Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007 – UPB, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012 – ZUJF, 14/2015 – ZUUJFO in 76/2016 – odl. US), 17. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/2011) in 102. in 103. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2011), je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 24. redni seji dne 20.12.2017 določil uradno prečiščeno besedilo Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur, ki obsega:

• Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2011),

• Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 35/2014),

• Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 68/2015),

• Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/2017),

• Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št. 49/2017),

• Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/2017) in

• Popravek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017)

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU

OBČINE ŠENČUR

(URADNO PREČIŠČENO BESEDILO)

I.         Uvodne določbe

1. člen

(uvod)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Šenčur (v nadaljevanju: OPN), ki nadomesti do sedaj veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/86, 16/88, 23/88, 44/96, 43/97, 23/98, 28/98, 32/98, 5/04 in Uradni list RS, št. 20/91, 55/92) (v nadaljnjem besedilu dolgoročni plan) in prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/86, 13/88, 3/89, 44/96, 43/97, 28/98, 5/04 in Uradni list RS, št. 41/92, 55/92, 43/93 in 70/94) za območje Občine Šenčur.

(2) OPN velja na celotnem območju občine.

2. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1) OPN sestavlja tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(2) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:

I. Uvodne določbe

II. Strateški del

III. Izvedbeni del

IV. Končne določbe

V.  Priloge:

V.  Priloge:

·       Priloga 1 - Dopustni nezahtevni in enostavni objekti

·       Priloga 2 - Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja

·       Priloga 3 - Seznam enot urejanja prostora

·       Priloga 4 - Seznam enot urejanja prostora, ki ležijo delno ali v celoti na poplavnih območjih

(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:

(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

3. člen

(uporabljeni izrazi)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.

2. Bruto tlorisna površina (v nadaljevanju: BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine nepokritih balkonov in odprtih teras.

3. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BTP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50% obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta. Dozidan oz. nadzidan del objekta je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta.

4. Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.

5. Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in ločena vhoda. Dvojček je oblika strnjene stanovanjske gradnje. 

6. Enodružinska hiša je prosto stoječ stanovanjski objekt, ki obsega največ dve stanovanji s skupnim vhodom, ter lahko ima do 50% BTP namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš.

7. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostor¬ski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.

8. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.

9. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasa (T) in nadstropje (N).

10. Faktor gradbene prostornine na parcelo, namenjeno gradnji (v nadaljevanju FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.

11. Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji (v nadaljevanju: FI), se določi kot razmerje med bruto etažno površino objekta (BTP) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.

12. Faktor odprtih javnih površin (v nadaljevanju: FJP) je razmerje med površino zelenih oziroma odprtih javnih površin (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) ter ne služijo kot javne prometne površine oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja.

13. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (v nadaljevanju: FZ) je razmerje med zazidano  tlorisno površino vseh objektov (vključno z enostavnimi objekti) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.

14. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP) se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe parcele, namenjene gradnji objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).

15. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.

16. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18-20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min. 2,2 m.

17. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.

18. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.

19. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

20. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.

21. Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 30 m. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih parcel objekta, če so te določene, ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.

22. Kap objekta je najnižja točka strešine objekta. V primeru, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, se kot kap štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine, ki presegajo polovico celotne horizontalne dolžine najnižje kapi te strešine.

23. Klet (v nadaljevanju: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in kjer je več kot 50% bruto volumna vkopanega.

24. Komunalna oprema so:

·       objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,

·       objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,

·       objekti grajenega javnega dobra, (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine...).

25. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.

26. Lice stanovanjske stavbe je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja.

27. Mansarda (v nadaljevanju M) je prostor pod poševno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se mansarda šteje za etažo.

28. Nadstropja (v nadaljevanju: N) so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa.

29. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.

30. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil;

31. Nestanovanjska stavba je objekt v katerem ni stanovanjskih površin.

32. Objekt  je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

33. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi.

34. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov. 

35. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.

36. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.

37. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

38. Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.

39. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.

40. Praviloma - izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih; če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja, in če so ta odstopanja usklajena z javnim interesom in varstvenimi režimi.

41. Pretežno pomeni najmanj 70%.

42. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.

43. Pritličje (v nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najvišje kote terena ob objektu.

44. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

45. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.

·       regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;

·       gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;

·       gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti.

·       gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;

·       okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.

46. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %;

47. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.

48. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.

49. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

50. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.

51. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.

52. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.

53. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.

54. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.

55. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.

56. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.

57. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

58. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

59. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.

60. Vila blok je do šest stanovanjski objekt, višine do P+2 (oz. do P+1+M, P+1+T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt, ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.

61. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe.

62. Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

63. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.

64. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.

65. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.

66. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.

67. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.

68. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.

69. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.

70. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

71. Zelene površine naselja so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(4) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:

II. Strateški del

II.1 Splošne določbe

4. člen

(vsebina strateškega dela)

(1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;

2. Zasnova prostorskega razvoja občine;

3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture;

4. Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo;

5. Usmeritve za razvoj v krajini;

6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;

7. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

II.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine

5. člen

(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)

(1) V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:

·       Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ura¬dni list RS, št. 76/04);

·       Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04);

·       Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi;

·       Regionalni razvojni program Gorenjske 2007 – 2013;

·       Razvojni program Občine Šenčur za obdobje 2004 – 2013;

·       drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

6. člen

(stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

(1) Občina Šenčur leži na vzhodnem delu statistične regije Gorenjske. Občina Šenčur meji na zahodu na Mestno občino Kranj, na severu na občino Preddvor, na vzhodu na občino Cerklje in na jugu na občini Vodice in Medvode. Občina Šenčur je bila ustanovljena z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.

(2) Občina Šenčur meri 40,3 km2. Na območju občine Šenčur so ustanovljene naslednje krajevne in vaške skupnosti (v nadaljevanju: KS in VS): KS Šenčur, KS Visoko - Milje, KS Olševek, VS Hotemaže, KS Trboje - Žerjavka, VS Prebačevo, KS Voklo, KS Voglje in VS Luže. Položaj občine na prodni ravnini Kranjskega polja, sredi pomembnih prometnih povezav (avtocesta Ljubljana – Naklo, letališče Brnik) in bližine središča Gorenjske, Kranja, je zelo ugoden za poselitev in gospodarski razvoj. To se kaže v veliki gostoti poseljenosti, ki kar dvakrat presega gorenjsko in slovensko povprečje.

(3) Občina je imela po podatkih popisa iz leta 2002 7.491 prebivalcev, po statističnih podatkih na dan 1.7.2010 pa že 8.477 prebivalcev. Gostota poselitve je 210 prebivalcev na km2. Demografske analize kažejo, da je v obdobju 1991 – 2002 število prebivalstva naraslo za 764 prebivalcev, v obdobju 2002 - 2010 pa še za nadaljnjih 934 prebivalcev. Občina ima pozitiven naravni prirast in velik selitveni prirast. Starostna struktura prebivalstva v občini Šenčur je ugodnejša, kot je državno in regijsko povprečje. Izobrazbena struktura prebivalstva je povprečna, ob sorazmerno nizkem deležu prebivalcev s podiplomsko izobrazbo.

(4) Občina je v zadnjih desetih letih z izgradnjo poslovne cone Šenčur bistveno izboljšala pogoje za gospodarski razvoj v občini. Občina Šenčur v primerjavi z Gorenjsko izkazuje nadpovprečno gostoto podjetij na 1000 prebivalcev ter izjemen trend rasti delovnih mest. Kljub temu pa število delovnih mest še vedno predstavlja le 18% vsega prebivalstva občine (ustrezno razmerje je 30 -35%) oziroma le 36% aktivnega prebivalstva v občini, kar pomeni da se mora nad 64% zaposlenih voziti na delo izven občine. Glede na bližino Kranja dnevne delovne migracije niso problematične z vidika rasti prebivalstva, imajo pa velik vpliv na prometne obremenitve, še posebej, če bo rast prebivalstva še naprej hitrejša od rasti zaposlitvenih možnosti.

(5) V občini Šenčur je 12 naselij. Občinsko središče je naselje Šenčur, ki je s 2.741 prebivalci (popis 2002) tudi največje naselje v občini. Z nastankom samostojne občine je naselje Šenčur pridobivalo nove centralne dejavnosti. V naselju so poleg sedeža občine in objektov družbene infrastrukture tudi poslovna cona, bančna ekspozitura ter številne obrtno-storitvene dejavnosti. Občina je atraktivna, saj predstavlja obrobje Mestne občine Kranj, hkrati pa je tudi zmerno oddaljena in dobro povezana z republiškim središčem Ljubljano. Glede na trende preseljevanja iz mestnih središč na obrobja, je pričakovati nadaljnje pritiske na poselitev v občini Šenčur.

(6) V Šenčurju je popolna devetletna osnovna šola, s podružničnimi šolami v Voklem, Trbojah in Olševku. V občini Šenčur trenutno delujejo 3 vrtci. V Šenčurju obratujeta zdravstvena ambulanta in lekarna. Prav tako je v Šenčurju organizirana zobozdravstvena ambulanta. Društvena dejavnost je na območju občine Šenčur dobro razvita, še posebej na področju kulture (12 društev), športa (13 društev), gasilstva (10 društev), turizma (2 društvi) ter drugih dejavnosti (Godlarji, čebelarji, društvo upokojencev, Rdeči križ). Občina Šenčur je za starejše občane vzpostavila sistem pomoči na domu.

(7) Ključna dejavnost v odprtem prostoru je kmetijstvo. Kmetije so majhne, a še vedno večje od povprečne gorenjske kmetije. Pogoji za kmetovanje so dobri. Ravninska lega daje velike možnosti strojne obdelave. Po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 je v občini Šenčur skupaj 1.456 ha kmetijskih površin, kar predstavlja 36% celotne površine občine. Večina kmetij v občini Šenčur se ukvarja z živinorejo in z mešano rastlinsko pridelavo. Kmetov, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom je po podatkih iz avgusta 2002 122 (vir: Zavod RS za zaposlovanje). To predstavlja 10,6% delovno aktivnega prebivalstva zaposlenega v občini, kar je visoko nad gorenjskim (2,4%) in slovenskim (4,6%) povprečjem. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so manj razvite.

(8) Na področju občine deluje 12 kulturnih društev. Podeželski kulturni krajini občine Šenčur dajejo poseben pečat bogata sakralna dediščina, vaška jedra s kmečko arhitekturo in arheološka najdišča. Občina je organizirala občinski muzej z vsakoletno vrsto razstav in prireditev. Pomembna kulturna prireditev je pustna prireditev z Godlarji.

(9) Najpomembnejša vrednota naravne dediščine je območje kanjona reke Kokre med Hotemažami in Miljami, ki je naravno dobro ohranjeno območje z zanimivimi geomorfološkimi pojavi, prodišči in lokami ter visoko biodiverziteto. Pomembne pa so tudi posamezne vrednote oblikovane narave (kot npr.: pokopališče v Šenčurju in dvostranski javorjev drevored ob Pipanovi cesti v Šenčurju, …). Pomemben element prostora je tudi akumulacijsko Trbojsko jezero.

(10) Območje občine Šenčur je ravninsko, zato izrazitih krajinskih posebnosti ni, kljub temu pa je pomembna njena podeželska podoba z vedutami Kamniško Savinjskih Alp. Zaradi izrednega pritiska na prostor posebno vrednoto predstavljajo nižinski gozdovi in zelene površine med naselji.

(11) Občina Šenčur je z omrežjem državnih cest dobro povezana, saj na njenem območju obstajata dva avtocestna priključka. Tudi omrežje državnih cest nižje kategorije je ustrezno. Na področju občinskih cest so medobčinske povezave ustrezne, ustrezno je tudi omrežje cest znotraj občine. Pomanjkljivosti se kažejo v (posamezna naselja) neustreznem prečnem profilu posameznih delov odsekov cest. Omrežje pešpoti in kolesarskih stez na območju občine ni vzpostavljeno, obstaja pa dobro omrežje poljskih in gozdnih poti.

(12) Na področju oskrbe z javnim vodovodom je stanje ustrezno. Vsa naselja v občini so namreč priključena na javni vodovod. Problemi se kažejo v dotrajanosti omrežja in posledično vodnih izgubah.

(13) Na področju oskrbe s kanalizacijskim omrežjem je trenutno urejeno zgolj območje naselij Šenčur in Srednja vas, ki se priklaplja na čistilno napravo v Kranju.

(14) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov je urejeno. Za odvoz komunalnih odpadkov skrbi Komunalno podjetje Kranj. Urejen je tudi sistem ločenega zbiranja odpadkov, zgrajeni so ekološki otoki. V naselju Srednja vas je locirana zbiralnica kosovnih odpadkov.

(15) Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh naseljih.

(16) Na področju varstva okolja se iz naslova delovanja gospodarskih javnih služb kaže dotrajanost vodovodnega sistema, neustrezna skrb za komunalne odpadne vode (izjema naselji Šenčur in Srednja vas) in gnojne jame (obstoječe kmetije), ne-sanirana obstoječa črna odlagališča ter neurejena oskrba z energenti za ogrevanje (oskrba z zemeljskim plinom, daljinsko ogrevanje na območju posameznega naselja).

(17) Oskrba z električno energijo je na celotnem območju občine ustrezna.

7. člen

(težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

(1) Zaradi sorazmerno visokega prirasta prebivalstva in preselitvenih teženj v širšem območju ljubljanske regije in mesta Kranj se vrši stalni pritisk na širitve naselij v občini.

(2) Naselja v občini so strnjena; zaradi varovanja najboljših kmetijskih zemljišč in varovanja naravnih vrednot je širitev naselij omejena, kar se odraža v težnjah po gradnji v obcestnem pasu.

(3) Zaradi dobre prometne lege je izrazito tudi povpraševanje po lokacijah za poslovno gradnjo, predvsem na območju priključkov na avtocestno omrežje.

(4) Pojavlja se konflikt med stanovanjskimi območji in dejavnostmi v naselju, predvsem večjimi kmetijami in obrtnimi delavnicami.

(5) Dnevne migracije so zaradi zaposlitvenih središč izven občine (Ljubljana, Kranj) velike, kar se negativno odraža predvsem v naseljih brez obvoznih cest.

(6) Občina ima ustrezno vzpostavljeno omrežje naselij z izraženim občinskim središčem, vendar pa je v naseljih nižjega ranga raven oskrbe prenizka, kar se izraža v pomanjkanju nekaterih funkcij (npr. javne površine, otroška igrišča, trgovina, druga oskrba) in pomanjkanju delovnih mest.

(7) V nekaterih naseljih so problematične preozke prometnice in pripadajoči infrastrukturni koridorji, ki izhajajo iz obstoječih vaških poti in vaške zazidave.

(8) Veljavni prostorski akti občine so premalo določni, tako glede namenske rabe prostora kot tudi glede meril in pogojev za posege v prostor; občina v zadnjih letih ta problem rešuje tudi z izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov na pomembnejših razvojnih območjih občine.

(9) Občina ima še vedno nizek indeks zaposlitvenih možnosti ima pa uspešno gospodarstvo po kazalcih na zaposlenega, dobro strukturo delovnih mest (prevladuje terciarni sektor, močan pa je tudi kvartarni sektor), sorazmerno visoke povprečne plače in dobro kupno moč.

8. člen

(možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb

v občini ter razvojnih potreb države in regije)

(1) Glede na ugodno geografsko lego, dobro prometno povezanost, zelo ugodne demografske kazalnike, ugodno strukturo delovnih mest, sorazmerno visoko kupno moč, naravne in ustvarjene danosti in ostale prednosti občine Šenčur, lahko ocenimo, da ima občina Šenčur zelo velike razvojne možnosti tako na področju prebivalstvene rasti, kakor tudi na področju razvoja gospodarskih in drugih dejavnosti.

(2) Ugodni razvojni trendi pa imajo poleg obče pozitivnih tudi nekatere negativne posledice: prenaseljenost, pomanjkanje kapacitet družbene infrastrukture, slabšanje ekoloških pogojev bivanja, pritiski na kmetijska in gozdna zemljišča, socialne napetosti, prometna zasičenost, zato je potrebno v strategij razvoja občine skrbno tehtati prednosti in slabosti tako intenzivnega razvoja in rasti prebivalstva. Temeljno izhodišče prostorskega razvoja občine temelji na usklajenem in uravnoteženem razvoju, ki se bo bodoče odražal v načrtovani rasti števila prebivalcev s sprotnim zagotavljanjem vseh potrebnih oskrbnih funkcij ter zagotavljanjem zadostnega števila kvalitetnih delovnih mest.

(3) Z večanjem števila prebivalstva bo potrebno stalno spremljati potrebe po družbeni infrastrukturi, predvsem po kapacitetah predšolskega varstva in osnovnošolskega izobraževanja. Obstaja tudi velika potreba in interes po izgradnji doma za starejše občane na območju občine. Potrebno je najmanj vzdrževati stanje na področju zdravstvene oskrbe za vse občane.

(4) Občina Šenčur lahko še bolje izkoristi svojo izjemno prometno lego ob avtocesti in mednarodnem letališču. Poleg tega pa mora občina preusmeriti tokove dnevnih migracij izven osrednjih naselitvenih jeder. Potrebno je tudi še izboljšati prometno varnost, predvsem z izgradnjo kolesarskih stez in kolesarskih poti ter hodnikov za pešce.

(5) Potrebno je zagotoviti urejeno dobavo tekoče pitne vode za vsa naselja skozi celo leto.

(6) S kanalizacijskim omrežjem je potrebno opremiti vsa naselja v občini.

(7) Potrebno je pristopiti k sistemu izgradnje plinovodnega omrežja vsaj na območju naselij Šenčur in Srednja vas.

(8) Občina ima še neizkoriščene potenciale v turistični dejavnosti. Glede na visoko stopnjo urbaniziranosti mora občina posebno pozornost posvetiti sistemu javnih zelenih površin, ki jih je potrebno zagotoviti tako v obsegu lokacij v odprtem prostoru (kanjon reke Kokre, Trbojsko jezero, nižinski gozdovi in zelene površine med naselji), kot tudi posameznih vrednot oblikovane narave in povezanem mikro omrežju javnih zelenih površin (parkov, otroških in športnih igrišč, poti ob vodotokih, manjših trgov, ipd.) v Šenčurju in ostalih centralnih naseljih.

(9) Občina mora razvojno krepiti svojo gospodarsko vlogo, predvsem zaradi večanja števila delovnih mest in posledično zmanjševanja dnevnih delovnih migracij in zaradi krepitve gospodarske vloge občine v gorenjski regiji.

(10) Za prepoznavnost občine je pomembna njena podeželska podoba z vedutami Kamniško Savinjskih Alp, ki naj se v oblikovanju nove poselitve ohranja. Podeželski kulturni krajini občine Šenčur dajaje poseben pečat bogata sakralna dediščina, vaška jedra s kmečko arhitekturo in arheološka najdišča.

9. člen

(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) Občina Šenčur je neposredno navezana na Kranj kot regionalno središče Gorenjske regije. Večina delovno aktivnega prebivalstva občine Šenčur je zaposlenega izven domače občine, kar je posledica bližine privlačnejših večjih zaposlitvenih središč, kot sta Kranj in Ljubljana. Največ prebivalcev se na delo vozi v Kranj – 1865, sledi Ljubljana – 371, nato Cerklje na Gorenjskem. V domači občini je zaposlenih le 510 prebivalcev (41%), čeprav je v občini na voljo kar 1156 delovnih mest (avgust 2002, vir ZZZ). V zadnjih letih Šenčur beleži rast delovnih mest, še zlasti na račun prihajajočih uspešnih malih podjetij v poslovno cono. Tudi zaradi tega prihaja na delo v občino Šenčur precej oseb iz Kranja (307), Cerkelj na Gorenjskem (67) Tržiča (41), Preddvora (36), Nakla (31) in celo Ljubljane in okolice.

(2) Zaradi dobre prometne povezanosti bi bil v prihodnosti možen tudi vpliv širšega slovenskega in mednarodnega prostora na območje občine Šenčur. Predvsem predstavlja letališče potencial za večjo turistično in gostinsko ponudbo, lahko pa deloma tudi nevarnost kot pritisk nakupa nepremičnin tujcev na območju občine.

(3) Zaradi naravnih danosti, predvsem obsežnih območij kmetijskih zemljišč in vodotokov, občina Šenčur z ostalimi mejnimi občinami, razen Mestne občine Kranj in občine Cerklje, ni neposredno poselitveno povezana, je pa do vseh občinskih centrov vzpostavljena kvalitetna prometna povezava.

10. člen

(cilji prostorskega razvoja)

(1) Prostorsko razporeditev stanovanj in dejavnosti v

občini je potrebno razvijati policentrično v skladu z opredeljenim omrežjem naselij iz 11. člena tega odloka z upoštevanjem dejanskih potreb glede na stanje in razvojne težnje v prostoru.

(2) Zaradi ugodnih demografskih trendov se ciljna projekcija števila prebivalstva do leta 2023 oceni na 10.000 prebivalcev.

(3) Obseg nove stanovanjske gradnje uravnotežiti s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

(4) Nove družbene in oskrbne dejavnosti uravnoteženo locirati v oskrbne centre v skladu s predlaganim modelom omrežja naselij.

(5) Bolje izkoristiti izjemno prometno lego z lociranjem novih poslovnih, storitvenih in turističnih objektov ter površin in izboljšati ponudbo teh dejavnosti v občini.

(6) Določiti zadostne površine za izgradnjo potrebnih kapacitet za postopno zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest. Indeks zaposlitvenih možnosti dvigniti vsaj na 60 (razmerje delovnih mest v odnosu na delovno aktivno prebivalstvo). Potrebno je vsaj ohranjati število delovnih mest v sekundarnem sektorju ter postopno povečevati število delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju.

(7) Do leta 2023 na območju občine zagotoviti 80% pokritost kapacitet predšolskega varstva.

(8) Spoštovati in zadržati podobo podeželske občine. Ohraniti krajinsko sliko občine z načrtnim oblikovanjem novogradenj na robovih naselij in v odprtem prostoru, ohranjanjem tipične strukture podolgovatih poljskih delitev ter usmerjanjem kmetijske dejavnosti v ohranjanje kulturne krajine.

(9) Izboljšati urbano podobo mesta Šenčur in ostalih centralnih naselij z ureditvijo javnih površin (mestnih trgov, ulic, urbano opremo), z arhitekturno/urbanistično prenovo ob upoštevanju ohranjene arhitekturne identitete v starih vaških jedrih.

(10) Določiti zadosten obseg in ustrezno razmestitev rekreacijskih, parkovnih, zelenih in odprtih javnih površin za potrebe vsega prebivalstva občine.

(11) Na področju prometa je potrebno dograditi regionalno cesto Kranj – Jezersko, na odseku Britof – Hotemaže, urediti vse priključke občinskih in zasebnih cest na glavno cesto G2, zagotoviti ustrezen prečni profil občinskih cest znotraj vseh naselij. Dodatno je potrebno zagotoviti varen peš promet na relaciji Trboje – Šenčur - Visoko ter na relaciji Kranj – Šenčur zagotoviti ustrezno kolesarsko povezavo. Dolgoročno je potrebno težiti k zagotovitvi ustreznega javnega prevoza tako za mestni kot tudi za izven mestni promet.

(12) Na področju oskrbe s pitno vodo je potrebno zmanjšati vodne izgube sistema in zagotoviti ustrezno celoletno dobavo tekoče pitne vode za območje celotne občine.

(13) Na področju kanalizacijskega omrežja je potrebno v vseh naseljih zagotoviti ustrezen kanalizacijski sistem.

(14) Gostoto ekoloških otokov je potrebno povečati. Obstoječa divja odlagališča je potrebno sanirati.

(15) Na področju varstva okolja je potrebno dvigniti zavest prebivalcev in podjetnikov pri skrbi za okolje. V ta namen se sprejme strategija varstva okolja in posledično operativni programi.

(16) Ohranjanje in zagotavljanje ustreznega vključevanja naravnih in kulturnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. Ključen cilj je ohranjanje naravnih vrednot najmanj v stanju v katerem so. Predvsem je potrebno skrbeti za ohranjanje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnega ravnovesja.

(17) Ohranjanje in zagotavljanje raznolikosti kulturne krajine in naravnih pestrosti ter s tem tipično krajinsko sliko tega območja.

(18) Skozi prostorski razvoj je treba zagotavljati celostno ohranjanje kulturne dediščine. Z ustreznimi prostorskimi rešitvami se bo omogočala trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne bo povzročala degradacije dediščine ali celo izgube dediščinskih lastnosti, ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije.

(19) Preprečevati zaraščanje in izboljšati obdelanost ter trajnostno rabo podeželskega prostora.

(20) Omogočati prostorske možnosti za razvoj turizma. Usmerjati razvoj turizma v kmečki in športno-rekreacijski turizem. Izkoristiti naravni potencial reke Kokre in Save ob trajnem varstvu naravnih vrednot.

II.2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine

11. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1) Občina bo še krepila moč Šenčurja kot občinskega središča, ki poleg bivalnega in upravnega središča občine prevzame vlogo poslovnega središča južnega dela gorenjske regije, hkrati pa izboljšuje tudi svojo kulturno in turistično vlogo v širšem gravitacijskem območju.

(2) S širitvijo poslovne cone Šenčur se zagotovi dodatne poslovne površine za nova delovna mesta v občini za potrebe lokalnega podjetništva ter za dodatno rast gospodarstva v občini. Občina še vnaprej nadaljuje s selitvijo motečih dejavnosti izven stanovanjskih območij v nove gospodarske cone, predvsem v poslovno cono Šenčur.

(3) Površine za razvoj glavnih oskrbnih dejavnosti se poleg Šenčurja locirajo v obstoječih centralnih naseljih: Olševek, Hotemaže-Visoko, Voklo-Voglje, Prebačevo, Trboje.

(4) Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja v območje ob Kokri med Hotemažami in Miljami, ob akumulacijsko Trbojsko jezero ter v ohranjena območja osrednjih delov vasi in naselij s prepoznavno kulturno dediščino in podeželsko identiteto.

(5) Stanovanjsko gradnjo se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča. Dolgoročno se predvidijo širitve centralnih naselij ter širitve s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo.

12. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)

(1) Omrežje naselij z vlogo naselij

(1) Funkcije naselij / središč

13. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1) Skozi občino poteka avtocesta A2 Predor Karavanke – Obrežje, ki ima na območju občine vzpostavljena dva priključka. Preostali državni cesti prevzemata medkrajevni promet.

(2) Za načrtovano obvozno cesto mimo naselij Britof – Visoko – Hotemaže je že sprejet podrobni prostorski načrt. Občina bo strateško varovala prometne koridorje za navedeno glavno cestno povezavo, kakor tudi za načrtovane priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno omrežje.

(3) V sosednji občini je locirano mednarodno letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, katero se prioritetno predvidi za uporabo v mednarodnem prometu.

14. člen

(druga, za občino pomembna območja)

(1) Druga, za občino pomembna območja so območja prepoznanih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora.

(2) Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine) in območje nacionalne prepoznavnosti Brdo pri Kranju. Dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in je prikazana v prikazu stanja prostora.

(3) V območjih ustvarjenih kvalitet prostora velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine.  Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo  omejitvam in prednostim  varstva dediščine.  Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.

(4) Pri izvedbenem delu in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki  veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.

(5) Najpomembnejša vrednota naravne dediščine je območje kanjona reke Kokre med Hotemažami in Miljami, ki je naravno dobro ohranjeno območje z zanimivimi geomorfološkimi pojavi, prodišči in lokami ter visoko biodiverziteto.

(6) Pomembne so tudi posamezne vrednote oblikovane narave: pokopališče v Šenčurju in dvostranski javorjev drevored ob Pipanovi cesti v Šenčurju. Pomemben element prostora je tudi akumulacijsko Trbojsko jezero.

15. člen

(urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)

(1) Urbanistični načrt je potrebno v prvi fazi izdelati za območje naselij Šenčur in Srednja vas.

(2) Urbanistični načrt Šenčur obsega urbanizirano območje naselja Šenčur in strnjeni del poselitve naselja, ki obsega tudi naselje Srednja vas. V urbanistični načrt se vključijo tudi območja primarne rabe, ki tvorijo zaključeno območje mesta: kmetijska zemljišča, območje nižinskih gozdov, ipd. Urbanistični načrt se izdela z namenom dolgoročnega poselitvenega koncepta naselja Šenčur z usmeritvami za urbanistično/arhitekturno urejanje in prenovo, prometno urejanje vključno z urejanjem površin za mirujoči promet ter kolesarski in peš promet, formiranje omrežja javnih urbanih in zelenih površin, zagotavljanju dodatnih kapacitet za družbene in oskrbne dejavnosti, omogočanja nadaljnjega razvoja za mesto sprejemljivih poslovnih in storitvenih dejavnosti, športa in rekreacije, izboljšanju stanja na področju komunalnega opremljanja, ipd.

(3) V nadaljnjih postopkih sprememb OPN se izdelajo še urbanistični načrti za Olševek, Visoko, Voglje in Trboje.

(4) Za območje urejanja turističnega območja »kanjona Kokre« in za območje ob Trbojskem jezeru se izdelajo posebne strokovne podlage za urbanistično in krajinsko načrtovanje kot podlaga za podrobnejše urejanje območij.

II.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

16. člen

(razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

(2) Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena je potrebno zagotoviti, da so le-ta umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.

17. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Na državnem cestnem omrežju je potrebno zagotoviti nadaljevanje gradnje regionalne ceste Kranj – Jezersko na relaciji naselij Britof, Visoko in Hotemaže.

(2) Na lokalnem cestnem omrežju je potrebno zasnovati in izvesti ustrezne priključke na državno glavno cesto (G2-104). Potrebno je odpraviti tudi neustrezne prečne profile obstoječih cest znotraj naselij.

(3) Vzpostaviti je potrebno kolesarsko povezavo do mesta Kranj. Za zagotovitev policentričnega razvoja se predvidi izgradnja kolesarske poti na relaciji Trboje – Šenčur – Visoko.

(4) Na območju naselij je potrebno izvesti pogoje za varen promet pešcev.

18. člen

(telekomunikacijska infrastruktura)

(1) Težiti je potrebno k vzpostavitvi najsodobnejših telekomunikacijskih povezav znotraj vseh naselij občine.

19. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Skladno z razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi je potrebno posodabljati obstoječi elektroenergetski sistem. Vse novogradnje se na območju naselij kablirajo.

(2) Obstoječa energetska infrastruktura občine zajema:

·       naftno gospodarstvo zgolj za neposredno oskrbo s tekočimi gorivi;

·       magistralni vod zemeljskega plina 16 barov, ki poteka ob gospodarski coni Šenčur ima odcep na MRP Šenčur, s plinom je predvidena oskrba te cone;

·       obstoječe elektrodistribucijsko omrežje z RTP, TP, nizkonapetostnim in prenosnim omrežjem;

·       nekaj večjih kotlovnic: dom Visoko, šola Olševek, šola Šenčur, šola Voklo, šola Trboje, dom Voglje, dom Šenčur na kurilno olje, manjšo kotlovnico na utekočinjen naftni plin v  vrtcu Šenčur, ter nekaj kotlovnic na biomaso v privatnih objektih z kmetijskim gospodarstvom;

·       majhen delež uporabe obnovljivih virov energije kot sta sončna energija in geotermalna.

(3) Strategija rabe in oskrbe z energijo na območju občine Šenčur je skladna z Nacionalnim energetskim programom in predvideva uporabo obnovljivih virov energije.

(4) Cilji pri izgradnji energetske infrastrukture:

·       kontinuirano posodabljanje elektro-energetskega sistema, s ciljem zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo, predvsem industrijskih in poslovnih objektov (postavitev novih TP, kabliranje nizkonapetostnih kablov v območju naselij ali delih naselij, kjer kabliranje še ni izvedeno) na območju celotne občine;

·       vzpostavitev sistema daljinske oskrbe s plinom, s čimer se bodo ekološko nesprejemljiva goriva zamenjala. Oskrba s plinom je vzpostavljena v poslovni coni Šenčur ter še v naselju Voge na Miljah. Začela se je gradnja Milje, Visoko, Luže, v naslednjih petih letih se načrtuje še začetek gradnje v Hotemažah, Olševku, Srednji vasi in delu Šenčurja, nato je potrebno izbrati še koncesionarja za južni del občine;

·       spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote energije v vseh možnih kombinacijah uporabe goriv ter z možnostjo uporabe tudi za hlajenje objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na obnovljivi vir energije, …).

(5) Znotraj lokalnega energetskega koncepta občine je potrebno izvajati:

·       spodbujanje k izkoriščanju obnovljivih virov energije,

·       spodbujanje k ukrepom učinkovite rabe energije,

·       spodbujanje razvoja (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in hlajenje.

(6) Glede na naravne danosti v občini Šenčur se prioritetno vzpodbuja uporaba obnovljivih virov energije:

·       biomasa (les, odpadki, biogorivo, bioplin, …),

·       energija sončnega sevanja (fotovoltaični sistemi, solarni sistemi, ...).

(7) Na območju transportnega plinovodnega omrežja je locirana postaja za oskrbo poslovne cone z zemeljskim plinom. Načrtuje se postopna dograditev plinovodnega omrežja in njegova navezava na predmetno postajo.

(8) Variantno se načrtuje tudi oskrba z zemeljskim plinom za Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.

20. člen

(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)

(1) Vodovodno omrežje je na območju občine vzpostavljeno in obratuje. Potrebno pa je zagotavljati dograjevanje obstoječega sistema, skladno s prostorskimi potrebami ter prioritetno zmanjšati izgube na sistemu (rekonstrukcija dotrajanega omrežja).

(2) Občina bo za zmanjšanje vnosa škodljivih snovi v podtalnico na različnih območjih uvajala enega ali kombinacijo več različnih ukrepov, kot so:

·       dogovor o čim manjšem gnojenju, izobraževanje za pravilno uporabo gnojil, poizkus uporabe organskih gnojil;

·       redno spremljamo vsebnost nitratov in če ni poslabšanja ne izvajamo dodatnih ukrepov;

·       promocija ekološkega kmetovanja;

·       prepoved uporabe umetnih gnojil in pesticidov v ožjem pasu varovanja vodnih virov;

·       izdelava gnojilnih načrtov in upoštevanje omejitev iz Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla;

·       raziskava virov onesnaženja s topili;

·       nasadi rastlin, ki ne potrebujejo gnojenja z dušikom (stročnice, metuljnice) in kolobarjenje za vzdrževanje primerne založenosti tal z dušikom;

·       zasaditve industrijskih nasadov drevja (npr. topolov);

·       spremembe namembnosti kmetijskih površin v športno-rekreacijske površine;

·       sprememba namembnosti kmetijskih površin v zazidljiva zemljišča za dejavnosti, kjer se ne uporablja nevarnih snovi;

·       neposredno ponikanje meteorne vode s streh ter ponikanje vode s povoznih površin s predhodnim čiščenjem na oljnih lovilcih in dodatno filtracijo (peščeni in ogleni filtri).

(3) Kanalizacijsko omrežje je trenutno vzpostavljeno zgolj na območju naselij Šenčur in Srednja vas. Za vzpostavitev kanalizacijskega omrežja tudi v preostalih naseljih se predvideva nadaljevanje glavnega voda preko Srednje vasi do naselij Luže, Visoko, Hotemaže in Olševek. Vzporedno se na kranjsko kanalizacijsko omrežje priključi naselje Milje in del naselja Visoko. V naseljih južno od obstoječe avtoceste se zagotovi samostojni kanalizacijski sistem, ki se zaključi z lastno ČN.

21. člen

(pokopališka dejavnost)

(1) V občini Šenčur so tri pokopališča: Šenčur, Trboje in Olševek. Posebej pomembno je glavno pokopališče v Šenčurju, ki je opredeljeno tudi kot spomenik oblikovane narave. Kapacitete pokopališča v Šenčurju so za naslednje plansko obdobje zadostne in širitev le tega ni predvidena.

22. člen

(javna razsvetljava)

(1) Omrežje javne razsvetljave je urejeno v vseh naseljih občine.

(2) Omrežje javne razsvetljave se posodablja in širi z okoljsko skladnimi svetili.

II.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

23. člen

(določitev območij naselij)

(1) Poselitev občine Šenčur je dobro strukturirana v obliki zaključenih naselij: Šenčur, Visoko, Olševek, Voglje, Trboje, Hotemaže, Milje, Srednja vas, Voklo, Prebačevo, Luže, Žerjavka.

II.5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve

24. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo ob naseljih Šenčur, Srednja Vas, Hotemaže, Voglje in Voklo. Razpršeno poselitev predstavljajo le posamična zaključena območja avtohtone poselitve oziroma samostojne kmetije na kmetijskih zemljiščih Kranjskega polja. Le ta se ohranjajo na obstoječih lokacijah, kjer se jim tudi omogoča razvoj kmetijske dejavnosti z možnostjo dograditve gospodarskih poslopij in drugih objektov kmetijske proizvodnje. Izjemoma se izven naselij lahko določi območja razpršene poselitve  za morebitne selitve kmetij iz strnjenih delov naselij.

II.6 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo

II.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo

25. člen

(razvoj naselij)

(1) Razvoj naselij v občini Šenčur se prvenstveno zagotavlja z dvigom kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, z delnimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.

(2) Naselja v občini so izrazito omejena z najboljšimi kmetijskimi zemljišči Kranjskega polja ter na severovzhodnem (naselja Hotemaže, Visoko in Milje) z izrazitimi naravnimi robovi reke Kokre in na jugovzhodnem delu občine (naselji Prebačevo in Žerjavka) z vodnimi zemljišči reke Save zato je potrebno širitve naselij še posebej skrbno načrtovati, načrtovane dolgoročne širitve pa urejati s podrobnim prostorskim načrtovanjem, ki vsebuje vse vidike urejanja prostora.

(3) Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij in na njegove robove. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.

(4) Glede na strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in razvojne pobude so predvidene širitve naselij s poudarkom na širitvi občinskega središča na podlagi urbanističnega načrta Šenčur, kakor tudi v manjšem obsegu širitve vseh ostalih naselij.

(5) Največje širitve se načrtujejo za naselji Šenčur in Srednja vas, kjer se ustvarja novo območje centralnih dejavnosti. Obenem se v starem jedru načrtuje prenova.

(6) V manjšem obsegu večinoma za individualne potrebe in pretežno v obliki zapolnitev in zaokrožitev stavbnega tkiva, se širijo ostala naselja v občini.

(7) Zgodovinska vloga ter kvalitetna lega v prostoru daje naselju Šenčur s Srednjo vasjo posebno identiteto. Šenčur s svojim jedrom ob cerkvi ter izrazito vaško promenado je zelo prepoznavna ikona celotnega gorenjskega prostora. Tudi kot središče občinskega pomena s svojim upravnim centrom je v širšem prostoru prepoznaven. Šenčur postaja pomembno zaposlitveno in gospodarsko središče občine ter ima vse možnosti potrebne za krepitev njegove funkcije v občini in tudi širše. Hkrati se Šenčur krepi tudi kot  kulturno-turistično-rekreacijski center v neposredni bližini Kranja ter zaledju Ljubljane.

(8) V Šenčurju se zagotavlja dovolj velike proste površine za stanovanjsko gradnjo, tako za zagotovitev boljšega bivanjskega standarda sedanjim prebivalcem v naselju, kot tudi za priseljevanje ter območja za krepitev družbene infrastrukture. Del teh zemljišč se zagotavljala z izrabo prostih kapacitet obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč, del pa z načrtno in trajnostno zasnovano širitvijo poselitvenih območij znotraj meje urbanističnega načrta, ki so prostorsko omejena ter jih je možno komunalno navezati na obstoječe sisteme javne komunalne infrastrukture. Ohranjajo se meje poselitve na komplekse najboljših kmetijskih površin, predvsem vzhodno in zahodno od osrednjega dela naselja.

(9) Zaradi dobre strateške lege ter načrtovane izgradnje obvoznice ob naseljih Visoko in Milje so predvidene tudi širitve na vzhodni strani naselja Visoko, ki prevzame tudi vlogo drugega najpomembnejšega naselja v občini. Širitve stavbnih zemljišč se načrtujejo ob pomembnejših lokalnih središčih južnega dela občine (Voklo, Voglje, Trboje).

(10) Območja širitev in zaokrožitev naselij je potrebno načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

(11) Gradnja na robovih naselij na robu kmetijskih zemljišč se načrtuje tako, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč ter da se omogočajo možnosti za razvoj kmetijstva in uvajanje intenzivnejše kmetijske proizvodnje. V ta namen se na določenih robovih naselij določi posebna namenska raba za stanovanja in kmetije in/ali za kmetijsko proizvodnjo. Posebej se varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij. Preveriti je potrebno možnosti za preselitve aktivnih kmetij, ki so s svojo dejavnostjo v centrih naselij omejene in na obstoječi lokaciji nimajo možnosti širitve za razvoj dejavnosti hkrati pa delno povzročajo tudi okoljske probleme.

(12) Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti. Na vplivnih območjih kulturne dediščine se lahko prostorske ureditve načrtujejo s podrobnim prostorskim načrtom.

26. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) V naseljih stanovanja prevladujejo nad drugimi dejavnostmi. Večje stanovanjske površine se načrtujejo v Šenčurju in Srednji vasi. V ostalih naseljih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(2) Območja počitniških hiš niso predvidena.

(3) Preplet stanovanjskih površin z družbenimi in storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se načrtuje v centralnih naseljih, v ostalih naseljih pa se načrtuje prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.

(4) Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. V smislu upravnih funkcij, šolstva ter dejavnost varstva predšolskih otrok se te še nadalje razvijajo v lokalnih središčih (Visoko, Trboje, Olševek, Voklo, Voglje). Centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne, ipd.) pa se usmerjajo v občinsko središče Šenčur.

(5) Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v naseljih Šenčur in Visoko. V ostalih naseljih se primerno uredijo obstoječe športno-rekreacijske površine.

(6) V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.

(7) Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodni obrati se lahko umeščajo v podeželska naselja.

(8) Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.

(9) Gradnja za potrebe poslovno proizvodnih dejavnosti se usmerja v gospodarske cone, predvsem že vzpostavljeno cono na jugozahodu Šenčurja.

27. člen

(notranji razvoj naselij)

(1) Za naselja Šenčur s Srednjo vasjo, Trboje, Visoko, Hotemaže, Olševek se zagotavlja notranji razvoj naselij.

(2) Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme. Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela. Ohranjajo ter prenovijo se predvsem center v Šenčurju, ulična poteza v Voklem od cerkve proti vzhodu, osrednji starejši del vaškega jedra v Olševku, Prebačevem, Visokem, Trbojah in Lužah, ureditev ulične poteze v Visokem od trgovine do cerkve ter v Hotemažah skozi naselje.

(3) Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Reka Kokra se z urejanjem rekreacijskih in učnih programov bolj naveže na poselitev ob reki in poveže v športno-rekreativne in turistične dejavnosti občine.

(4) Potrebno je zagotoviti varne kolesarske in peš povezave med naselji v občini za kar se ureja omrežje javnih cest in tudi poljskih poti za povezave med naselji.

(5) Zagotavlja se boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.

(6) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Ob tem je s primerno podrobnejšo namensko rabo namenjeno kmetijam, še posebej potrebno varovati robove med stavbnimi zemljišči in kompleksi kmetijskih zemljišč. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje obstoječih kulturnih in krajinskih kvalitet.

(7) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš.

(8) Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.

(9) Večja strnjena površina stavbnih zemljišč, ki se vrne v primarno rabo je severno do ceste Kranj – Brnik zahodno od krožnega križišča ter za primere manjših popravkov v preteklosti na neustrezno planiranih površinah (npr. na reliefnih robovih), ki se nadomestijo z boljšimi ustreznimi površinami.

28. člen

(usmeritve glede sanacije razpršene gradnje)

(1) V občini ni večjih problemov glede razpršene gradnje. Obstoječe objekte razpršene gradnje se ne sanira, ter se jim ne dovoljuje širitve. Možna je samo komunalna in oblikovna sanacija. Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji.

29. člen

(usmeritve glede ohranjanja poselitve)

(1) V območjih ohranjanja poselitve, to so naselja Olševek, Luže, Voklo in Voglje, se odseljevanje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat, ...).

(2) Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.

30. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Zlivanje naselij v občini se prepreči z zelenimi cezurami. Pri razvoju poselitve se za naselja Šenčur in južni del Srednje vasi ter naselij Visoko, Milje, Voglje in Trboje teži k večji urbanizaciji. Naselja Hotemaže, Žerjavka, Prebačevo in Voklo bomo razvijali kot območje zmerne urbanizacije, v ostalih naseljih v občini pa bomo ohranjali ruralen tip poselitve.

(2) Za naselja, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se upoštevajo usmeritve urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta.

II.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini

31. člen

(splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1) Razvoj krajine v občini Šenčur bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.

(2) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.

(3) Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje.

(4) Kot intenzivna kmetijska krajina se bodo razvijala ravninska območja, ki imajo pridelovalni potencial tal.

(5) Kot urbana krajina se bo razvijalo dolinsko območje občine, kjer so že sedaj locirana naselja v občini.

(6) Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično rekreacijske dejavnosti ter gospodarjenje z vodami. To je predvsem na zahodnem območju občine.

(7) Občina bo usmerjala razvoj turizma v kmečki in športno-rekreacijski turizem z navezavo na reko Kokro ter Savo (Trbojsko jezero) z umeščanjem sprehajalnih poti in piknik območij ob prioritetnem upoštevanju trajnega varovanja soteske. Izhodiščne točke in glavni turistični centri občine so Trboje, Šenčur ter Visoko, kjer se omogoča širitve namestitvenih zmogljivosti (poslovni, tranzitni turizem). Pomemben segment razvoja turizma je razvoj turističnih kmetij na celotnem območju občine. Občina bo še nadalje izboljševala pogoje in ponudbo za priprave športnikov in športne prireditve.

(8) Obstoječi nelegalni kopi mineralnih surovin se sanirajo v primarno rabo.

II.6.2.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

32. člen

(kmetijstvo)

(1) V občini Šenčur kmetijska zemljišča zavzemajo skoraj polovico vseh površin. Od tega je največji del, kar 96% najboljših kmetijskih zemljišč. Kmetijsko dejavnost bomo prvenstveno usmerjali na strnjene komplekse kmetijskih zemljišč.

33. člen

(gozdarstvo)

(1) V občini Šenčur gozdovi zavzemajo slabo polovico vseh površin. V gozdovih hribovitega dela občine bomo spodbujali sonaravno lesno proizvodnjo. V gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, bomo gospodarjenje prilagajali tem pogojem.

(2) Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko, izravnalno in krajinsko vlogo, bomo večinoma ohranili in vključili v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

34. člen

(vode)

(1) Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.

(2) Dejavnosti se usmerjajo izven potencialno poplavnih, erozijskih in plazovitih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih območjih je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.

(3) Območje občine sodi v porečje Save s pritoki Kokre. Vsi potoki, ki tečejo iz smeri Kamniško Savinjskih Alp so hudourniškega značaja. Ob hudournikih gradnja objektov ni primerna. Gradnja objektov ni ustrezna tudi ob stožcu hudournika, pred izlivom v nižinske potoke ali reke. Vse te omejitve so nujne zaradi preprečevanja erozije bregov in poplavne varnosti.

(4) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.

(5) Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe.

(6) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1. – 2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe.

(7) Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

(8) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

(9) Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode.

35. člen

(turizem in rekreacija)

(1) Razvoj turističnih in športno-rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in kmetijstvom.

(2) Na turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine.

(3) Nastanitvene kapacitete je treba v urbanih naseljih zagotavljati v penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih in gostinskih objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih.

(4) Glavno športno-rekreacijsko območje za rekreacijo v naravi sta območji ob Kokri in Savi, ki sta z ostalimi območji povezani s kolesarskimi potmi. Izhodiščni točki za rekreacijo v naravnem okolju sta naselji Trboje ter Visoko.

(5) Pomembnejše rekreacijsko izhodišče z osnovno infrastrukturo (gostišče, prenočišča, informacijska točka, parkirišča, prireditve) je Šenčur.

(6) Športno-rekreacijska ponudba Šenčurja temelji na naravnih kakovostih. Spodbuja se razvoj športno-rekreacijske in turistične dejavnosti v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja ob hkratni skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšo potrebo po poseganju v prostor. Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Posodablja se obstoječa turistična, športna in rekreativna ponudba. Uredijo (sanirajo) se točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti,…). Ureditve morajo biti take, da ne ogrožajo virov pitne vode. Turistične točke, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi, se ne ureja v neposredni bližini naravnih vrednot. Športno rekreacijska ponudba je podprta s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja.

36. člen

(mineralne surovine)

(1) V občini ni evidentiranih peskokopov oziroma drugih nahajališč mineralnih surovin.

II.6.2.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

37. člen

(prepoznavne kvalitete prostora)

(1) Šenčur: naselje je kvalitetno vpeto v prepoznavno kulturno krajino ter ima tradicijo in kulturno zgodovinske kvalitete. Naselje ima večje število objektov kulturne dediščine in ima kot naselje kvalitete urbanističnega spomenika, ki ga obdaja širše območje zavarovane naravne dediščine.

(2) Za občino je značilna ohranjena kvalitetna izraba prostora – naselja,  z jasno ohranjenimi robovi, vpeta v krajino, členjeno med mozaične strukture gozdov in pestro zemljiško razdelitev odprtih kmetijskih površin. V odprti krajini je malo degradacij. Zato se dejavnosti, ki zahtevajo velike površine in velike objekte, usmerja v območje obrtne cone Šenčur med Šenčurjem in avtocesto. V ostalih območjih se ohranja strnjena naselja v odprti krajini.

II.6.2.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

38. člen

(ocena ogroženosti za posamezne nesreče)

(1) Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč. Možne naravne in druge nesreče v občini so zemeljski potres do 8 stopnje po Medvedev-Sponheuer-Karnikovi (MSK) lestvici, ekološke nesreče (ogroženost občine z nevarnimi snovmi: Bencinski servis Šenčur ter plinovod R29 in R29/1, ki v občini predstavlja nevarnost zaradi morebitnega izpusta zemeljskega plina), požarne nesreče, viharji in ujme s točo, žled, suša ter nesreče v prometu.

(2) Poplavna območja se po podatkih projekta »Načrt urejanja povodja – vodnogospodarsko načrtovanje v okvirih približevanja Evropski uniji, načrt urejanja povodja Kokre« iz leta 1998 nahajajo ob reki Kokri in so odvisna od količine padavin. Poplav reke Kokre po ureditvah leta 1991 v občini Šenčur ni bilo.

(3) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti. Na teh območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov. Na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtujemo prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oz. poslabšajo.

(4) Na območju občine Šenčur predstavljajo zemeljski plazovi manjšo nevarnost ter materialni in ekološki problem. Plazovita območja so v KS Visoko in KS Olševek ter se nahajajo pretežno v hribovitih predelih.

(5) V primeru, da je načrtovanje in urejanje novih poselitvenih območij na potencialno ogroženih območjih neizogibno, moramo nujno uveljavljati prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč.

(6) Ogrožena območja so razvidna iz priloge prostorskega akta z naslovom »Prikaz stanja prostora« ter iz dokumenta »Ocena ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

39. člen

(zaščita in reševanje)

(1) Prva medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v Šenčurju. Nobena od zdravstvenih služb nima nujne medicinske pomoči, kar je velik problem predvsem za prebivalce odročnejših krajev. Reševalci morajo na to področje iz Kranja.

(2) V primeru rušilnega potresa bi, po predvidevanjih, bilo potrebno razseliti in zagotoviti najnujnejše pogoje za približno 2000 oseb. Takoj po nesreči je možno organizirati nastanitve prebivalcev v športnih parkih ter pri osnovnih šolah v Šenčurju, Olševku in Trbojah. Če osnovne šole ne bi utrpele ob nesreči večjih poškodb, bi bilo možno tudi v njih nastaniti ogrožene prebivalce. Prav tako bi bile na razpolago dvorane kulturnih in gasilskih domov.

(3) V občini Šenčur se v primeru naravnih katastrof oziroma vojne aktivirajo površine predvidene za različne namene. Za pokop ljudi se aktivirajo proste površine ob centralnem pokopališču Šenčur, za ruševine se aktivira odlagališče CP Kranj v Bistrici pri Naklem.

(4) V občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov.

(5) V naselju Šenčur sta zgrajeni zaklonišči znotraj območja novejše gradnje.

II.6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

40. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) Obstoječa stavbna zemljišča ohranjamo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.

(2) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spremenijo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spremenijo tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.

(3) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja. Na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja ter kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcijo gozdov in funkcija ni poudarjena na 1. stopnji. Pri tem se v največji možni meri upošteva kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne in kulturne kakovosti posameznih območij.

(4) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(5) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije in je v skladu z ostalimi varstvenimi režimi.

(6) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.

(7) V občini je opredeljeno območje za zbiranje kosovnih odpadkov. Odlagališča komunalnih odpadkov ter območja za pridobivanje mineralnih surovin niso predvidena.

(8) Vodna zemljišča se ohranja v obstoječem obsegu.

(9) Stavbnim zemljiščem določamo tudi podrobnejšo namensko rabo, kjer gre v notranji strukturi za preplet posameznih dejavnosti.

(10) Obstoječa stavbna zemljišča na poplavnih območjih, prikazanih v kartah Prikaza stanja prostora, praviloma ohranijo status stavbnih zemljišč, vendar gradnja na teh zemljiščih ni dovoljena.

II.6.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

41. člen

(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)

(1) V novih poselitvenih območjih pretežno urbaniziranega območja, predvsem v Šenčurju in v posameznih enotah širitev naselja Visoko, se usmerja gradnja večjih gostot do 60 preb/ha. Vsa takšna območja se urejajo s podrobnimi prostorskimi načrti.

(2) V območjih zmerne urbanizacije v naseljih Hotemaže, Milje, Srednja vas in Trboje se usmerja gradnja zmernih gostot do 40 preb/ha.

(3) V poselitvenih območjih ostalih ruralnih naselij Olševek, Luže, Voklo, Voglje se usmerja gradnja manjših gostot do 25 preb/ha.

(4) Na območjih delov naselij z ohranjeno strukturo vaškega jedra je potrebno z delno prenovo, v soglasju in s sodelovanjem s službami za varstvo kulturne dediščine, še poudariti obstoječe stavbne kvalitete. Prav tako je potrebna nadaljnja prenova upravnega in oskrbnega centra Šenčurja, športnih igrišč in urejanje novih javnih površin (tržnica, park, otroška igrišča, rekreacijske površine), ki naj se načrtujejo z variantnimi rešitvami ali natečaji ter s podrobnimi prostorskimi načrti.

(5) Opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo se rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo.

(6) Na ogroženih območjih se zagotavljajo varstveno zaščitni ukrepi, na območjih obremenjenih s hrupom (predvsem ob avtocesti, letališču in regionalnih cestah) pa protihrupne ukrepe.

III. Izvedbeni del

42. člen

(vsebina izvedbenega dela)

(1) Izvedbeni del določa:

·       območja namenske rabe prostora,

·       prostorske izvedbene pogoje,

·       območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi ostale predpise in akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

43. člen

(stopnja natančnosti mej)

(1) Meje enot urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in so prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja prostora ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja prostora odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3) Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen  topografski podatek je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja izvedenca geodeta.

44. člen

(členitev prostora)

(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote:

·       prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih,

·       enote odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje.

(2) Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora. Enota urejanja prostora (EUP) je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP. Prikazane so na kartah »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3) Enote urejanja prostora se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih določbah tega odloka.

45. člen

(prostorske enote)

(1) Prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih so naslednje:

(2) Enote odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje:

46. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora.

(2) Enota urejanja prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:

·       oznake naselja;

·       zaporedno številko EUP znotraj naselja;

·       podrobnejšo namensko rabo EUP v naselju.

·       Primer: ŠE-01 SS.

(3) Enote urejanja prostora razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:

·       oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve – A;

·       zaporedno številko EUP razpršene poselitve v celotni občini;

·       podrobnejšo namensko rabo, če je le ta različna od SK (v primeru če namenska raba ni navedena, velja, da je predpisana namenska raba enote urejanja prostora razpršene poselitve SK).

Primer: A 01.

(4) Enote urejanja odprtega prostora so označene z enolično oznako enote odprtega prostora.

Primer: KE1.

47. člen

(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)

(1) Za vsako enoto urejanja prostora ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:

·       splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.2. poglavju tega odloka,

·       podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3. poglavju tega odloka in

·       morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v III. 4. poglavju tega odloka.

(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.

(4) Za posamezno enoto urejanja prostora so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.

(5) Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.5. poglavju tega odloka.

(6) Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena velja, da na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine.

48. člen

(območje državnega prostorskega načrta)

(1) Na območju, kjer so sprejeti državni prostorski načrti veljajo določbe iz Uredbe državnega prostorskega načrta.

(2) Za načrtovanje prostorskih ureditev iz pristojnosti občine na območju sprejetih in veljavnih državnih prostorskih aktov je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.

(3) Državni prostorski načrti ter območja sprejetih začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora so prikazani v prikazu stanja prostora.

49. člen

(območja podrobnih prostorskih načrtov)

(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ali državnih prostorskih načrtov (DPN).

(2) Območja, ki se urejajo z OPPN so določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na karti »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave, na stavbnih zemljiščih, lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem, ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje sprejme občina, ter obvesti o spremenjeni meji vse lastnike novo vključenih parcel pred javno razgrnitvijo OPPN.

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, se OPPN lahko izdela tudi za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora, ki niso določena v karti 3 izvedbenega dela OPN, oziroma gre za preseganje določb podanih v izvedbenem delu OPN, če se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta. Potreba je izkazana s sprejetjem sklepa o pričetku izdelave takšnega OPPN.

(5) OPPN se izdela tudi za območja ali dele območij, kjer se načrtuje zahtevne objekte ali objekte za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, oziroma objekte z poslovno dejavnostjo za katere se predvideva obisk več kot 100 strank na dan. Ta določba ne velja za območje z oznako ŠE-43 BD.

(6) V primeru iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN.

(7) Z OPPN se lahko spreminja členitev podrobnejše namenske rabe prostora, opredeljene v tretjem stolpcu tabele tretjega odstavka 51. člena tega odloka.

50. člen

(nadomestna kmetijska zemljišča)

(1)  Za enote urejanja prostora ŠE-14 CDz, ŠE-41 IG, VG-02 SSa* in LU-04 SK* je potrebno zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča.

(2) Nadomestna kmetijska zemljišča se zagotavlja na naslednjih enotah urejanja prostora ŠE-57 K ter ŠE-58 K.

(3) Usposobitev nadomestnih zemljišč za kmetijsko rabo zagotovi investitor. 

III.1 Namenska raba prostora

51. člen

(vrste namenske rabe prostora)

(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.

(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:

III.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji

III.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

52. člen

(vrste dopustnih gradenj)

(1) Gradnje so dovoljene na območjih stavbnih zemljišč in na obstoječi razpršeni gradnji.

(2) Gradnje izven stavbnih zemljišč so dovoljene če to določa zakon ter za infrastrukturne, nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili tega odloka.

(3) V posameznih območjih urejanja morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati najmanj 70% vseh površin. Spremljajoče dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.

(4)  Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest prikazanih na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« in »Prikaz stanja prostora« imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC-površine cest.

(5) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:

·       gradnja novega objekta,

·       dozidava ali nadzidava novega objekta k obstoječemu objektu,

·       rekonstrukcija objekta,

·       vzdrževanje objekta,

·       odstranitev objekta.

(6) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dopustni samo na legalno zgrajenih objektih.

(7) Dozidave in nadzidave se dovolijo v tlorisni velikosti do 50% osnovnega objekta.

(8) Gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja in objektov do 20 kV, podzemnega elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave, javnih cest in poti ter ostalih komunalnih priključkov (razen zahtevnih) je dovoljena na celotnem območju občine, ne glede na namensko rabo. 

(9) Na obstoječih objektih razpršene gradnje so dopustna vzdrževalna dela ter nadzidave in dozidave.

(10) Za gradnjo večstanovanjskega objekta z več kot štirimi stanovanji je potrebno izdelati OPPN.

(11) Za gradnjo skupine več kot 10 individualnih prostostoječih ali povezanih (vrstnih, atrijskih, verižnih) stanovanjskih hiš je potrebno izdelati OPPN.

53. člen

(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor)

(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve:

·       gradnja komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;

·       gradnja podzemnih garaž in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov;

·       gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;

·       gradnja oziroma postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);

·       gradnja podhodov in nadhodov za pešce;

·       gradnja brvi in mostov;

·       vodnogospodarske ureditve;

·       urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin in drugih javnih in skupnih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, gradnja in postavitev urbane opreme, otroških igrišč);

·       ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih);

·       vzdrževanje in rekonstrukcija cest;

·       gradnja in vzdrževanje parkirnih površin;

·       izravnava, oziroma nasutje kmetijskih zemljišč do max. višine 1 m, s čimer se ne sme zmanjšati kvaliteta kmetijskih zemljišč. Ostale kmetijske ureditve se izvajajo po veljavni zakonodaji.

·        

54. člen

(spremembe namembnosti objektov)

(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora določeno za posamezno enoto urejanja prostora. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi bistveno odstopale od osnovne namembnosti v enoti ter negativno vplivale na funkcijo EUP.

(2) Na legalno zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so dopustna samo nujna vzdrževalna dela in odstranitev objektov oziroma sprememba namembnosti v skladu z namensko rabo ter podrobnimi in posebnimi določbami tega odloka.

55. člen

(dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah)

(1) Za vsako namensko rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.

(2) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50% BTP  posameznega objekta ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja – SK, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50% objekta.

(3) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.

56. člen

(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)

(1) Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:

·       so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov,

·       se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni,

(2) Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.

(3) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.

(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena velja, da na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dopustna, razen izjemoma, če je gradnja skladna z varstvenim režimom.

III.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov

57. člen

(regulacijske črte)

(1) Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati regulacijske črte, prikazane na karti »Enote

urejanja prostora, prostorski izvedbeni pogoji – regulacijski elementi in javne površine«.

(2) Če na karti »Enote urejanja prostora, prostorski izvedbeni pogoji – regulacijski elementi in javne površine« regulacijska črta ni prikazana, je potrebno pri umeščanju novih objektov upoštevati regulacijska črto, ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti.

(3) Če regulacijska črta v prostoru ne obstaja, je regulacijska meja določena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.

58. člen

(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1) Nove manj zahtevne stavbe morajo biti, merjeno od gotovega zunanjega zidu, oddaljene od meje sosednjih parcel najmanj 4 m in skrajna točka manj zahtevnega ter nezahtevnega in enostavnega objekta oddaljena minimalno 1,5 m od meje sosednjih parcel, če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače.

(2) Če leži načrtovani novi objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječe stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje stanovanjske stavbe najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta. V kolikor so spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh etaž. Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata premici, ki potekata pod kotom ±45º od smeri severa, od točk skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega objekta.

(3) Če so odmiki stavb od meja sosednjih parcel in stavb manjši od zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ter ob soglasju soseda.

(4) Na parcelni meji je mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih naselij, ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist.

(5) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.

(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora biti razmik med zunanjim robom fasade stanovanjskih stavb najmanj enak višini kapi načrtovanega objekta.

(7) Minimalni odmik načrtovanih objektov od javne ceste je določen z regulacijskimi črtami, če so določene glede na kategorijo javne ceste in v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja.

(8) Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m oziroma več tako, da je omogočeno vzdrževanje na svoji parceli.

(9) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od cestnega sveta 0,5 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.

(10) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(11) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

III.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev

59. člen

(določanje velikosti objektov)

(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:

·       največjim faktorjem izrabe parcele objekta (FI),

·       največjim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ),

·       največjim faktorjem gradbene prostornine na parcelo objekta (FP),

·       najmanjšim faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli objekta oziroma z

·       največjo višino objektov (V).

(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:

·       višina novega objekta ne sme presegati najvišjega objekta enake namembnosti  na območju EUP v oddaljenosti do 100 m od objekta, namenjene gradnji načrtovanega objekta;

·       višina objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe.

(3) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(4) FI in FP ne zajemata površin pod terenom.

(5) Površine pri izračunu FZP kot so ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin.

III.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja

60. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Vsi novi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim obstoječim objektom v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, ograje, opornih zidov, urbane opreme in drugih oblikovnih značilnostih prostora.

(2) Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.

(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom. Objekti kot celota pa morajo biti v skladu z oblikovnimi zahtevami, ki jih za posamezno enoto urejanja določa ta odlok.

(4) V prostorskih enotah v katerih se nahaja zavarovano območje naselbinske dediščine ali neposredno nanj meji je potrebno naklon strehe, material in barvo kritine in smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. V ostalih primerih je dovoljeno sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe) ob pogojih oblikovanja za posamezne enote urejanja prostora. Barve kritin (izjeme so ravne strehe) naj bodo temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve) in ne smejo biti reflektirajoče. Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene le tradicionalnih oblik, razporejene osno na odprtine na fasadi, krite z dvokapno strešico. Čopi na frčadah so dovoljeni v primeru čopov na strehi. Sončni zbiralniki ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50% objektov v enoti urejanja prostora) smeri slemen prečno na plastnice.

(5) Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno na strehah pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino modulov, ki se nameščajo.

(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena velja, da na stavbah in območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov ni dovoljeno. Izjemoma je dovoljeno, če z njihovo vgradnjo ali postavitvijo niso prizadete varovane vrednote in so upoštevani prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje kulturne dediščine.

(7) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd. potrebno smiselno upoštevati kakovostne oz. prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barve v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25% fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz. turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov.

(8) Ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča je prepovedano načrtovati servisne in manipulacijske površine objekta.

(9) Prizidava objekta samo v kletni etaži ima praviloma ravno streho lahko obdelano tudi kot zelena streha. Vendar vidna površina plašča takšnega prizidka ne sme biti nad terenom za več kot 10% skupne površine plašča prizidka.

61. člen

(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1) Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno površino zelenih (FZP) in drugih javnih odprtih površin (FJP). Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi ter za vsako posteljo v objektih s posebnim namenom je potrebno na parcelah, namenjenih za gradnjo objekta, zagotoviti zelene površine, zahtevane po posameznih podrobnih namenskih rabah.

(2) Najmanjša velikost otroškega igrišča je 50 m2, najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.

(3) Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi občina.

(4) Zasaditev površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.

(5) Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati.

(6) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati.

(7) Na vseh območjih naselja se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.

(8) Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, se praviloma  izvede v kaskadah. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in intenzivno ozelenjeni. 

(9) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(10) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. Minimalni pogoji so:

·       na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin;

·       pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce;

·       na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija.

62. člen

(pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je potrebno na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce, kakor tudi zaposlene in obiskovalce.

(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami je potrebno 75 % parkirnih mest zagotoviti v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča oziroma, bi le ta povzročila nesorazmerno visoke stroške o čemer odloči občina s soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(3) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.

(4) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čimbolj enakomerno razporejena.

(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za

vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj.

(6) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.

(7) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, T, E, O in F.

(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot funkcionalno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg, ipd.).

(9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

(10) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.

(11) Kadar na funkcionalni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ  250 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba.

63. člen

(dimenzioniranje števila parkirnih mest)

(1) Glede na namembnosti ali dejavnosti je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):

(2) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.

(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(5) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,4 m x 5,0 m, oziroma za invalide znaša 3,5 m x 5,0 m.

64. člen

(gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Za določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje.

(2) Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:

·       objekti so praviloma montažni;

·       fasade objektov so prilagojene osnovnemu objektu, lesene ali iz tipskih prefabriciranih fasadnih elementov;

·       pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo;

·       klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode);

·       elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov;

·       ekološki otoki morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovani in postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta ter primerno hortikulturno urejeni;

·       turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati v skladu z občinskim odlokom;

·       strehe so praviloma ravne; dovoljene so tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUP.

(3) Vrste ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter podrobni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v poglavju III.3 tega odloka.

65. člen

(objekti in naprave za oglaševanje)

(1) Objekte za oglaševanje je dopustno graditi na zemljiščih, za katere Občina Šenčur poda pisno soglasje, v skladu z veljavnim občinskih odlokom, ki ureja postavitev objektov za oglaševanje ter pod pogojem pristojnih nosilcev urejanja prostora, katerih posamezni poseg posega na območje v njihovi pristojnosti.

(2) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati:

·       v gozdnih zemljiščih (G, GPN), razen na njihovem robu,

·       v območju površinskih voda (VC) in v območju vodne infrastrukture (VI),

·       v območjih za potrebe obrambe (F, H),

·       na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov,

·       na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine,

·       na kmetijskih zemljiščih (K1 in K2).

(3) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja ohranjanja narave se objekti za oglaševanje lahko postavljajo le s soglasjem organov, pristojnih za ohranjanje narave.

(4) Ne glede na določbe pete alineje drugega odstavka tega člena so objekti za oglaševanje na zemljiščih in objektih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, izjemoma dopustni takrat, kadar organ pristojen za varstvo kulturne dediščine s soglasjem potrdi, da s postavitvijo ne bodo prizadete varovane vrednote zemljišča ali objekta zaradi katerih je to zemljišče ali objekt pridobilo ta status.

(5) Objekti za oglaševanje ne smejo zastirati značilnih pogledov na prostorsko izpostavljene objekte kulturne dediščine.

(6) Objekti za oglaševanje so, ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena, dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:

·       na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje.

III.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo

66. člen

(velikost in oblika parcele objekta)

(1) Pri določitvi parcel objektov je potrebno upoštevati:

·       namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);

·       prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;

·       prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;

·       položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel;

·       namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževanje;

·       zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).

(2) Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.

(3) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:

·       najmanjša velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo znaša 500 m2;

·       najmanjša velikost parcele objekta za strnjeno stanovanjsko gradnjo znaša 300 m2 za en objekt v nizu;

·       pri določanju velikosti parcele obstoječih objektov na območju razpršene gradnje velja, da največja velikost parcele obstoječih objektov znaša 500 m2 ali površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).

(4) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z določili tega odloka.

(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno deliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta.

(6) Zgoraj navedena določila za delitev parcele ne veljajo za delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

(7) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim gradbena parcela ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma gradbena parcela v njih ni bila določena pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino pa ni dovoljeno zmanjševati.

(8) Parcelo objekta je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovati kot praviloma eno oziroma v izjemnih primerih več celih zemljiških parcel. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je parcelo objekta potrebno evidentirati v zemljiškem katastru oziroma predložiti potrdilo o oddanem zahtevku za uvedbo postopka evidentiranja parcele na GURS. Elaborat parcelacije mora vsebovati vse predpisane sestavine in podatke o novih mejah parcel, da bo GURS lahko izdal odločbo o evidentiranju parcelacije. 

(9) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za tiste parcele, ki jih v celoti obdajajo zazidane parcele obstoječih objektov ali parcele, na katerih gradnja objektov ni dovoljena (npr. kmetijska zemljišča, zelene površine, javna infrastruktura).

(10) Zemljiško parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska je potrebno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja odmeriti oz. razdeliti na stavbni del in na kmetijski del.

III.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Obvezna gospodarska javna infrastruktura

67. člen

(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura mora biti zgrajena v skladu s sprejetimi tehničnimi normativi, standardi in ugotovitvami stroke.

(2) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.

(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.

68. člen

(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)

(1) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.

(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.

(3) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in z njim soglaša pristojna služba občine ali države.

69. člen

(obvezno priključevanje na komunalno opremo)

(1) Objekte je potrebno priključiti na predpisano komunalno opremo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo  zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka in pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora.

(2) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki, ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema.

(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih izven vodovarstvenih območij, zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ipd.), lahko s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).

(4) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.

(5) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.

(6) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.

Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture

70. člen

(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)

(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:

(2) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo 200 m za železniško progo in 80 m za industrijski tir, merjeno od osi skrajnega tira.

(3) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:

(4) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa:

·       Na podlagi omejitvenih ravnin Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, prikazanih na kartah Prikaza stanja prostora, veljajo naslednji pogoji po območjih omejitve v okolici letališča:

·       območje A: Za postavitev trajnih ali začasnih objektov na območju A je obvezna pridobitev projektnih pogojev in soglasja pristojnega ministrstva za civilno letalstvo.

·       Območje B: Na območju B je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega ministrstva za civilno letalstvo za postavitev trajnih ali začasnih objektov katerih najvišji deli (vključno z antenami, dimniki, klimatskimi napravami, reklamnimi panoji ipd.) presegajo nadmorsko višino 408 m.n.m. ali pa njihova skupna višina presega 25m.

·       Območje C (območje izven omejitvenih ravnin): Na območju izven omejitvenih ravnin Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega ministrstva za civilno letalstvo za postavitev trajnih ali začasnih objektov katerih skupna višina presega 25 m.

·       Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojnega ministrstva za civilno letalstvo oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

(5) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih  predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.

(6) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.

(7) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.

(8) V kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne koridorje gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.

71. člen

(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)

(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

(2) Pri načrtovanju in gradnji nove in posodabljanju obstoječe gospodarske javne infrastrukture se obvezno upoštevajo zahteve varstva kulturne dediščine.

(3) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(4) Trase omrežij komunalne opreme je potrebno medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.

(5) Trase omrežij komunalne opreme je potrebno praviloma združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostnih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.

(6) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.

(7) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe komunalne opreme je potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.

(8) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.  Za gradnjo izven javnih površin upravljavec omrežja od lastnika pridobi pravico graditi.

(9) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen če zaradi izjemnih posegov, ki morajo biti posebej obrazloženi, takšna gradnja ni možna ali če ta omrežja potekajo preko registriranih arheoloških najdišč. Izjemoma lahko infrastrukturni vodi v območjih registriranih arheoloških najdišč potekajo podzemno, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.

(10) Omrežja in jaške komunalne opreme je potrebno na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.

(11) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora biti tolikšna, da zagotavlja normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.

(12) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je potrebno načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.

72. člen

(gradnja in urejanje cest, ter gradnja v varovalnih pasovih cest)

(1) V varovalnih pasovih cest, določenih v zakonih in predpisih, je na stavbnih zemljiščih dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in ureditve zelenih površin le s soglasjem upravljavca cest in v skladu z namensko rabo.

(2) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.

(3) Na javno cesto je potrebno praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto.

(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.

(5) Slepo zaključene nove ceste morajo imeti obračališča.

(6) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih vod.

(7) Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s predpisi o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča.

(8) V naseljih je potrebno ob lokalnih cestah izvesti javno razsvetljavo.

(9) Pločniki ter javna razsvetljava se gradijo ob lokalnih zbirnih cestah ter ob vseh lokalnih cestah v naseljih, obvezno pa se zgradijo ob javnih cestah, ki v naseljih vodijo do objektov družbenih dejavnosti, predvsem do vrtcev in osnovnih šol.

(10) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest.

(11) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika.

(12) Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m in dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Minimalna širina pločnika znaša 1,20 m.

73. člen

(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.

(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala, kadar je to možno.

(3) Predvidene vodovode se načeloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.

(4) Za priključitev na vodovod morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.

(5) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.

(6) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.

(7) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.

74. člen

(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.

(2) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu.

(3) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.

(4) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na obstoječi mešani sistem.

(5) Čistilne naprave morajo biti dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin tako, da ne vplivajo na kvaliteto bivanja, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo.

(6) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti so praviloma locirani na parceli objekta ali na eni od parcel več objektov, če naprava služi več objektom.

(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe.

(8) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).

(9) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine.

(10) Za priključitev na kanalizacijsko omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca omrežja.

(11) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do takih vrednosti, kot jih določa veljavna zakonodaja.

75. člen

(gradnja in urejanje za potrebe rabe energije)

(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.

(2) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o OPN.

(3) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.

(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:

·       decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije;

·       soproizvodnja toplotne ali električne energije;

·       daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo;

·       toplotne črpalke;

·       druge naprave in tehnološki sistemi, ki predstavljajo zadnje stanje tehnike in ki so skladne s tehnološkimi standardi in predpisi ter predpisi na področju varstva okolja.

(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

76. člen

(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja)

(1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.

(2) Dopustne so obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.

(3) V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano:

·       saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;

·       obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;

·       postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

77. člen

(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 110 kV in več se načrtuje z državnim prostorskim načrtom.

(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.

(3) Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij, ter tako:

·       da so vplivi na okolje minimalni;

·       da objekt zavzema čim manj površine;

·       da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih;

·       da so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim dostopom;

·       da se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.

(4) Transformatorske postaje so praviloma prosto stoječi objekti pravokotnega tlorisa, oziroma so v primeru gradnje večjih objektov umeščene v objekt, izven urbanega naselja, kjer so potrebne manjše moči, pa tudi na betonskem oziroma lesenem drogu. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojeni oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in podobno.

(5) Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe oziroma pristojnega nosilca javnih pooblastil. Ne glede na navedeno pa je v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(6) V varovalnih pasovih in koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemih ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:

·       stanovanjskih objektov;

·       bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji;

·       objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva;

·       objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti;

·       otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.

(7) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).

(8) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki so namenjeni bivanju, ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih distribucijskih in prenosnih daljnovodov, je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.

(9) Za priključitev na elektro omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca.

78. člen

(gradnja in urejanje javne razsvetljave)

(1) Javne površine na območjih naselij z določeno namensko rabo S, C, B, I, P, E ter ZK, ZS in ZP morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije.

79. člen

(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

(2) Na območjih enot urejanja prostora z namensko rabo S, C, B in I je potrebno zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central in telekomunikacijsko omrežje, tako da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.

(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Načrtovano lokacijo objektov in trase komunikacijskih vodov mora  potrditi pristojna strokovna služba občine v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja oziroma pred posegom v prostor.

(4) Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh povezav.

(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

·       objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih enot urejanja prostora namenjenih: stanovanjem (S), drugim centralnim dejavnostim namenjenim varstvu ter izobraževanju (CDi), kulturi (CDk), zdravstvu (CDz), zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1) ter v območju površinskih voda (VC);

·       gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu merjeno od roba parcele objekta navedenih objektov in naprav: 12640 Stavb za zdravstvo, 11 Stanovanjskih stavb, 12630 Stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč;

·       gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine;

·       gradnja objektov mobilne telefonije na zemljiščih in objektih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine ni dopustna. Izjemoma je gradnja dopustna takrat, kadar organ pristojen za varstvo kulturne dediščine s soglasjem potrdi, da s postavitvijo ne bodo prizadete varovane vrednote zemljišča ali objekta zaradi katerih je to zemljišče ali objekt pridobilo ta status.

(6) Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kvalitete prostora mora biti čim manjši. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.

80. člen

(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v za to določenih posodah (smetnjakih), ki jih določi upravljavec javne službe v skladu s predpisi.

(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri novogradnjah praviloma v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Praviloma služi zbirno mesto tudi kot odjemno mesto.

(3) Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin. V primeru, ko odjemno mesto ni tudi zbirno mesto, je potrebno takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.

(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih na utrjenih javnih površinah locirajo zbiralnice odpadkov (ekološki otoki). Ekološki otoki so praviloma razporejeni tako, da zajemajo gravitacijsko območje 300 prebivalcev.

(5) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših mestnih cest. Imeti mora vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt.

(6) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.

(7) Zbirni centri za odpadke se lahko umestijo na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK, O.

III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine

81. člen

(varstvo narave)

(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni s predpisi in so prikazani v kartah prikaza stanja prostora, se varujejo v skladu z določili teh predpisov.

(2) Za posege na območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje narave.

82. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine.

(2) V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s splošnimi prostorskimi izvedbenim pogoji glede varstva kulturne dediščine, veljajo določbe 82. člena tega odloka.

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(5) Ne glede na določbe 52. člena tega odloka velja, da so na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, dopustne naslednje vrste gradenj:

·       vzdrževanje objektov,

·       rekonstrukcija legalno zgrajenih objektov.

(6) Gradnje novih objektov, dozidave ali nadzidave novega objekta k obstoječemu objektu in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge rešitve. V teh primerih gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki veljajo za ta objekt ali območje.

(7) Odstranitev objekta ali delov objekta kulturne dediščine ni dopustna, razen pod pogoji kot jih določajo predpisi s področja varovanja kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti  in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.

(8) Za posege v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstvena območja dediščine ali registrirane enote dediščine, ki so bila registrirana do dne uveljavitve tega odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege je treba pridobiti tudi za poseg v EUP PR-05 ter druge posamezne EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za objekte in naprave za oglaševanje v vplivnih območjih registriranih enot dediščine s čimer se potrdi upoštevanje varstvenega režima, ki velja za vplivno območje. Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo kot določajo s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(9) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podrobnejše podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(10) Za odstranitev objekta kulturne dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po predpisih o varstvu kulturne dediščine.

(11) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje konkreten akt o  razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.

(12) Za varstvena območja dediščine veljajo merila in pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(13) Za registrirane enote kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni varstveno območje velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu.

(14) Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjega odstavka tega člena tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji kot jih določajo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine.

(15) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:

·       tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

·       gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

·       oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

·       funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

·       komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

·       pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd),

·       celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

·       zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(16) Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:

·       naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),

·       odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

·       prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),

·       prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

·       naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

·       podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

·       odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

·       stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

·       zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(17)  Za območja vrtno arhitekturne dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:

·       zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),

·       grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),

·       naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),

·       podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),

·       rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin,

·       vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.

(18) Za registrirano memorialno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:

·       avtentičnost lokacije,

·       materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

·       vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(19) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. Posebno pozornost je treba posvetiti legi, gabaritom, materialom, vegetaciji ter splošnemu oblikovanju fasad in strešin.

(20) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi, ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. V posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

·       če ni možno najti drugih rešitev in

·       če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

(21) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(22) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(23) Območja varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je priloga k temu aktu, in drugih uradnih evidencah.

Varstvo okolja in naravnih dobrin

83. člen

(varovanje in izboljšanje okolja)

(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.

(2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.

(3) Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje, je izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo.

84. člen

(varstvo zraka)

(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.

(2) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte je potrebno priključiti na ekološko čiste vire energije.

(3) Pri gradnji zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov.

(4) Urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka.

85. člen

(varstvo voda)

(1) Pri gradnji objektov, urejanju površin ter obratovanju objektov je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.

(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se priobalno zemljišče ohranja nepozidano in javno dostopno.

(3) S prostorskimi ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima, oziroma je treba zagotoviti izravnalne ukrepe.

(4) Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet.

(5) Potrebno je ohranjati retencijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.

(6) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje vodnega režima in stanja voda.

(7) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.

(8) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.

(9) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.

(10) Kadar vodotok ni evidentiran na predvideni način oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v skladu z določbami Zakona o vodah in Pravilnika o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda, ter v sodelovanju s pristojnim organom za upravljanje z vodami.

(11) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo, ki ugotovi dopustnost posega in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.

(12) Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib in v varstvenih revirjih.

(13) Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se morajo načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor.

(14) Pred vsakim posegom v vodni ali obvodni prostor, ki bi lahko povzročil škodo na ribah, je potrebno vsaj 14 dni pred posegom obvestiti koncesionarja (ribiško družino) zaradi učinkovite izvedbe intervencijskih izlovov rib.

86. člen

(varstvo vodnih virov)

(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.

(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, je treba upoštevati vse predpise, ki se nanašajo na ta območja.

(3) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.

87. člen

(varstvo tal in reliefa)

(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.

(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.

(3) Pri gradnji objektov kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.

(4) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.

88. člen

(varovani gozdovi)

(1) Varovani gozdovi so določeni s posebnimi predpisi ter so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora.

(2) V varovanih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov (sanitarna sečnja, sanacije erozijskih žarišč in usadov, malopovršinska obnova panjevskih sestojev) v skladu z veljavnimi predpisi ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom.

89. člen

(gozdovi s posebnim namenom (gozdni rezervati))

(1) Gozdovi s posebnim namenom (gozdni rezervati) so opredeljeni s posebnimi predpisi ter so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora.

(2) Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov so prepovedane, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanje objektov kulturne dediščine ter izvajanje znanstveno-raziskovalnih del v skladu z določbami predpisov ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom.

90. člen

(območja za raziskovanje mineralnih surovin)

(1) Zaradi varovanja mineralnih surovin kot naravnega vira so v območjih za raziskavo mineralnih surovin dovoljeni le tisti posegi, ki imajo za cilj vzdrževanje naravnega ravnovesja in obstoječe rabe prostora oziroma pridobivanje mineralnih surovin, s soglasjem ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

91. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.

(2) Ob gradnji objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3) V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je potrebno zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin.

(4) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih, ki morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali naj se v primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih.

(5) V urbanih naseljih je v primeru nesreč obvezna uporaba zaklonišč, zato je treba zagotoviti zadostno število zaklonišč v skladu s predpisi.

92. člen

(erozijska, plazljiva in plazovita območja)

(1) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

(2) V ogroženih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora.

(3) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi posegi s katerimi se zaščiti teren oziroma poseg, ter služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe.

(4) Na erozijskih območjih je prepovedano:

·       poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,

·       ogoljevanje površin,

·       krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov,

·       nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,

·       omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,

·       odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov,

·       zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

·       odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge,

·       vlačenje lesa.

(5) Na plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:

·       zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

·       poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,

·       izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

·       krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(6) Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, so gradnje in drugi večji zemeljski posegi oziroma dela možna le na podlagi analize stabilnosti terena.

93. člen

(območja potresne ogroženosti)

(1) Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti.

94. člen

(poplavna območja)

(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del Prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.

(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.

(3) Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(5) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v Prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.

(6) Vse ureditve je treba načrtovati tako, da ne poslabšujejo poplavne varnosti.

(7) Vse ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).

95. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je treba zagotoviti:

·       odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov,

·       prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,

·       vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(3) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.

(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.

(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom (minimalni radij 15 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m).

96. člen

(ureditve za obrambne potrebe)

(1) Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture.

(2) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.

(3) Območja možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske. Posegi na območjih možne izključne rabe ne smejo onemogočati uporabe območja posebnega pomena za obrambo v navedenih primerih oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče rabo izključno za obrambne potrebe takoj vzpostaviti.

(4) Pri načrtovanju gradnje je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja graditve zaklonišč oziroma zaklonilnikov.

(5) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov. Na območju obrambe, prikazanem v kartah Prikaz stanja prostora, je treba za vsako novogradnjo, visoko nad 25 m, pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za področje obrambe.

III.2.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja

97. člen

(arhitektonske ovire)

(1) Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah, v skladu z veljavno zakonodajo.

98. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Ta odlok, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine:

·       I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;

·       II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;

·       III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;

·       IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.

Tabela 1: Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.