrajene ob cestah na parcelnih mejah.

Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. V fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.

Investitor si mora k izdelanim projektnim dokumentacijam pridobiti mnenje k projektnim rešitvam za gradnjo morebitnih objektov pred izdajo gradbenih dovoljenj.

Po izdaji gradbenega dovoljenja in pred začetkom izgradnje priključka je potrebno v primeru priključitve na elektroenergetsko omrežje na osnovi 147. člena Energetskega zakona EZ-1(Ur.l.RS, št. 14/14, 81/15) pridobiti soglasje za priključitev v katerih bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev le teh na distribucijsko omrežje.

Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so ali bodo last Elektro Maribor d.d., ter vsi stroški, zaradi neupoštevanja navodil iz teh smernic. Za vse elektroenergetske vode in objekte, ki so predmet teh smernic in bodo last Elektro Maribor d.d., mora investitor pri Elektru Maribor d.d. pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del. Izvedba del na elektroenergetskih vodih, ki so ali bodo last Elektro Maribor d.d., ne more biti predmet javnega razpisa. Omenjena dela mora investitor naročiti pri Elektro Maribor d.d.

PLINOVODNO OMREŽJE

V območju zazidalnega načrta je že zgrajeno plinovodno omrežje. Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja.

Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.

Vsi novi objekti naj se priključijo na omrežje zemeljskega plina. Plin naj se uporablja za kuhanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.

JAVNA RAZSVETLJAVA

Pred pričetkom del obvezno naročiti zakoličbo obstoječih komunalnih vodov.

Pri križanju in približevanju prehodno navedenih vodov je potrebno dosledno upoštevati določila Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na območju Občine Slovenska Bistrica.

Vsa dela v območju komunalnih vodov in naprav, ki so v upravljanju Komunale Slovenska Bistrica d.o.o., se morajo izvajati pod stalnim nadzorom strokovnega delavca Komunale Slovenska Bistrica d.o.o.

Vsi stroški odprave morebitnih poškodb na predhodno navedenih vodih ali potrebne prestavitve bremenijo v celoti izvajalca del oziroma investitorja.

Za predmetno novogradnjo/rekonstrukcijo javne razsvetljave je potrebno predvideti priključek na obstoječi kabel, ki poteka po trasi razširitve.

Tehnične zahteve javne svetilke:

Svetilke morajo biti dobavljive v petih velikostih ohišij istega designa in močeh od 8 do 300W. Sestavljene morajo biti modularno in omogočati menjavo in popravilo posameznih delov svetilke na terenu.

Material:

Svetilka mora biti izdelana iz visoko odpornega korozijsko zaščitenega prašno barvanega tlačno litega aluminija in v predelu optičnega dela iz ravnega kaljenega stekla. Odpiranje svetilke mora biti omogočeno brez uporabe orodja s pomočjo zapiračev. Zagotovljena mora biti odpornost na UV žarke in druge atmosferske vplive okolja. Ohišje mora imeti vgrajen izenačevalec tlaka. Zahtevana mehanska zaščita proti udarcem IK 09. Zahtevana zaščita pred prahom in vodo IP66.

Optični sistem:

Kombinacija energetsko učinkovitih LED diod z različnimi PMMA lečami za ustrezno usmerjanje svetlobe na željena področja in zagotavljanje visoke energetske učinkovitosti; zagotovljena mora biti dobavljivost s karakteristikami za izpolnjevanje zahtev M razredov za različne širine cest, P razredov vključno s posebnimi optikami za kolesarske steze ter poti in možnostjo kombinacij optik za področja s posebnimi svetlobno-tehničnimi zahtevami. Omejitev bleščanja mora biti skladna s SIST EN  13201:2015; delež svetlobnega toka nad vodoravnico ULOR-0° (skladno z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l.RS, št. 81/2007); življenjska doba vgrajenih LES modulov mora biti najmanj 100.000,00 ur (L80/B10). Energetska učinkovitost svetilke pri barvi svetlobe 3.000K (CRI˃70) minimalno 120 lm/W. Energetska učinkovitost svetilke pri barvi svetlobe 4.000K (CRI˃70) minimalno 130 lm/W.

Električne komponente:

Konstrukcija svetilke mora zagotavljati priklop napajanja na lahko dostopnem priključnem bloku, električne komponente morajo biti nameščene na hitro zamenljivem električnem bloku iz visoko termično in mehansko odpornega plastičnega materiala, kar omogoča hitro in enostavno servisiranje svetilk brez uporabe orodja in avtomatski odklop napajanja ob odprtju svetilke.

Zahtevana serijsko vgrajena termična zaščita, ki ob nenormalnih pogoji obratovanja zmanjša svetilnost in zaščiti svetilko pred pregrevanjem in 10kV prenapetostna zaščita svetilke. Svetilka mora biti dobavljiva z električnim zaščitnim razredom I in II.

Svetilka mora biti dobavljiva za naslednje režime delovanja: brez redukcije, s 50% in večstopenjsko redukcijo svetlobnega toka brez krmilnega vodnika, v izvedbi z DALI regulacijo, v kombinaciji s fotocelico. Vključena mora biti funkcija konstantnega svetlobnega toka. Svetilka mora nemoteno delovati v napetostnem območju od 200 V do 260V ter temperaturnem  območju od -30°C do +50°C.

Montaža:

Svetilke morajo imeti možnost natika na kandelaber ali krak (vertikalno ali horizontalno) ø60 mm, z možnostjo nastavljanja kote svetilke. Svetilka mora imeti serijsko vgrajen sistem za poravnavo svetilke (uredba o MVSOO) v času montaže.

Ostale zahteve:

Proizvod mora imeti 5 letno garancijo z možnostjo podaljšanja na 10 let. Servis za svetilke mora biti zagotovljen na območju Republike Slovenije.

Drogovi javne razsvetljave:

Biti morajo kovinski in korozijsko zaščiteni, prašno barvani v enaki barvi kot obstoječi v standardni izvedbi skladno z ustreznimi  predpisi in atesti (višina minimalno 7m).

Pred položitvijo kabla in postavitvijo stebrov javne razsvetljave, je prosilec dolžan urediti vso dokumentacijo, ki se nanaša na služnostne pravice lastnikov zemljišč, vse prestavitve obstoječih komunalnih vodov in predvideno novogradnjo/rekonstrukcijo javne razsvetljave, ki potekajo po zemljišču, predvidenem za poseg in jo je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji in veljavno tipizacijo, ter tehničnimi predpisi in standardi.

Po izvedenih delih in pred pregledom in priklopom na električno omrežje javne razsvetljave je investitor dolžan zagotoviti projekt izvedenih del (PID) in geodetski posnetek v papirni in digitalni obliki ter ga predati vzdrževalcu sistema.

Pregled in priklop novogradnje/rekonstrukcije javne razsvetljave izvede vzdrževalec javne razsvetljave. Pri pregledu izda prevzemni dokument in s tem potrdi prevzem novogradnje/rekonstrukcije javne razsvetljave v vzdrževanje.

V primeru rekonstrukcije javne razsvetljave stare luči odstrani vzdrževalec in jih ni dovoljeno uporabiti za razširitev sistema javne razsvetljave.

Pridobiti soglasje Občine Slovenska Bistrica, Oddelek za okolje in prostor, o priklopu na omrežje javne razsvetljave in plačevanje tokovine.

TELEKOMUNIKACIJSKO IN KTV OMREŽJE

V območju urejanja je potrebno zgraditi novo telekomunikacijsko omrežje. Postavitev KTV omrežja je možna skupno, po dogovoru med upravljalci.

Pred izgradnjo predvidenih objektov je potrebno ustrezno tehnično dokumentacijo za dograditev TK omrežja.

RAVNANJE Z ODPADKI

Obvezna je vključitev v sistem ravnanja z odpadki.

Zagotoviti lokacijo zbirno prevzemnega mesta za zabojnike ločenega zbiranja odpadkov.

Lokacija zbirno prevzemnega mesta mora vedno omogočati nemoten dostop smetarskega vozila za izpraznitev zabojnikov.

OGREVANJE

Ogrevanje objektov je predvideno z zemeljskim plinom oz. individualno s toplotnimi črpalkami sistema voda-zrak oz. drugega ogrevalnega sistema z uporabo energenta iz obnovljivih virov energije, ob upoštevanju energetsko varčne gradnje in Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah."

9. člen

9. člen se spremeni tako, da glasi:

"VODE

Pred izpustom meteornih vod z manipulacijskih in cestnih površin jih je potrebno predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina.

Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l.RS, št. 98/15, 76/17) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda  v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinskem odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...).

Grafični del dokumentacije za pridobitev mnenja mora vsebovati prikaz prereza obravnavanih objektov s prikazano najnižjo koto vseh izvedenih objektov (objekti s kletnimi etažami, ponikovalnice ali ponikovalni bloki, morebitni zadrževalniki, lovilci olj, itd..) ter koto terena.

Skladno s 64. členom ZV-1 je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode prepovedano. Zaradi navedenega je treba padavinske vode z obravnavanega območja, če ne obstaja možnost priključitve na javno (padavinsko) kanalizacijo, prioritetno ponikati preko ponikovalnic, ki naj bodo locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.

Način odvajanja padavinskih vod mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajočih iz načrtovanih novih pozidanih površin ob upoštevanju trenutnega površinskega odtoka (obstoječe stanje). Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je treba vključiti vse novo predvidene pozidane površine za celotno območje.

Za ogrevanje objektov z namestitvijo toplotne črpalke voda-voda, kjer je toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je topotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja ali soglasja, ki jih izda Direkcija RS za vode.

V skladu z 31. členom GZ si je dolžan investitor (investitorji) pri naslovnem organu po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju za posege, ki lahko imajo vpliv na vodni režim ali stanje voda (npr. za ogrevanje s toplotno črpalko tipa voda-voda ali zemlja-voda), pridobiti mnenje na projektne rešitve.

Vloga in dokumentacija za pridobitev mnenja na projektne rešitve bosta morali biti izdelani v skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Ur.l.RS, št. 36/18) in Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (ur.l.RS, št. 25/09).

Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.

ZRAK

Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Uredbe o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94). Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti. Objekti se ogrevajo z energentom brez prekomernih škodljivih emisij v zrak.

HRUP

Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti določene s III. stopnjo zahtevnosti (4. člen Uredbe o hrupu v naravnem in bivalnem okolju – Uradni list RS, št. 45/95).

Vsa hrupna dela na gradbišču se izvajajo v dnevnem času.

ODPADKI

Investitor je dolžan na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Ureditev odjemnega mesta mora zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka  in tehničnega pravilnika za odpadke ter ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Prevzemno mesto mora imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozilu.

VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi, smernicami in priporočili s področja protipotresne varnosti, osončenje fasad in odprtih površin, zagotavljanja neoviranega dostopa, požarnega varstva s ciljem varovanja zdravja ljudi, kvalitetnega okolja bivanja in varstva pred nesrečami.

Ukrepi ogroženih območij:

Območje urejanja se ne nahaja na ogroženem območju z vidika poplav, erozije, vodovarstvenem območju.

Pogoji v zvezi z obrambnimi potrebami:

Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe veljavnega predpisa ni potrebno predvideti.

Protipotresna varnost:

Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Marcalli-Cancan-Seiberg. Projektni potresni pospešek tal (g) je 0,125. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.

VARSTVO PRED POŽAROM

V skladu z 22. in 23. členom ZVPoz (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11) so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so zagotovljeni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.

Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljena na dovozni cesti.

Varen umik je zagotovljen z dostopom na zunanje površine, javno pot in zelenice.

Viri vode za gašenje bodo zagotovljeni iz javnega vodovoda, gasilski dom je oddaljen manj kot 2 km. "

10. člen

Spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" Slovenska Bistrica so na vpogled na sedežu Občine Slovenska Bistrica.

11. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 9000-11/2020-0203-10

Datum: 11. 6. 2020