Občinski svet Občine Komen je na podlagi 52.
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09,
80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14
– odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena
Statuta Občine Komen
(Uradni list RS, št. 80/09, 39/14, 39/16) na 25. redni seji dne 4. 4.
2018 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem prostorskem načrtu Občine
Komen |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(uvod) |
|
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski
načrt Občine Komen (v nadaljevanju: OPN). |
|
2. člen |
|
(namen) |
|
OPN je prostorski akt, s katerim se, ob
upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb
občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega
razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter
določijo pogoji umeščanja objektov v prostor za celoten prostor občine. |
|
3. člen |
|
(vsebina in sestavine
odloka) |
|
(1) OPN je sestavljen iz tekstualnega in
grafičnega dela. |
(2) Tekstualni del OPN obsega poglavja: |
I. Uvodne določbe |
II. Strateški del |
II.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja
občine, |
II.2 Zasnove prostorskega razvoja občine, |
II.3 Zasnova gospodarske javne
infrastrukture, |
II.4 Zasnova okvirnih območij naselij
vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, |
II.5 Določitev območij razpršene poselitve, |
II.6 Usmeritve za razvoj naselij, |
II.7 Usmeritve za razvoj v krajini, |
II.8 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
II.9 Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč, |
II.10 Usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev. |
III. Izvedbeni del |
III.1 Splošna določila, |
III.2 Namenska raba prostora, |
III.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji, |
III.4 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji, |
III.5 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih
OPPN. |
IV. Prehodne in končne določbe. |
(3) Tekstualni del OPN ima 3 priloge: |
– Priloga 1 – dopustni nezahtevni in
enostavni objekti, |
– Priloga 2 – posebni prostorski izvedbeni
pogoji in usmeritve za OPPN, |
– Priloga 3 – regulacijski načrti in
usmeritvene karte s prikazom možnega urejanja za posamezne EUP, v merilu
1:1000. |
(4) Kartografski del OPN vsebuje naslednje
grafične prikaze: |
– grafični prikazi strateškega dela v merilu
1:50 000: |
– Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja, |
– Karta 2.1: Zasnova gospodarske javne
infrastrukture, Prometno omrežje, |
– Karta 2.2: Zasnova gospodarske javne
infrastrukture, Vodovodno in kanalizacijsko omrežje, |
– Karta 2.3: Zasnova gospodarske javne
infrastrukture, Energetsko in telekomunikacijsko omrežje, |
– Karta 3: Usmeritve za razvoj in prenovo
naselij, |
– Karta 4.1: Usmeritve za razvoj v krajini,
Razvoj dejavnosti v krajini, |
– Karta 4.2: Usmeritve za razvoj v krajini,
Varovanja in omejitve, |
– Karta 5: Usmeritve za določitev namenske
rabe zemljišč. |
– grafični prikazi izvedbenega dela: |
– 1. Pregledna karta Občine Komen z
razdelitvijo na liste v merilu 1:60.000, |
– 2. Pregledna karta občine s prikazom
osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne
infrastrukture v merilu 1:60.000, |
– Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev v merilu 1:5.000, |
– Prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:5.000. |
|
4. člen |
|
(uporabljeni izrazi) |
|
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem
odloku, imajo naslednji pomen: |
– Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe
je skupna površina vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Za
potrebe OPN se pri izračunu BTP za podstrešje upošteva le tisti del
bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. |
– Dozidava oziroma nadzidava objekta je
izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida
ali nadzida nov del objekta. Šteje se, da je dozidava oziroma nadzidava
objekta gradnja novega objekta takrat, ko je dozidava ali nadzidava
večja od 50 % obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo
namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je treba priključiti
na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h
kateremu se doziduje oziroma nadziduje. Pri izračunu BTP za dozidavo ali
nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti. |
– Enotaurejanja prostora (EUP) je
območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska
raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom
okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za
posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni
pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega
podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja
prostora (EUP) je območje s praviloma enolično namensko rabo ter
enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil
za posamične EUP. |
– Etažnost objekta po OPN je določena
s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje
(P) in ostala nadstropja (1,2,3). Etažnost po OPN se meri od najnižje
točke terena ob objektu. Delni odkop terena ob stavbi zaradi dostopa do
kletnih prostorov (odkop v širini dostopa), se ne upošteva pri določitvi
najnižje točke terena ob stavbi. |
– Faktor zazidanosti funkcionalne parcele
objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov
(vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi stavbami) in celotno
površino funkcionalne parcele objekta. |
– Faktor zelenih površin (FZP)je
razmerje med površino funkcionalne parcele objekta, ki mora ostati
zelena (z zemljino in vegetacijskim slojem) in celotno površino
funkcionalne parcele objekta. Zelene strehe objektov in površine nad
podzemnimi stavbami se ne štejejo kot zelene površine. |
– Funkcionalna parcela objekta je
zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem
stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene
površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev
površin, ki bodo služile takšnemu objektu. |
– Gospodarska javna infrastruktura (GJI)
so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih
služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot
taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi
objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je
državnega in lokalnega pomena. (ZPNačrt) |
– Gradnja je izvedba gradbenih in
drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in
odstranitev objekta. (ZGO-1) |
– Gradnja novega objekta je izvedba
del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali
nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
(ZGO-1) |
– Grajeno javno dobro so zemljišča in
na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni
rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. (ZPNačrt) |
– Klet (K) je del stavbe, katere
prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Klet je možno graditi vedno,
če terenske razmere to omogočajo. |
– Komunalna oprema so: |
– objekti in omrežja infrastrukture za
izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po
predpisih, ki urejajo varstvo okolja, |
– objekti in omrežja infrastrukture za
izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki
urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna, |
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer
občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. (ZPNačrt) |
– Legalno zgrajeni objekt je objekt,
za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je
zgrajen pred 31. decembrom 1967. |
– Nadstropje je del stavbe, katerega
prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor. |
– Naselje je s prostorskim aktom
določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s
pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje
površin, predvidenih za širitev. |
– Nedovoljena gradnja je nelegalna
gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kopi. (ZGO-1) |
– Nelegalna gradnja pomeni, da se
gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje,
izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.
(ZGO-1) |
– Objekt je s tlemi povezana stavba
ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in
naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi
napravami. (ZGO-1) |
– Odstranitev objekta je izvedba del,
s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi
prejšnje stanje. (ZGO-1) |
– Okoljska infrastruktura so objekti,
vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod,
za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov. |
– Podstrešje je prostor neposredno pod
poševno streho, lahko tudi bivalni, z notranjo svetlo višino kapnega
zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo. |
– Poseg v prostor je poseg v ali na
zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in
drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
(ZPNačrt) |
– Praviloma – izraz pomeni, da je
treba upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in
omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in
utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v
prostor. |
– Pritličje (kratica P) je del stavbe
neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo, merjeno od
najnižje kote terena ob objektu. (ZGO-1) |
– Raščen teren so površine, ki
ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost
zadrževanja in ponikanja vode. |
– Regulacijske črte se praviloma
uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko
načrtujejo in gradijo objekti. Regulacijske črte so: |
– regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje
obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v
privatni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih
površin ter z linijo grajenega javnega dobra. |
– gradbena meja (GM) je črta, ki je
novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena
meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta. |
– gradbena linija (GL) je črta, na katero
morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo
na zemljiščih ob tej črti. |
– okvirno načrtovano območje javnega dobra je
območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali
druge oblike javnega dobra. |
– Rekonstrukcija objekta je
spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje
objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma
izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa
se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge
njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v
zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor
10 %. (ZGO-1) |
– Sleme je vrhnji rob ostrešja ali
stični rob strešnih ploskev in je hkrati najvišja točka strešne
konstrukcije. |
– Sonaravno urejanje vodotokov je
urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in
drugih vidikov. |
– Sprememba namembnosti je izvedba
del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s
katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa
takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo
vplivi objekta na okolico. (ZGO-1) |
– Stanovanjska stavba je objekt, v
katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju. |
– Stavba je objekt z enim ali več
prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali
opravljanju dejavnosti. (ZGO-1) |
– Strnjena gradnja je gradnja
objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno steno ali njenim delom. |
– Svetla višina prostora je merjena od
gotovega poda do gotovega stropa. |
– Varovalni koridor gospodarske javne
infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred
izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna.
Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim
soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri
je koridor namenjen, v skladu s predpisi. |
– Varovalni pas gospodarske javne
infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem
so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma
upravljavca. (ZGO-1) |
– Veduta je poudarjen pogled iz
določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno
smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt
ali območje. |
– Višina stavbe (V), ki je določena s
tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje
točke strehe (sleme). |
– Vodno zemljišče je zemljišče na
katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo
posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni
in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo
tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe.
Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z
bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se
štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še
poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega
v prostor. |
– Vzdrževanje objekta je izvedba del,
s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba,
obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in
vzdrževalna dela v javno korist. Z rednimi in investicijskimi
vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja
zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta, pri
čemer je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne
elemente. |
– Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit
ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno
hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih
odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. |
– Zbirni center je pokrit ali nepokrit
prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje
vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz
širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne
odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica
nevarnih frakcij. |
– Zelena streha je streha, ki jo
pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. |
– Zelene površine naselja so površine
namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na
prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene
izboljšanju kvalitete bivanja v naselju. |
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih
pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan
uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega
načrtovanja in graditve objektov. |
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki
označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični
obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
(4) Izrazi, ki so v celoti povzeti po
zakonodaji, imajo naveden zakon iz katerega so povzeti. |
(5) Kratice uporabljene v tem odloku imajo
naslednji pomen: |
Tabela 1 |
Kratica |
Pomen kratice |
BTP |
bruto tlorisna
površina |
EUP |
enota urejanja
prostora |
FZP |
faktor zelenih
površin |
FZ |
faktor
zazidanosti parcele |
GJI |
gospodarska
javna infrastruktura |
GL |
gradbena linija |
GM |
gradbena meja |
KE |
krajinska enota |
NRP |
namenska raba
prostora |
OPN |
občinski
prostorski načrt |
OPPN |
občinski
podrobni prostorski načrt |
P |
pritličje |
PIP |
prostorski
izvedbeni pogoji |
PPIP |
posebni
prostorski izvedbeni pogoji |
PM |
parkirno mesto |
RL |
regulacijska
linija |
UN |
urbanistični
načrt |
|
II. STRATEŠKI DEL |
|
II.1 IZHODIŠČA IN CILJI
PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
5. člen |
|
(usmeritve iz hierarhično
nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih
dokumentov) |
|
(1) V prostorskem aktu so upoštevana
izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: |
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije
(Uradni list RS, št. 76/04), |
– Prostorski red Slovenije (Uradni list RS,
št. 122/04), |
– Resolucija o nacionalnih razvojnih
projektih 2007–2023, |
– Regionalni razvojni program Južne
Primorske, 2006, |
– sektorski nacionalni programi oziroma
njihovi operativni programi, |
– Strateški projekt Kras – Carso, Trajnostno
upravljanje naravnih virov in teritorialna kohezija, julij 2013, |
– drugi akti, s katerimi se na podlagi
predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij
gospodarske javne infrastrukture. |
|
6. člen |
|
(stanje in težnje
prostorskega razvoja v občini) |
|
Poselitev |
(1) Komen je majhna občina, meri 103
km². Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 68. mesto.
Pokriva le 0,5 % vsega slovenskega ozemlja. Tudi po številu prebivalcev
je med manjšimi občinami. Sestavlja jo 35 naselij, v katerih je v letu
2013 živelo 3550 prebivalcev. Po številu prebivalcev se je uvrstila na
139. mesto. Gostota naseljenosti je 35 prebivalcev na km². Občino
zaznamuje specifična obmejna lega v neposrednem zaledju večjih
zaposlitvenih centrov ter pomembnih prometnih tokov. Značilna so majhna
strnjena naselja. Kar 23 od 35 naselij ima manj kot 100 prebivalcev, od
tega pa kar 17 manj kot 50. Z izjemo Komna in delno Štanjela so naselja
pretežno bivalnega oziroma kmetijskega značaja s šibkimi oskrbnimi
dejavnostmi. |
(2) Komenski Kras (krajinsko del Goriško –
Komenskega Krasa) zaznamuje predvsem urbano naselje Komen (skupaj z
Divči), ki je oskrbno, storitveno in zaposlitveno najbolj razviti del
občine. Na tem območju živi skoraj polovica prebivalcev občine (48 %).
Med večja naselja na Komenskem Krasu sodita poleg Komna (642
prebivalcev) še Sveto (198 prebivalcev) in Škrbina (157 prebivalcev),
ostala naselja imajo manj kot 100 prebivalcev. |
(3) Območje Štanjela (krajinsko del
Dutoveljsko Tomajskega Krasa) z Braniško dolino zaznamuje slikovito
naselje Štanjel, ki skupaj s Kobdiljem tvori urbano območje Štanjela. V
skupno 13 naseljih na tem območju živi tretjina prebivalcev občine
(34 %). Med večja naselja poleg Štanjela (370 prebivalcev) sodijo
Kobjeglava (189 prebivalcev), Kobdilj (179 prebivalcev), Tomačevica (166
prebivalcev), Hruševica (151 prebivalcev) in Gabrovica (114
prebivalcev). Ostala naselja imajo manj kot 100 prebivalcev. |
(4) Na območju Braniške doline nobeno
naselje, z izjemo Čehovinov (56 prebivalcev), po številu prebivalcev ne
presega števila 50. |
(5) Območje tržaškega Krasa zaznamuje suhi
dol, ki se izteče v Doberdobsko jezero v Italiji. Območje je nekoliko
odmaknjeno in zaprto. Najpomembnejše naselje na območju je Gorjansko
(277 prebivalcev), pomembnejšo vlogo zaradi geografske konfiguracije
območja zavzema še Brestovica pri Komnu (176 prebivalcev). Skupaj se na
območju nahaja 7 naselij, v katerih živi 18 % prebivalcev občine. |
(6) Občina se nahaja razpeta med vplivnimi
območji središča nacionalnega pomena Nova Gorica, središč regionalnega
pomena Sežana in Ajdovščina ter čezmejno Tržiča in Trsta. |
(7) Povojni razvoj v zaledju Sežane in Nove
Gorice, ter pretrgane gospodarske vezi s Trstom, Tržičem in drugimi
centri, ki se nahajajo v Italiji, so zaznamovale predvsem demografski
razvoj občine ter posledično stihijski in nesistematičen razvoj
centralnih naselij. |
(8) Občino zaradi nizke gostote prebivalcev
(35 prebivalcev/km2)
ter negativnih trendov v strukturi in številu prebivalcev uvrščamo med
demografsko ogrožena območja. Starostna struktura v občini je zelo slaba
(biološki indeks za leto 2013 znaša 138, slovensko povprečje je 118),
kar nakazuje na nizko število mladih prebivalcev v občini. Kljub temu,
da se je po letu 2006 trend padanja števila prebivalcev zmanjšal, je še
vedno opazen osip prebivalcev v večini naselij. |
(9) Občinsko središče Komen je v odnosu z
ostalimi središči (Sežana, Nova Gorica, Ajdovščina, Tržič, Trst),
predvsem na račun velike delovne migracije v ta središča, trenutno
prešibko in zato premalo privlačno, tako z vidika oskrbnih in
storitvenih dejavnosti kot tudi z vidika zaposlitvenih možnosti in
primernih stanovanj. Oskrbne in storitvene dejavnosti je potrebno
izboljšati v celotnem omrežju centralnih naselij. Predvsem pa je v
celotnem omrežju naselij potrebno okrepiti zaposlitvene možnosti,
predvsem na področju turizma. |
(10) Skladno s popisom Statističnega urada RS
2002 je za občino značilna individualna gradnja. Kar 70 % vseh stavb v
občini predstavljajo samostojno stoječe hiše. Kar 25 % vseh stavb
predstavljajo samostojne kmetije s pripadajočimi gospodarskimi poslopji,
medtem ko je delež dvojčkov ali vrstnih hiš 3 %, večstanovanjska gradnja
pa predstavlja le 1 % stavb. 17 % stanovanjskih kapacitet je
nenaseljenih, 6 % pa namenjenih le občasni rabi. Struktura stanovanj je
glede na povprečno kupno moč prebivalcev ter glede na potrebe občine po
povečanju števila mladih prebivalcev zelo neugodna. |
(11) Družbena javna infrastruktura je v
občini zadovoljivo razvita tako na področju zdravstva, socialnega
varstva, izobraževanja, kulture kot športa in rekreacije. Večina
družbene javne infrastrukture je skoncentrirane v Komnu, osnovna
družbena javna infrastruktura pa je zagotovljena v vseh naseljih v
skladu z nivojem naselij znotraj omrežja naselij. |
(12) V Štanjelu delujejo nekatere upravne
institucije regionalnega in nacionalnega pomena (Služba vlade RS za
razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Regionalna pisarna Štanjel). |
(13) Edino večje zaposlitveno središče v
občini je naselje Komen, v katerem je skoncentriranih približno 70 %
delovnih mest v občini. Ostala delovna mesta se večinoma pojavljajo še v
Štanjelu, Tomačevici in Gorjanskem. Zaradi gospodarske krize po letu
2000 se je število delovnih mest zmanjšalo. Delovnih mest v občini je
glede na število delovno aktivnih prebivalcev premajhno, zato jih je več
kot 60 % zaposlenih izven Občine Komen (Sežana, Nova Gorica, Ajdovščina
in Tržič). |
(14) Tudi struktura delovnih mest po
dejavnostih je zelo neugodna. Več kot polovica vseh delovnih mest je v
predelovalnih dejavnostih, po številu delovnih mest nekoliko izstopajo
le še trgovina in druge javne storitve. |
(15) Izobrazbena struktura prebivalstva se v
občini sicer izboljšuje, čeprav še vedno ostaja velik delež oseb, ki
imajo zaključeno le osnovno šolo ali pa so celo brez zaključene osnovne
šole (29 %). Vse večji odstotek prebivalcev občine študira na višjih
oziroma visokih šolah. Trenutna ponudba delovnih mest ni primerna za
zagotavljanje zaposlovanja oseb z višjo izobrazbo. Občina Komen ima v
primerjavi z okoliški občinami najvišji delež zaposlenih v industriji
ter najvišji delež zaposlenih v kmetijstvu. |
(16) V občini je pet gospodarskih con, od
tega sta dve v Komnu ter po ena v Kobdilju, Tomačevici in Hruševici. Obe
gospodarski coni v Komnu sta industrijski, medtem ko so ostale obrtne.
Gospodarska cona v Kobdilju je nepozidana. |
(17) Poleg gospodarskih con so v občini še
tri območja proizvodnih dejavnosti namenjena kmetijski proizvodnji (Brje
pri Komnu, Hruševica, Coljava). |
(18) Pojavljajo se težnje po širitvi
gospodarskih con v Komnu ter interes po odpiranju manjših proizvodnih
območij obrtnega značaja v manjših naseljih. Večji interes po
proizvodnih površinah v Kobdilju se ne izkazuje, kar lahko delno
pripisujemo dejstvu, da je cona komunalno neopremljena ter oteženemu
dostopu preko centra naselja Kobdilj. |
Gospodarska javna infrastruktura |
Prometna infrastruktura – Cestno omrežje |
(19) Hrbtenico prometnega omrežja tvorijo
ceste: |
– regionalna cesta R1-204
Dornberk–Štanjel–Sežana, |
– regionalna cesta R3-614
Štanjel–Komen–Opatje selo–Miren z navezavo na regionalno cesto R3-614
Štanjel–Manče (HC) ter |
– regionalna cesta R3-617
Komen–Gorjansko–Italija (Šempolaj, AC). |
(20) Na hrbtenico se navezujejo pomembnejše
prometne osi: |
– regionalna cesta R3-618 Branik–Komen–Krajna
vas–Dutovlje, |
– regionalna cesta R3-616
Gorjansko–Brestovica–Italija (Jamlje) ter |
– regionalna cesta R3-620
Štanjel–Štorje–Senožeče (AC) |
(21) Občinsko cestno omrežje povezuje vsa
naselja v občini. Občina ima v upravljanju približno 40 km lokalnih cest
in 52 km javnih poti, precej pa je tudi gozdnih poti (24 km). Med njimi
imajo zelo močno vlogo lokalne ceste, ki povezujejo občino s sosednjimi
občinami in čezmejno. To so: |
– LC Komen–Škrbina–občinska meja (Lipa), |
– LC Brestovica–občinska meja (Sela na
Krasu), |
– LC Komen–Volčji Grad–občinska meja, |
– LC Tomačevica–Gabrovica-občinska meja
(Pliskovica), |
– LC Gorjansko–Brje pri Komnu–občinska meja
(Veliki dol), |
– LC Štanjel–občinska meja (Šmarje, HC), |
– LC Kodreti–Dolanci–občinska meja (Gabrje). |
(22) Prometne povezave v občini so sicer
zadovoljive, vendar je tako na državnem kot na občinskem omrežju več
pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno postopoma odpraviti (prenizek
železniški podvoz na regionalni cesti R1-204 Dornberk–Štanjel–Sežana,
prometna ureditev centra Komna in Gorjanskega, neurejeni priključki
občinskih cest na državne v Štanjelu, rekonstrukcija nekaterih
medobčinskih in čezmejnih povezav predvsem z namenom boljšega
navezovanja na avtocestno omrežje). |
(23) Posebno pozornost je potrebno posvetiti
tudi sistemu zbirnih poti predvsem v urbanih naseljih Komna in Štanjela.
Stanje je problematično predvsem v slednjem, kjer se na območju novega
Kobdilja ter novega Štanjela posamezne hiše navezujejo neposredno na
regionalno cesto. |
(24) Na območju Občine Komen sta bila dva
mejna prehoda. Območja bivših mejnih prehodov nimajo več funkcije, zato
jih je treba prestrukturirati. |
Mirujoči promet |
(25) Mirujoči promet se je v preteklosti v
občini reševal stihijsko. To je posebno vidno v urbanih območjih Komna
in Štanjela, kjer mirujoči promet ovira nadaljnji razvoj centrov
naselij. Mirujoči promet predstavlja večji problem tudi za razvoj
naselja Gorjansko, kjer se storitvene in oskrbne dejavnosti razporejajo
ob regionalni cesti Komen–Gorjansko. Kot problematika je zaznan v vseh
naseljih občine. |
(26) Parkirnih mest primanjkuje tudi znotraj
gospodarske cone »Alukomen«. V naseljih Komen in Štanjel so
problematična tudi postajališča in obračališča za avtobuse. |
Železniško omrežje |
(27) Na območju Občine Komen preko naselja
Štanjel poteka del železniške povezave med Novo Gorico in Sežano. |
(28) Obstoječe železniške proge ne ustrezajo
več sodobnim prevoznim potrebam kar zadeva hitrost, večjo frekvenco
vlakov, izboljšano zanesljivost in predvidljivost, višjo kakovost
storitev pri potniškem in tovornem prometu. |
Kolesarska infrastruktura |
(29) Čeprav je občina privlačna za
rekreativno kolesarjenje, kolesarska infrastruktura v občini ni dovolj
razvita. Na območju občine ni kategorizirana nobena kolesarska pot.
Možne kolesarske povezave, ki jih kolesarji tudi uporabljajo, pa so bile
obdelane v številnih projektih. |
Javni potniški promet |
(30) Javni potniški promet v občini opravlja
podjetje Avrigo d.d., ki ima dve liniji v javnem linijskem prometu na
relaciji Sežana–Komen (ena preko Štanjela in ena preko Brij in
Gorjanskega). Preko občine poteka tudi linija Nova Gorica–Sežana (preko
Štanjela) ter linija Ajdovščina–Čehovini. V poletnem času pa je aktivna
tudi avtobusna povezava med Štanjelom in Devinom (Italija). Dostopa do
javnega potniškega prometa med centralnimi naselji nima edino Brestovica
pri Komnu. |
(31) Linije javnega potniškega prometa ne
omogočajo primerne povezanosti znotraj občine in med občinami
(manjkajoče so povezava Čehovini–Štanjel, Brestovica–Komen,
Škrbina–Komen, Sveto–Komen ter Miren–Komen), kar pa delno nadomešča
šolski avtobusni prevoz. |
Energetska infrastruktura |
(32) Za prenos električne energije v Občini
Komen skrbi Eles d.d.. Na območju Občine Komen potekajo naslednji
obstoječi visokonapetostni prenosni objekti: |
– DV 400 kV Divača–Sredipolje in |
– DV 2x110 kV Gorica–Divača. |
(33) S srednjenapetostnim in nizkonapetostnim
omrežjem v Občini Komen upravlja Elektro Primorska d.d. Na območju
občine distribucija poteka po 20 kV daljnovodih. Znotraj občine je 63
razdelilnih transformatorskih postaj. Pojavljajo se motnje v oskrbi z
električno energijo. |
(34) Na območju Občine Komen ni plinovodnega
omrežja. |
Komunalna infrastruktura |
(35) V Občini Komen je na javno vodovodno
omrežje priključenih več kot 99 % vseh prebivalcev. |
(36) Za oskrbo s pitno vodo v Občini Komen
skrbi Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o.. Vodovodno omrežje je
del sistema Kraškega vodovoda, ki se oskrbuje iz vodnega vira Klariči.
Naselja v dolini Branice (Koboli, Večkoti, Čehovini, Dolanci, Kodreti in
Trebižani) se napajajo iz lokalnih vodnih virov v upravljanju Javnega
podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o.. |
(37) Naselji Čipnje in Lisjaki se povezujeta
na vodovodno omrežje Branika, ki je del vodovodnega sistema Hubelj, ki
se napaja iz zajetja Hubelj v Občini Ajdovščina. Upravljavec vodovodnega
sistema Hubelj je podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.. |
(38) Brez javnega vodovodnega omrežja so le
nekatere posamezne hiše izven poselitvenega območja. Zahteve glede
oskrbe s požarno vodo so zadostno izpolnjene. |
(39) Za odvajanje in čiščenje voda v Občini
Komen skrbi Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o.. Naselja v
občini nimajo ustreznega kanalizacijskega omrežja in naprav. Obstoječi
sistem obdelave odpadnih voda predstavljajo le individualne, pretežno
pretočne greznice, katerih kataster je v izdelavi. V Štanjelu deluje
čistilna naprava, ki služi izključno čiščenju komunalnih vod, ki
nastanejo v osnovni šoli in vrtcu Štanjel ter v starem delu Štanjela. V
Komnu je izgrajena fekalna in meteorna kanalizacija s pripadajočo
čistilno napravo. |
(40) Za ravnanje z odpadki v Občini Komen
skrbi Komunalno in stanovanjsko podjetje d.d. Sežana. Trenutno je v
Občini Komen skupaj 27 zbiralnic za ločeno zbiranje odpadne embalaže. V
občini je urejen tudi zbirni center za individualni dovoz odpadkov iz
gospodinjstev (Zbirni center Komen) namenjen individualnemu dovozu
kosovnih in nekaterih drugih odpadkov iz gospodinjstev. Zbirni center
Komen se razteza na 2500 m2.
Zbrani odpadki se zbirajo v Centru za ravnanje z odpadki Sežana (CERO
Sežana). |
Telekomunikacijska infrastruktura |
(41) Obstoječe telefonsko omrežje na območju
Občine Komen je prisotno v vseh naseljih. Izvedeno je delno s sistemom
kabelske kanalizacije, delno s podzemnimi kabli prosto položenimi v
zemljišče in delno z nadzemnimi kabli. Gravitira na telefonske centrale
Komen, Štanjel in Brestovica. |
(42) S signalom mobilne telefonije je pokrit
večji del občine, nepokrita oziroma slabše pokrita so manjša območja na
Krasu ter del Braniške doline. |
(43) Širokopasovno optično omrežje je
prisotno v vseh krajih občine, razen v Brestoviški dolini. |
(44) RTV signal ni zadovoljiv in ne pokriva
celotne občine. |
Krajina |
Kulturna krajina |
(45) Krajino na Krasu najbolj zaznamujejo
kmetijske površine, kraška naselja in gozd v povezavi z naravno
geografskimi danostmi. Kraška krajina je drobno strukturiran preplet
kmetijskih površin (vinogradov, travnikov, pašnikov, njiv v vrtačah,
travniškega gozda) z gozdom (kraške gmajne in borovih gozdov), ki
obdajajo kraške vasi in naselja. Opredeljuje jo kraški relief (vzpetine,
doli, vrtače, koliševke, brezna in jame), lokalni materiali (kraški
kamen – apnenec) in značilni klimatski pogoji (veter). V prepletu teh
naravnih danosti in človeške dejavnosti so se skozi stoletja razvile
nekatere kulturne prvine, kot so suhi zidovi, kali in specifična
arhitektura. |
Kmetijske površine |
(46) Kmetijstvo v Občini Komen je ekstenzivno
in je večinoma omejeno na naselja in njihovo ožjo okolico. Največje
površine v kmetijski rabi so trajni travniki, ki obdajajo kraška naselja
in se prepletajo z njivami in vinogradi. Med kmetijskimi panogami je
najbolj razvito vinogradništvo, medtem ko se z mešano oziroma pašno
živinorejo ukvarja skupaj le 7 % kmetijskih gospodarstev. Več kot
polovica kmetijskih gospodarstev je manjših od 2 ha. Zaskrbljujoč je
trend opuščanja kmetijske dejavnosti. Po podatkih rabe kmetijskih
zemljišč MKGP skoraj 17 % kmetijskih zemljišč predstavljajo trajni
travniki in pašniki, vinogradov je slabih 2 %, njive predstavljajo 0,9 %
vseh kmetijskih zemljišč, zemljišč v zaraščanju je 2 %, dobrih 7 % pa
predstavljajo kmetijska zemljišča porasla z gozdnim drevjem in
grmičevjem. |
Gozd |
(47) Poleg travnikov, ki se prepletajo z
njivami in vinogradi je glavni tvorec kraške krajine gozd, ki v občini
pokriva kar 62 % vseh zemljišč, poleg tega pa je v zaraščanju še 2 %
ozemlja občine. |
(48) Gozd pokriva predvsem strma in skalovita
pobočja ter druga težje dostopna območja, ki so kot taka manj primerna
za kmetijsko in druge vrste rabe. Revnim in sušnim rastiščem je
prilagojena tudi drevesna sestava, struktura in kakovost gozda. Gozd je
po večini nastal z zaraščanjem nekdanjih kmetijskih površin, obsežne
površine pa so nastale tudi s pogozdovanjem krasa s črnim borom.
Trenutno predstavlja večino lesne zaloge gozdov črni bor, ostalo pa so
termofilni listavci, med katerimi prevladujejo hrasti. Les je ekonomsko
manj zanimiv, saj se zaradi slabe kakovosti po večini uporablja za
kurjavo (listavci) oziroma za celulozo, pilote in hlodovino (iglavci).
Kakovost gozdov je boljša na flišni matični podlagi (območje ob reki
Branici) in na globljih tleh na apnenčasti matični podlagi (okolica
Komna). Gozdovi v krajini opravljajo tako predvsem ekološke funkcije,
saj varujejo tla pred vodno in vetrno erozijo ob hkratnem varstvu virov
čiste vode. Gozdovi predstavljajo tudi pomemben habitat rastlinskih in
živalskih vrst ter so pomemben gradnik kraške krajine. |
(49) Gozdovi so z gozdnimi prometnicami dokaj
dobro odprti, pri čemer pa so predvsem gozdne vlake, zaradi nizke
intenzitete gospodarjenja, v dokaj slabem stanju, saj se njihova
prevoznost ne vzdržuje. |
(50) Varovalni gozd se na območju občine
pojavlja na strmejših pobočjih. To je predvsem na območju Lukovške gore,
Rohotnice in Pleše ter na pobočju nad Brestoviškim dolom. |
(51) Na območju Občine Komen je 98 % gozdov
požarno ogroženih, kar se tudi dejansko odraža v velikem številu požarov
v naravi. |
Vode |
(52) Edini površinski vodotok na območju
občine sta reki Raša in Branica v delu Braniške doline. Zaradi
neopremljenosti naselij s kanalizacijskimi sistemi se večji del
vodotokov uvršča v 2. in 2–3. kakovostni razred, na posameznih odsekih
(ob točkovnih izpustih) pa tudi v 3. kakovostni razred. |
(53) Za občino so izrednega pomena viri pitne
vode okoli Brestovice pri Komnu ter viri ob reki Branici. Viri so
ustrezno zaščiteni z odloki. Kar 94 % površine občine je pod različnimi
razredi vodovarstvenih območij. |
(54) Posebno mesto v kraški krajini zasedajo
kali, ki so bili ob pomanjkanju površinskih vodotokov v preteklosti
pomemben vir vode predvsem za napajanje živine, danes pa so predvsem
pomembni z vidika biotske raznovrstnosti in kulturne identitete
prostora. |
Mineralne surovine |
(55) Na območju Občine Komen je predvideno
eno območje površin nadzemnega pridobivalnega prostora (Štanjel). Zanj
je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin
(naravnega kamna in tehničnega kamna – dolomita). |
(56) Med razvrednotena območja v občini lahko
štejemo območje kamnoloma pod Štanjelom. |
Ohranjanje narave |
(57) Celotna občina ima z vidika ohranjanja
narave posebno vrednost. Zaradi visoke stopnje biotske raznovrstnosti je
skoraj v celoti varovana kot posebno varstveno območje NATURA 2000 in
ekološko pomembno območje. Številni naravni pojavi, še zlasti številne
jame in brezna, so varovani kot naravne vrednote. Najpomembnejše so
posebej zavarovane kot krajinski park (KP Štanjel) in naravni spomeniki. |
Kulturna dediščina |
(58) Območje Občine Komen je izjemno bogato
tudi z vidika kulturnih vrednot. Celoten kraški del občine sodi v
območje kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru –
Kras. V registru kulturne dediščine je za območje Občine Komen vpisanih
155 enot. Med njimi je 62 območij in 93 objektov, delov objektov ali
skupin objektov kulturne dediščine. Med njimi je glede na režim varstva
51 območij kulturnih spomenikov, 12 registriranih arheoloških najdišč,
88 območij kulturne dediščine iz strokovnih zasnov varstva in 4 vplivna
območja. Med vrednotami ima zaradi velike prepoznavnosti posebno vlogo
vas Štanjel s kulturno krajino, na samo prepoznavnost občine pa izjemno
vplivajo številna območja naselbinske dediščine (30 naselij) s
posameznimi izjemnimi objekti stavbne dediščine. Specifika so tudi
številna vojaška pokopališča iz časa prve svetovne vojne. |
Turizem in rekreacija |
(59) Glede na naravne ter kulturne danosti
predstavlja celotna občina velik potencial za razvoj turizma. Občina v
zadnjem obdobju aktivno deluje v smeri razvoja široke in kvalitetne
ponudbe tudi z medobčinskim in čezmejnim povezovanjem. |
(60) Turistična in rekreacijska ponudba Krasa
ima nacionalni pomen. Temelji na izjemnih naravnih in kulturnih danostih
prostora ter dediščini prve svetovne vojne. Posebno mesto v razvoju
turizma na območju Občine Komen predstavlja Štanjel, ki je nacionalno
prepoznavna naselbinska dediščina ter simbolno predstavlja Kras in
Slovenijo v širšem prostoru. Posebno vlogo imata tudi enogastronomski in
kmečki turizem. |
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
Erozijska območja |
(61) Erozijska območja se pojavljajo na
območju Gornje Branice, na pobočjih nad rekama Rašo in Branico. Vsa
sodijo v kategorijo erozijskih območij, kjer so potrebni strogi zaščitni
ukrepi varstva pred erozijo. Skupno obsegajo 5,8 % območja občine.
Večina erozijskih zemljišč je poraščenih z gozdom (73,5 %), 3 % pa je
pozidanih. Na tem območju je 272 stavb. |
Plazovi in poplave |
(62) Na kraškem predelu občine ni
evidentiranih območij plazov in podorov, prav tako ni evidentiranih
poplavnih območij. Manjši plazovi in poplave pa se pojavljajo v Braniški
dolini. |
Požari |
(63) Zaradi suhe in tople submediteranske
klime, degradiranih rastišč in obojemu prilagojenega rastja sodi kraško
gozdno gospodarsko območje v sam slovenski vrh požarne ogroženosti
naravnega okolja. Dodatno jo povečujejo prometni koridorji skozi
območje, predvsem železnica. Na območju Občine Komen je kar 98 % vseh
gozdnih površin požarno ogroženih, zaradi mozaične razpršenosti gozdov
in kmetijskih površin pa enako velja tudi za slednje. |
(64) Na gozdnih površinah oziroma celotnem
naravnem okolju se iz vidika preventivnega protipožarnega varstva izvaja
preventivna varstvena dela. Infrastruktura za zagotavljanje požarne
varnosti je sestavljena iz mreže javnih, gozdnih in protipožarnih
gozdnih prometnic, ki zadovoljivo odpirajo prostor. Primanjkuje
ustreznih vodnih virov za gašenje požarov (nezadosten tlak in podobno). |
Drugo |
(65) Območje Občine Komen spada iz vidika
potresne nevarnosti v območje s projektnim pospeškom tal 0,150 g, manjši
del pa v območje s projektnim pospeškom 0,125 g. |
(66) Na območju občine sta pogosti toča in
burja, nevarni sta zlasti vinogradom in sadovnjakom, močnejša toča pa
ogroža tudi poljščine in nekatere starejše oziroma slabo grajene
objekte. Pogost pojav je tudi suša. |
(67) V občini ni zaklonišč. |
|
7. člen |
|
(razvojne potrebe
regijskega in državnega pomena) |
|
(1) Občina, še posebej naselji Komen in
Štanjel, imata v regionalnem in državnem omrežju pomembno vlogo pri
ohranjanju in razvoju poselitve na severnem delu Krasa ter pri
ohranjanju slovenskega kulturnega prostora v kraškem čezmejnem območju. |
(2) Komen kot občinsko in edino večje oskrbno
ter storitveno središče na Goriško-Komenskem krasu mora postati
konkurenčnejši in krepiti svojo funkcijo v širšem prostoru na področju
zaposlitvenih možnosti ter na povečanju privlačnosti stanovanjskega
okolja. V Komnu je treba v okviru regionalnega razvoja spodbujati razvoj
gospodarstva. |
(3) Spodbujati je treba razvoj Štanjela kot
enega od pomembnejših kulturnih in turističnih središč celotnega Krasa
ter njegovo upravno vlogo, ki že danes presega občinski nivo, saj je
prevzel nekatere funkcije regijskega in nacionalnega pomena. |
(4) Med prometnicami nacionalnega pomena, ki
povezujejo regionalna središča in se navezujejo na omrežje daljinskih
cestnih povezav mednarodnega pomena, je najpomembnejša povezava med
Sežano in Novo Gorico preko Štanjela. |
(5) V okviru regionalnih ukrepov, ki
povečujejo prometno dostopnost in prehodnost regije ter zmanjšujejo
transportne in komunikacijske stroške v gospodarstvu, je na območju
Občine Komen predvidena tudi modernizacija prečne cestne povezave
Idrija–Ajdovščina–Štanjel–Komen–Nabrežina–Sesljan. |
(6) Tako na nacionalnem nivoju kot na
regionalnem nivoju se predvideva razvoj daljinskih kolesarskih poti. V
okviru regionalnega razvoja se predvideva razvoj severne (Nova
Gorica–Miren–Komen–Štanjel–Vipava) in južne
(Italija–Brestovica–Gorjansko–Dutovlje–Sežana) kraške transverzale s
sistemom prečnih povezav. |
(7) Kras, Goriška in Obala so opredeljena kot
temeljna turistična območja na nivoju države. Pri nadaljnjem razvoju
turizma in rekreacije na Krasu, kjer je nekaj turističnih produktov že
uveljavljenih, je nujna nadgradnja turistične ponudbe, investicije v
turistično infrastrukturo (predvsem prenočitvene zmogljivosti), razvoj
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter povezovanje med kraškimi občinami
tako znotraj regije kot tudi medregijsko in čezmejno. |
(8) Sodelovanje med občinami ter medregijsko
in čezmejno sodelovanje je potrebno tudi na področju ohranjanja naravnih
in kulturnih kakovosti. |
(9) Sodelovanje se na nacionalnem nivoju
spodbuja tudi skladno z Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za
obdobje 2007–2023 v okviru projekta 'Povezovanje naravnih in kulturnih
potencialov Krasa'. |
|
8. člen |
|
(cilji prostorskega razvoja
Občine Komen) |
|
(1) Cilji prostorskega razvoja Občine Komen
so opredeljeni z namenom zagotavljanja dobrih pogojev za bivanje ter
gospodarski razvoj, ob hkratni skrbi za ohranjanje kvalitet okolja ter
racionalne rabe prostora in njegove urejenosti. Upoštevajo načela
trajnostnega prostorskega razvoja nacionalne zakonodaje in načela
trajnostnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in
mednarodnih dokumentov in priporočil, razvojnih dokumentov nosilcev
urejanja prostora ter njihovih smernic, rezultatov analize stanja in
teženj prostorskega razvoja občine ter drugih strokovnih podlag. |
(2) Cilj – ohranitev in razvoj tipične
kulturne kraške krajine |
Temeljni cilj občine je ohranitev in razvoj
tipične kulturne kraške krajine z naravno in kulturno dediščino, ki je
dobro prepoznavna v svetovnem merilu. Krajina je tista, ki ima največji
potencial za krepitev prepoznavnosti Krasa, saj določa podobo prostora v
velikem merilu. Preplet naravnih in kulturnih prvin, ki skupaj določajo
Kras kot celosten prostor, je pri krajini najbolj očiten. |
(3) Cilj – uravnotežen razvoj urbanega
sistema |
– Spodbujanje razvoja urbanih naselij Komen z
Divči in Štanjel s Kobdiljem kot pomembnejših središč v širšem
slovenskem in italijanskem kraškem prostoru. |
– Krepitev oskrbnih in storitvenih dejavnosti
ter zaposlitvenih možnosti naselja Komen z namenom spodbujanja vloge
središča v občinskem prostoru in širše. |
– Spodbujanje razvoja upravnih funkcij
regionalnega in nacionalnega pomena v naselju Štanjel. |
– Razvoj družbene infrastrukture in kulturnih
ustanov v vseh naseljih, predvsem pa v naseljih Komen, Štanjel,
Brestovica pri Komnu, Sveto, pri čemer se aktivira že obstoječe stavbe
(stare šole …) in območja. |
– Spodbujanje razvoja drugih naselij v skladu
z njihovo funkcijo v omrežju naselij. Pomembnejša naselja so predvsem
Gorjansko, pa tudi Brestovica pri Komnu in Kobjeglava. |
– Nadgradnja prometnega omrežja tako, da se
izboljšuje prometno dostopnost in prehodnost občine, zagotavlja ustrezne
meddržavne, regijske in občinske povezave, s ciljem povečanja
dostopnosti vseh naselij. |
(4) Cilj – povečanje konkurenčnosti občine v
slovenskem in čezmejnem prostoru z zagotavljanjem prostorskih možnosti
za pomembnejše dejavnosti |
– Razvoj turističnega centra Štanjela s
Kobdiljem s poudarkom na programih kulturnega, izobraževalnega,
enogastronomskega in sonaravnega turizma ter športa in rekreacije na
podlagi bogatih naravnih in kulturnih danosti. |
– Razvoj občinskega središča Komna s
poudarkom na zaposlitvenih, stanovanjskih in oskrbnih dejavnostih. |
– Zagotavljanje vključevanja varstva kulturne
dediščine pri izvajanju novogradenj, urejanju in prenovi naselij ter
ohranjanju njihovih arhitekturnih in urbanističnih kvalitet. |
– Razvoj turističnih in turizmu sorodnih
oblik dejavnosti z zagotavljanjem površin za turizem, površin za športne
centre in za centralne dejavnosti (Štanjel, Komen – športni center,
Brestovica – mejni prehod, Kobdilj …). Posebno pozornost se posveča
ureditvi skupnih parkirnih površin ob strnjenih jedrih naselij. |
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za
razvoj konkurenčnega kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah z
zagotavljanjem zadostnih površin za objekte za kmetijsko proizvodnjo. |
– Uravnotežen razvoj gospodarskih con (večji
v Komnu, manjše cone po ostalih naseljih). |
– Zagotavljanje organiziranih stanovanjskih
površin nizke izrabe za razvoj kompleksno načrtovanih območij gradnje
individualnih hiš (Komen, Štanjel, Kobdilj). |
(5) Cilj – racionalna raba prostora in
naravnih virov |
– Spodbuja se revitalizacija, valorizacija in
sanacija jeder naselij s poudarkom na ohranitvi arhitekturne in
urbanistične identitete. Omogoča se smiselno vključevanje novih
programskih vsebin. |
– Spodbujanje prenove in prestrukturiranja
obstoječega stavbnega fonda v naseljih. Prenova ima prednost pred
novogradnjo. Spodbuja se mešana, mozaična raba prostora. V obstoječem
stavbnem fondu se ob bivanju zagotavlja tudi možnosti za delo. |
– Spodbujanje izrabe nezazidanih stavbnih
površin znotraj naselij. |
– Zagotavljanje novih potrebnih površin za
razvoj gospodarstva, turizma in bivanja upoštevajoč naravne omejitve in
nadgradnjo kompozicije naselja. |
(6) Cilj – Razvoj za bivanje in delo
privlačnih naselij |
– Zagotavljanje kvalitete bivanja v naseljih
z ustrezno infrastrukturno opremljenostjo, z dostopnostjo do družbene
infrastrukture, storitvenih dejavnosti in delovnih mest. |
– Zagotavljanje vključevanja varstva kulturne
dediščine v urejanje in prenovo naselij ter s tem ohranjanje obstoječih
urbanistično arhitekturnih kvalitet grajenega prostora. |
– Zagotavljanje skladnosti oblikovanja
novogradenj s tipiko tradicionalne kraške arhitekture. |
– Zagotavljanje urejenosti naselij z urbano
opremo ter z zelenimi površinami. |
– Zagotavljanje pogojev in spodbujanje
razvoja javnih prevoznih sredstev. |
– Zagotavljanje urejenih peš in kolesarskih
povezav v in med naselji. |
– Zagotavljanje dostopnosti do družbene
infrastrukture, storitvenih dejavnosti in druge, tudi turistične ponudbe
tudi za gibalno ali drugače hendikepirane. |
– Zagotavljanje skupnih parkirnih površin ob
strnjenih jedrih naselij. |
– Odpiranje novih zaposlitvenih možnosti
blizu delovne sile. |
(7) Cilj – ohranjanje naravnih in kulturnih
kakovosti |
– Zagotavljanje varstva naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
– Zagotavljanje ohranjanja pestrosti kulturne
krajine v občini (ohranjanje in spodbujanje obdelovanja kmetijskih
površin, preprečevanja zaraščanja, preprečevanjem pojava razpršene
gradnje). |
– Vključevanje kulturne dediščine v
trajnostni prostorski razvoj občine ob spoštovanju njene narave in
družbenega pomena. |
– Sodelovanje s sosednjimi občinami, regijami
in čezmejno na področju ohranjanja naravnih in kulturnih kakovosti
Krasa. |
(8) Cilj – skrb za varstvo in izboljšanja
stanja okolja |
– Zmanjšanje onesnaženja površinskih in
podzemnih voda. |
– Zagotavljanje komunalne opremljenosti
obstoječih in novih stavbnih zemljišč. |
– Zagotavljanje ustreznega razvoja na
območjih varstva pitne vode. |
– Spodbujanje energetsko varčne gradnje. |
– Spodbujanje razvoja ekološkega kmetovanja. |
– Spodbujanje uporabe obnovljivih virov
energije. |
(9) Cilj – s prostorskimi omejitvami usklajen
prostorski razvoj |
– Usmerjanje prostorskega razvoja izven
območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče. |
– Izboljšanje zaščite ogroženih območij,
predvsem iz vidika varstva pred požarom. |
|
II.2 ZASNOVE PROSTORSKEGA
RAZVOJA OBČINE |
|
9. člen |
|
(prikaz zasnove
prostorskega razvoja) |
|
Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na
strateški karti Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja. |
|
10. člen |
|
(prednostna območja za
razvoj poselitve in drugih dejavnosti) |
|
(1) Zasnova prostorskega razvoja občine
izhaja iz stanja, problemov in teženj v prostoru ter ciljev občine na
področju prostorskega razvoja. Z zasnovo prostorskega razvoja so
določene smeri razvoja in glavna razvojna območja. |
(2) V skladu z uravnoteženim razvojem omrežja
naselij bosta glavna nosilca razvoja še naprej naselji Komen in Štanjel,
kjer se bo spodbujal intenziven urbani razvoj. |
(3) V Komnu se bo spodbujala koncentracija
stanovanj in proizvodnih, družbenih, storitvenih ter oskrbnih
dejavnosti, s čimer se bo krepila njegova vloga občinskega središča.
Razvijal se bo v povezavi z Divči, ki ga lahko dopolnjuje predvsem s
stanovanjskim programom. |
(4) Štanjel bo še naprej razvijal in krepil
vlogo upravnega in turističnega središča regijskega pomena ter oskrbnega
središča prebivalcem naselij v njegovem zaledju. Razvijal se bo v
povezavi s Kobdiljem, ki ga dopolnjuje predvsem na področju turizma in
zagotavljanja stanovanj. |
(5) Ostala naselja se bodo razvijala v skladu
z razvojnimi potrebami. V naseljih Brestovica pri Komnu, Kobjeglava in
Gorjansko je treba zagotavljati osnovno oskrbo prebivalstva, ki naj
služi tudi njihovemu zaledju. |
(6) Pri razvoju vseh naselij je pomembno
upoštevanje racionalne rabe prostora, ranljivosti prostora in okolja,
kakovosti stavbne in naselbinske dediščine ter potrebe po njeni obnovi.
Prednostno so območja razvoja naselbinska jedra naselij. V njih se
spodbuja revitalizacija degradirane naselbinske dediščine, tudi z
oživitvijo z novimi vsebinami. Novogradnje se mora oblikovno prilagoditi
celostni podobi naselja. |
(7) Celotna občina se razvija kot turistično
območje, predvsem na podlagi kulturnih in naravnih danosti. Center
razvoja turistične ponudbe predstavljata območji naselij Štanjel in
Kobdilj, kjer se poleg nastanitvenih kapacitet zagotavlja kulturna,
izobraževalna, kongresna, enogastronomska in rekreacijska ponudba. |
(8) Posamezne točke turistične ponudbe Krasa
povezuje mreža kolesarskih in peš poti, ki se vzpostavlja v okviru
različnih projektov (Inter-bike, Kras–Carso in drugi). Kolesarske poti
so vpete v mreže regijskih in daljinskih kolesarskih poti. |
(9) Sklenjeni lesno proizvodni gozdovi se
ohranjajo. Območja v zaraščanju naj se v čim večji možni meri vrnejo v
kmetijsko rabo. |
|
11. člen |
|
(omrežje naselij z vlogo in
funkcijo pomembnejših naselij) |
|
(1) Občina Komen bo spodbujala policentrični
urbani sistem, ki ga tvori dvo-stopenjsko strukturirano omrežje lokalnih
središč ter ostalih naselij. |
(2) Naselji Komen in Štanjel se bosta
razvijali kot lokalni središči, pri čemer Komen opravlja tudi vlogo
občinskega središča. |
(3) Naselje Komen se bo še naprej krepilo kot
občinsko in subregionalno središče, središče dejavnosti družbene
infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter
najpomembnejše gospodarsko območje v severnem delu Krasa. |
(4) Naselje Štanjel bo krepilo svojo vlogo
kot pomembno turistično, kulturno in upravno središče v regionalnem
merilu ter zaposlitveno središče svojega gravitacijskega zaledja. |
(5) Med ostalimi naselji imajo pomembnejšo
vlogo naselja Brestovica pri Komnu, Kobjeglava s Tupelčami in Gorjansko,
zato so izpostavljena kot pomembnejša ostala naselja. V njih se
zagotavlja osnovna oskrba za prebivalce teh naselij ter naselij v
njihovem zaledju. Razvoj teh naselij se spodbuja predvsem s ciljem
ohranjanja prebivalstva na območju zaledja lokalnih središč. |
|
12. člen |
|
(temeljne smeri prometnega
povezovanja naselij v občini in regiji) |
|
(1) Glavno prometno povezavo v občini
predstavlja povezava Sežane in Nove Gorice preko Štanjela, ki je
opredeljena kot povezava nacionalnega pomena, saj omogoča tudi
priključitev na mednarodno povezavo Slovenije in Italije (hitra cesta
H4) in hkrati predstavlja povezavo občine z Ljubljano in Benetkami
oziroma Trstom. |
(2) Pri navezovanju občinskih naselij s
središčem nacionalnega pomena Novo Gorico, središčema regionalnega
pomena Ajdovščino in Sežano, sosednjima občinskima središčema Mirnom in
Vipavo ter čezmejno, pa so pomembne predvsem prometne povezave: |
– Komna z Novo Gorico preko Branika, s Sežano
preko Krajne vasi, z Mirnom preko Kostanjevice na Krasu ter z Italijo
preko Gorjanskega in Brestovice pri Komnu, |
– Štanjela z Ajdovščino in Komnom. |
|
13. člen |
|
(druga za občino pomembna
območja) |
|
(1) Kraška krajina sodi med območja
nacionalne prepoznavnosti naravnih in kulturnih vrednot. Dejavnike
prepoznavnosti krajine se na tem območju obravnava kot pomembne razvojne
dejavnike, ki povečujejo privlačnost za prebivalce, investitorje in
obiskovalce. V teh območjih se spodbuja trajnostna raba dediščine,
razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in kmetijsko
dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti in podobno, kar pripomore k
ohranitvi in povečanju prepoznavnosti ter gospodarskemu razvoju. |
(2) Na območju občine se nahajajo pomembni
vodni viri (zajetje Klariči pri Brestovici pri Komnu). Predstavljajo
vodni vir za celotno območje Krasa. Njihovo vodovarstveno območje obsega
skoraj celotno območje občine (razen Braniške doline), sega pa tudi v
občine Miren - Kostanjevica, Sežana in Nova Gorica. |
|
II.3 ZASNOVA GOSPODARSKE
JAVNE INFRASTRUKTURE |
|
14. člen |
|
(prikaz zasnove gospodarske
javne infrastrukture) |
|
Zasnova gospodarske javne infrastrukture je
prikazana na strateških kartah: |
– Karta 2.1: Zasnova gospodarske javne
infrastrukture – Prometna infrastruktura |
– Karta 2.2: Zasnova gospodarske javne
infrastrukture – Vodovodno in kanalizacijsko omrežje, ravnanje z odpadki |
– Karta 2.2: Zasnova gospodarske javne
infrastrukture – Energetsko omrežje. |
|
15. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Z razvojem prometne infrastrukture se
podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s
skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje
funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z
evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem. |
(2) Razvoj prometnih omrežij se načrtuje
usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se
zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne
vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje
naravne vire. |
Cestna infrastruktura |
(3) Izboljšati je treba stanje vseh
regionalnih cest na območju občine, predvsem v odsekih skozi naselja. |
(4) Celovito je treba pristopiti k ureditvi
križanj državnih in občinskih prometnic, oziroma spremembi prometnih
režimov zaradi zagotavljanja prometne pretočnosti in varnosti ter s tem
možnosti razvoja naselij Komen, Štanjel, Kobdilj in Gorjansko. |
(5) V naselju Komen se predvidi novo cestno
povezavo med cesto R3 Opatje selo–Komen in cesto R3 Komen–Gorjansko, ki
je nujna za nadaljnji razvoj industrijske cone Komen–zahod in pogoj za
prometno razbremenitev 'Placa'. Z enakim namenom razbremenitve 'Placa'
se predvidi novo cestno povezavo med cesto R3 Komen–Gorjansko ter cesto
R3 Komen–Krajna vas. Z novima cestnima povezavama se tvori južna
obvoznica naselja, ki bo prevzemala tranzitni promet s 'Placa'.
Obvoznico je smiselno nadaljevati po lokalnih poteh do ceste R3
Komen–Štanjel, s čimer se tranzitni promet lahko v celoti ogne centru
Komna. Celovito se pristopa k urejanju primernega prometnega režima v
centru naselja, ki bo zagotavljal sistem javnih parkirišč, varen dostop
do objektov javne družbene infrastrukture ter ustrezne površine za pešce
in kolesarje. |
(6) Na območju naselja Štanjel je treba
celovito pristopiti k urejanju prostora ob regionalni cesti na način, ki
bo zagotavljal primerne površine za pešce vključno z varnim načinom
prečkanja regionalne ceste. Zagotoviti je treba tudi primerne oblikovne
rešitve prometnih ureditev, ki ohranjajo oziroma izboljšujejo turistično
podobo starega Štanjela, posebno povezovalnih poti med starim in novim
Štanjelom ter poti, namenjenih izključno stanovalcem (predvidena severna
zaledna pot do predvidenega parkirišča). Dodatna parkirišča za
stanovalce so predvidena tudi v starem delu Štanjela. |
(7) Na območju Kobdilja se predvidi novo
cestno povezavo med R1 Nova Gorica–Sežana ter R3 Štanjel–Manče (HC), ki
omogoča primeren dostop do načrtovane gospodarske cone v Kobdilju. S tem
bi se prometno razbremenilo tudi strnjeno jedro Dolnjega Kobdilja, kar
bi omogočilo njegovo revitalizacijo ter umestitev v turistično ponudbo. |
(8) Na območju Novega Kobdilja se predvidi
novo javno pot, ki bo združevala sistem individualnih dostopov do
stanovanjskih hiš in omogočala varno priključevanje na regionalno cesto.
Predvidijo se ukrepi za umirjanje prometa. |
(9) Za zagotavljanje medobčinske dostopnosti
in prehodnosti območja je potrebno na občinskem omrežju prednostno
proučiti možnosti za izboljšanje lokalne ceste LC 1064 Štanjel–občinska
meja–Šmarje–Tevče–Dolenje–HC (t.i.»Adrialpika«). Pomembna je še
vzpostavitev lokalnih intervencijskih cest na odsekih Hruševica–Kopriva,
na čezmejnem nivoju pa izboljšavi cest Brestovica–državna
meja–Cerovlje–Sesljan (AC) in Gorjansko–državna meja–Mavhinje–Sesljan
(AC). |
Kolesarska infrastruktura, peš in konjeniške
poti |
(10) Glavni kolesarski povezavi v občini
predstavljata severna (Nova Gorica–Miren–Komen–Štanjel–Čehovini–Vipava)
in južna (Italija–Brestovica pri Komnu–Gorjansko–Brje pri
Komnu–Pliskovica–Dutovlje) kraška transverzala, na katero se navezujejo
prečne oziroma turistične povezave. |
(11) Kolesarje se z najbolj obremenjenih
prometnic R3-614 Štanjel–Komen–Opatje selo–Miren in R1-204
Dornberk–Štanjel–Sežana preusmerja na lokalne ceste in javne poti, ki so
označene za potrebe kolesarstva. Z urejanjem varnih kolesarskih povezav
med naselji občina spodbuja alternativno obliko mobilnosti prebivalstva.
Razvoj kolesarske mreže vključuje tudi naravne in kulturne znamenitosti
na območju občine. |
(12) V urbanih naselij se v sklopu urejanja
zelenih površin in mirujočega prometa ureja tudi sistem pešpoti ter
zagotavlja prostor za kolesarje. V sistem se vključuje tudi obstoječe
turistične pešpoti (v naseljih Štanjel in Kobdilj). |
(13) Posebno vlogo imajo poti po kraški
krajini, ki povezujejo posamezne atraktivne točke dediščine prve
svetovne vojne (številna vojaška pokopališča, jame kot na primer Grofova
jama in Jerihovica, strelski jarki, topniški položaji, infrastruktura
zaledja, posebni tehnični elementi, ki so služili bojiščem, kot so
vodovod …) ter številne druge kulturne in naravne znamenitosti izredne
vrednosti (prazgodovinsko gradišče Debela griža pri Volčjem gradu,
cerkev Sv. Tilna v Svetem, Štanjel …). Kraška kulturna krajina, posejana
z naselji naselbinske dediščine, nudi s svojim blagim reliefom številne
sprehajalne možnosti. Veliko poti je že označenih (pot do Grofove jame),
nekatere pa je potrebno šele urediti in označiti. |
Mirujoči promet |
(14) Mirujoči promet znotraj naselij se z
usmerjanjem na organizirane parkirne površine ureja v večjih naseljih
(Komen – na 'Placu', ob šoli, Štanjel – v Dolenji vasi, starem delu in
ob železnici, Gorjansko – ob pokopališču, na območju bivše bencinske
črpalke). V manjših naseljih se, v kolikor je mogoče, zagotovi manjša
območja za mirujoči promet. |
Javni potniški promet |
(15) Z javnim potniškim prometom je treba
zagotoviti dostopnost do občinskega središča, do občinskih središč
sosednjih občin in do regijskih središč čim večjemu številu prebivalcev
občine. V mrežo javnega potniškega prometa je potrebno vključiti
predvsem Brestovico pri Komnu ter Braniško dolino, ki danes nima
povezave s Štanjelom oziroma občinskim središčem Komnom, temveč je
navezana na Ajdovščino. |
Železniška infrastruktura |
(16) Obstoječa železniška proga Nova
Gorica–Sežana predstavlja pomembno navezavo občine na V. evropski
koridor. Potrebna je posodobitev proge, predvsem njena elektrifikacija. |
|
16. člen |
|
(infrastruktura s področij
komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja) |
|
Oskrba s pitno vodo |
(1) Oskrba s pitno vodo v občini je ustrezna.
V preteklem obdobju je bilo poskrbljeno za primerno vzdrževanje in
prenovo večjega dela vodovodnega omrežja, ki zagotavlja tudi
protipožarno zaščito. |
(2) Dotrajane dele vodovodnega omrežja je
treba sanirati. Izgradnja novih vodohranov je predvidena pri Škrbini in
Rubijah, črpališč pa v Gornji Brestovici in pri mejnem prehodu Klariči. |
(3) Nadaljevati je treba tudi z raziskavami
potencialnih virov pitne vode in zaščititi njihovo kvaliteto, saj je
območje občine vododeficitarno območje. Glede na to mora biti za potrebe
oskrbe s požarno vodo, tehnološko vodo, vodo za zalivanje in podobno
ustrezno planirana tudi zagotovitev virov manj kvalitetne vode. |
(4) Večje porabnike tehnološke vode je treba
usmerjati v izrabo manj kvalitetnih virov vode. |
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda |
(5) V Občini Komen je 15 aglomeracij, ki
ustrezajo kriterijem, po katerih morajo biti naselja na občutljivem ali
vodovarstvenem območju opremljena z javno kanalizacijo zakonsko
določenih rokov. |
(6) Večina naselij v občini nima ustreznega
kanalizacijskega sistema. S sistemom fekalne in meteorne kanalizacije s
pripadajočo čistilno napravo je opremljeno le naselje Komen, medtem ko
je v naselju Štanjel v rabi le čistilna naprava ČN Štanjel, ki služi
čiščenju komunalnih vod osnovne šole, vrtca in starega dela Štanjela. |
(7) Čiščenje in odvajanje odpadnih voda v
naseljih je potrebno zagotavljati v skladu z operativnim programom
čiščenja in odvajanja odpadnih voda. |
Ravnanje z odpadki |
(8) Ravnanje z odpadki v občini bo sledilo
državnim in evropskim strateškim usmeritvam ravnanja z odpadki. Količine
komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z ustrezno organizacijo zbiranja
posameznih vrst odpadkov in zagotovitvijo njihove snovne in energetske
izrabe. |
(9) Zbrani odpadki se zbirajo v Centru za
ravnanje z odpadki Sežana (CERO Sežana), po izteku koncesijskega obdobja
pa se bo odlaganje reševalo skladno z nacionalno zakonodajo. V Komnu je
urejen tudi zbirni center za individualni dovoz kosovnih odpadkov in
odpadkov iz gospodinjstev (ZC Komen). Poleg običajnega odvoza odpadkov
je za območje celotne občine vzpostavljen sistem ekoloških otokov za
ločeno zbiranje odpadkov. |
|
17. člen |
|
(energetska
infrastruktura) |
|
(1) Z zasnovo energetske infrastrukture se
zagotavlja učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z elektriko,
zemeljskim plinom, toploto ter obnovljivimi in drugimi viri energije. |
Električno omrežje |
(2) Na območju Občine Komen potekajo
naslednji obstoječi visokonapetostni prenosni objekti: |
– DV 400 kV Divača–Sredipolje in |
– DV 2x110 kV Gorica–Divača. |
Na območju občine poteka tudi
elektroenergetski koridor za načrtovani visokonapetostni daljnovod DV
2x400 kV Divača–Sredipolje. |
(3) Elektrovodi nizkonapetostnega omrežja in
omrežja javne razsvetljave naj se v strnjenih naseljih praviloma
izvedejo podzemno. |
(4) Na območjih, ki so predvidena za gradnjo
novih objektov in območjih, kjer je napetost nezadostna je potrebno
izvesti ojačitve ali novogradnjo omrežja ter zagotoviti lokacije za nove
transformatorske postaje in trase za priključne nizkonapetostne in
visokonapetostne vode. |
Alternativni viri energije |
(5) Za pridobivanje dodatne električne
energije se uporabljata vetrna in sončna energija ter biomasa. Pri
umeščanju tovrstnih objektov v prostor je potrebno poskrbeti za celovito
arhitekturno podobo objektov in po potrebi ohranjanje krajinskih
kvalitet (izdelava krajinske zasnove), posebno pozornost pa posvečati
ohranjanju vedut. |
(6) Na območjih strnjene pozidave, predvsem
ob večjih novogradnjah (stanovanjska gradnja visoke gostote v Komnu,
večja stanovanjska gradnja v Kobjeglavi) naj se proučijo možnosti za
izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja na biomaso. |
(7) Spodbujati je potrebno energetsko varčno
gradnjo. |
|
18. člen |
|
(telekomunikacijska
infrastruktura) |
|
(1) Na območju Občine Komen so s sodobno
telekomunikacijsko infrastrukturo opremljena vsa območja strnjene
pozidave. |
(2) Možnost dostopa do širokopasovnega
omrežja elektronskih komunikacij je omogočena povsod, razen v
Brestoviški dolini, kjer pa se dostopnost načrtuje. |
(3) Povečevala se bo pokritost z radijskimi
in digitalnimi televizijskimi signali, signali za mobilno telefonijo ter
drugimi. |
|
II.4 ZASNOVA OKVIRNIH
OBMOČIJ NASELIJ |
|
19. člen |
|
(prikaz zasnove okvirnih
območij naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi
prostorsko povezana) |
|
Zasnova okvirnih območij naselij vključno z
območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana je
prikazana na strateški karti Karta 3: Usmeritve za razvoj naselij in
prenovo. |
|
20. člen |
|
(določitev območij naselij,
vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko
povezana) |
|
(1) Naselja, v katerih se predvideva močnejši
prostorski razvoj, so Komen, ki je funkcionalno povezan z Divči in
Štanjel, ki je funkcionalno povezan s Kobdiljem. Za ta naselja je
izdelan urbanistični načrt, s katerim je določeno tudi območje naselja.
Območja večjih širitev in zaokrožitev teh naselij se načrtuje z
občinskimi podrobnejšimi prostorskimi načrti ali podrobnejšimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji. |
(2) V ostalih naseljih so območja naselij
določena s stavbno namensko rabo prostora, ki obsega območje zgrajenih
stavb s pripadajočimi površinami in območja površin, predvidenih za
širitev naselja. Širitve in zaokrožitve območij naselij so možne v
skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi, pri
čemer se upošteva vlogo naselja v omrežju naselij. Tako imajo pri
usmerjanju razvoja prednost naselja Brestovica pri Komnu, Gorjansko in
Kobjeglava s Tupelčami. |
(3) Izven strnjenih poselitvenih območij se
omogoča predvsem prenovo in posodobitev obstoječih objektov, gradnjo
objektov za potrebe kmetijstva in gozdarstva, gradnjo objektov za
potrebe turizma ter gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav. |
(4) Območij razpršene gradnje, ki bi jih bilo
treba komunalno, oblikovno ali drugače sanirati, v občini ni. Le
izjemoma se pojavijo posamezni objekti. |
|
II.5 DOLOČITEV OBMOČIJ
RAZPRŠENE POSELITVE |
|
21. člen |
|
(prikaz zasnove določitve
območij razpršene poselitve) |
|
Zasnova določitve območij razpršene poselitve
je prikazana na karti Karta 3: Usmeritve za razvoj naselij in prenovo. |
|
22. člen |
|
(določitev območij
razpršene poselitve) |
|
Razpršena poselitev kot pojav osamljenih
kmetij za Občino Komen ni značilna. Posamezna območja razpršene
poselitve (zaselki) se pojavljajo predvsem v Braniški dolini, na kraškem
delu občine pa izjemoma, kjer gruča hiš ni uspela prerasti v tipična
strnjena kraška vaška jedra. |
|
II.6 USMERITVE ZA RAZVOJ
NASELIJ |
|
23. člen |
|
(prikaz zasnove usmeritev
za razvoj naselij) |
|
Zasnova usmeritev za prostorski razvoj občine
je prikazana na karti Karta 3: Usmeritve za razvoj naselij in prenovo. |
|
24. člen |
|
(splošne usmeritve za
razvoj naselij) |
|
(1) Naselja se razvijajo in oblikujejo
skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v
okviru omrežja naselij in skladno z njihovimi razvojnimi potrebami.
Omrežje naselij kot model poselitve v občini predstavlja izhodišče za
razvoj in načrtno usmerjanje posameznih dejavnosti znotraj ureditvenih
območij naselij. |
(2) Razvoj naselij v Občini Komen se v skladu
z vlogo v omrežju naselij ter v smeri dviga kakovosti naselij zagotavlja
znotraj meja naselij, določenih s tem dokumentom. Pri določitvi meje
naselja se upošteva tudi možen notranji razvoj naselij v smislu
zagotavljanja boljšega izkoristka ter kvalitetnejše rabe prostora z
zgostitvami ekstenzivno izrabljenih stavbnih površin, s celovitimi
prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij. Preveri se
ustreznost obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč. |
(3) Kasneje se v skladu z razvojnimi
potrebami naselij in v okviru omrežja naselij razvoj zagotavlja s
širitvami in zaokrožitvami območij naselij le v primeru, da znotraj
naselja ni več primernih zemljišč za zagotavljanje pogojev za razvoj
stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, kar pomeni, da se
širijo razvojno močna naselja. Pri drugih naseljih so dopustne
zaokrožitve območij naselij v okviru komunalno opremljenih območij.
Območja širitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti. |
(4) Večina naselij (30 od 34) v občini je
delno ali v celoti opredeljenih kot naselbinska dediščina, in so kot
taka močan tvorec identitete kraškega prostora. Pri razvoju naselij se
kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in
kot prostorski potencial. Upoštevati in ohranjati je potrebno
tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder (silhuete,
robovi, vedute), ki so del urbanistične identitete prostora. Hkrati se
ob razvoju naselij zagotavlja tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti
(ohranjanje obstoječe vegetacije v čim večji možni meri, vodnega in
obvodnega prostora in drugih mokriščnih površin …) in naravnih vrednot.
Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene
ranljivosti. |
(5) Pri širitvi naselij je potrebno
upoštevati, da imajo prenove in revitalizacija prednost pred širitvami,
da širitve ne smejo posegati v kvalitetno oblikovane robove naselij, ne
smejo posegati v kvalitetno oblikovane vedute na naselje ali na
prostorske dominante z javnih površin ali značilne poglede iz naselja v
prostor. Pri širitvah je potrebno upoštevati funkcionalni vidik
(omogočati sodoben način bivanja ob upoštevanju tradicionalne zasnove in
oblikovanja gradenj, omogočati večjo izrabo zemljišč, upoštevati rang
naselja in podobno), vizualni vidik (ohranitev značilnosti glede
položaja naselij – na južnih nagibih, ohranitev morfologije, tipologije
in arhitekturnih značilnosti s preprečevanjem zraščanja naselij,
ohranjanjem zelenih cezur, oblikovanjem strnjenih gruč zazidave, zasnovo
objektov okoli notranjega dvorišča in podobno) in okoljski vidik
(ohranjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč, naravnih vrednot,
zavarovanih območij kot so vodovarstvena območja in podobno). Naselja se
širijo predvsem na zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo
in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih
kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba
kmetijskih zemljišč ter da se pri načrtovanju poselitve čim bolj
varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij. |
|
25. člen |
|
(urbana središča, za katera
je treba izdelati urbanistični načrt) |
|
(1) Urbana središča, za katera je treba
izdelati urbanistični načrt, so: |
– Komen z Divči, |
– Štanjel s Kobdiljem. |
(2) Urbanistične načrte se lahko izdela za
vsako naselje. |
|
26. člen |
|
(usmeritve za notranji
razvoj naselij) |
|
(1) Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja
naselij je potrebno upoštevati identiteto naselja ali njegovega dela. |
(2) Pri notranjem razvoju naselij je treba
zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet, še posebej pri
naseljih, varovanih kot naselbinska dediščina. |
(3) V naseljih se prvenstveno zagotavlja
boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno
izkoriščenih zemljišč s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč
(mejni prehodi, industrijske cone), z zgostitvami ekstenzivno
izrabljenih poseljenih površin (novi Kobdilj), s prenovo in obnovo (vsa
naselja) in sanacijo degradiranih območij (površinski kopi brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin). |
(4) V podeželskih naseljih (vaseh) se
razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe
kmečkih in polkmečkih gospodarstev in sicer za izvajanje kmetijske
dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom,
gozdarstvom in turizmom ter za bivanje. V podeželska naselja se lahko
umešča tudi okoljsko manj obremenjujoče trgovske, turistične, storitvene
in obrtne dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih
in krajinskih kvalitet. Kmetijska zemljišča znotraj naselij, ki
predstavljajo pomembne strukturne člene naselij, je potrebno ohranjati v
primarni rabi. V vseh naseljih je smiselno spodbujanje trajnostne rabe
prostora, ki omogoča tudi razvoj turizma. |
(5) Kvaliteto bivanja v naseljih je potrebno
večati z uravnoteženim razmerjem med grajenimi in odprtimi prostori, z
zagotavljanjem zadostnih zelenih, in urejenih javnih prostorov ter z
dobro urbano opremo. Zagotoviti je potrebno tako prostorsko razporeditev
zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zelene sisteme in jih
povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine
naselij naj se z zaledjem povežejo tudi s kolesarskimi in peš potmi.
Zagotavljati je potrebno boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo
praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. |
(6) V občini se pojavljajo območja
neorganizirane gradnje znotraj naselij, ki jih je potrebno sanirati
tako, da se zagotovi infrastrukturno funkcionalnost in krajinsko
skladnost z okolico. Na vedutno izpostavljenih območjih degradacije se
umešča zelene cezure. |
(7) Industrijske dejavnosti se umešča v
gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in
storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.
Opuščena industrijska, rudarska, prometna ter druga degradirana območja
je mogoče ob primerni infrastrukturni opremljenosti ter ob izpolnjevanju
drugih prostorskih in okoljskih pogojev, nameniti za druge ustreznejše
dejavnosti v skladu s potrebami naselja. |
(8) Pri komunalnem opremljanju naselij je
potrebno trase podzemne infrastrukture združevati v podzemne koridorje. |
|
27. člen |
|
(usmeritve za razvoj
dejavnosti po naseljih) |
|
(1) Znotraj naselij Občine Komen se spodbuja
preplet dejavnosti. V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se
med drugim zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Zagotavljati
je potrebno ravnovesje med površinami za različne dejavnosti. Dejavnosti
ne smejo biti konfliktne med seboj. Znotraj bivanjskih delov naselij se
ne umešča dejavnosti s prekomernimi vplivi. Oskrbne in storitvene
dejavnosti ter območja družbene infrastrukture se umešča v dele naselij,
kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra
dostopnost, v čim večji meri tudi z javnimi prevoznimi sredstvi, kolesom
ali peš. Ob upoštevanju navedenega se poskuša te dejavnosti v čim večji
meri umeščati v že zgrajeno tkivo naselij. Turistične dejavnosti se
primarno umešča v obstoječ stavbni fond predvsem na območju naselbinske
dediščine. |
(2) Prostorska razporeditev dejavnosti mora
biti taka, da bo zmanjšana potreba po uporabi motoriziranih prevoznih
sredstev, oziroma taka, da bo njihovo dostopnost mogoče doseči z
učinkovitim javnim potniškim prometom. |
(3) Dejavnosti se v naselja usmerja skladno s
tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja
naselij, glede na obstoječe dejavnosti v naselju ter glede na prostorske
možnosti in omejitvene dejavnike za razvoj dejavnosti. |
(4) Glavni omejitveni dejavniki za razvoj
poselitve in dejavnosti na območju občine predstavljajo predvsem
varstveni režimi in poselitveni vzorec razpršenih gruč. |
(5) Najširši spekter dejavnosti se združuje v
naselju Komen z Divči, v bodoče pa bo glede umestitve dejavnosti
poseben poudarek na: |
– zagotavljanju prostorskih možnosti za
širitev in delovanje gospodarskih con, |
– zagotavljanju prostorskih možnosti za
razvoj družbene infrastrukture (vrtec Komen, šola, dom starejših občanov
…), |
– zagotavljanju prostorskih možnosti za
organizirano stanovanjsko gradnjo (poslovno-stanovanjska gradnja in
gradnja individualnih hiš), |
– zagotavljanje prostora za razvoj športne
infrastrukture in športno rekreacijskih površin, |
– zagotavljanje prostorskih možnosti za
umestitev centralnih dejavnosti z revitalizacijo in sanacijo, |
– vključevanje zelenih površin v urbani
sistem naselja in povezovanje le teh z zaledjem s pomočjo urejanja peš
in kolesarskih poti. |
(6) Širok spekter dejavnosti se združuje tudi
v funkcionalno povezanih naseljih Štanjel in Kobdilj. V bodoče bo
glede umestitve dejavnosti poseben poudarek na: |
– načrtni celoviti prenovi starega Štanjela s
poudarkom na umeščanju kulturnih in turističnih dejavnosti v prepletu s
turističnimi nastanitvenimi kapacitetami, upravnih dejavnosti
regionalnega in državnega pomena in v manjši meri z oskrbnimi in
storitvenimi dejavnostmi, |
– celoviti prenovi Dolnje vasi z umeščanjem
oskrbnih in rekreacijskih površin ter površin za turizem oziroma
turističnih prenočitvenih kapacitet, |
– spodbujanju razvoja gospodarske cone v
novem Kobdilju predvsem z zagotavljanjem prostorskih možnosti za nov,
primernejši prometni dostop ter s širitvijo območja z namenom
racionalnega umeščanja okoljske infrastrukture, |
– celostnem pristopu k prenovi vaških jeder
gornjega Kobdilja in dolnjega Kobdilja z umeščanjem osnovnih oskrbnih in
storitvenih dejavnosti v povezavi s turistično ponudbo (Fabianijeva
dediščina …), |
– vključevanju zelenih površin v urbani
sistem naselij in povezovanju le teh z zaledjem z ureditvijo peš in
kolesarskih poti. |
(7) V naselju Gorjansko je glede
umestitve dejavnosti poseben poudarek na: |
– revitalizaciji, valorizaciji in sanaciji
jedra naselja s poudarkom na umeščanju oskrbnih in storitvenih
dejavnosti ob upoštevanju arhitekturne in urbanistične identitete
prostora, |
– zagotavljanju prostorskih možnosti za
organizirano stanovanjsko gradnjo nizke gostote, |
– vključevanju zelenih površin v urbani
sistem naselij in povezovanje le teh z zaledjem z ureditvijo peš in
kolesarskih poti, |
– zagotavljanju prostorskih možnosti za
razvoj centralnih, turističnih ali gospodarskih dejavnosti na območju
mejnega prehoda Gorjansko. |
(8) V naselju Brestovica pri Komnu je
treba zagotavljati predvsem možnosti za razvoj oskrbnih in storitvenih
dejavnosti. Pristopiti je treba k revitalizaciji jedra naselja ter
zagotavljati površine za šport in rekreacijo, k sanaciji degradiranega
prostora bivše bencinske postaje tik ob naselju in opuščenega mejnega
prehoda ter spodbujanju razvoja družbenih, predvsem kulturnih dejavnosti
ter turizma. |
(9) V naselju Kobjeglava (s Tupelčami) je
treba zagotoviti prostorske možnosti predvsem za razvoj oskrbnih,
storitvenih in turističnih dejavnosti, prvenstveno z revitalizacijo. |
(10) V ostalih naselij se poleg bivanja in
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, omogoča umestitev oskrbnih, obrtnih
in storitvenih dejavnosti ter turističnih območij, s katerimi se
zagotavlja delovna mesta za prebivalce. Skladno s potrebami se lahko v
manjšem obsegu predvidi tudi umestitev drugih dejavnosti, kot na primer
športa in rekreacije. |
|
28. člen |
|
(usmeritve za sanacijo
razpršene gradnje) |
|
Na območju Občine Komen je razpršena gradnja
redka. Sanira se jo predvsem s komunalnim opremljanjem in zagotavljanjem
krajinske skladnosti. |
|
29. člen |
|
(usmeritve za razpršeno
poselitev) |
|
Za območje občine razpršena poselitev v
smislu osamelih domačij ni značilna, značilen pa je vzorec velikega
števila majhnih strnjenih naselij, ki ga je potrebno ohranjati. |
|
30. člen |
|
(usmeritve za urbanistično
oblikovanje naselij) |
|
Komen - Divči |
(1) Naselji Komen in Divči skupaj
tvorita urbano območje občinskega središča Komen. Občinsko središče
Komen, kot edino večje središče na širšem območju severnega dela Krasa
tako v Sloveniji kot tudi čezmejno, ima pomembno vlogo za ohranjanje in
razvoj poselitve na tem območju ter obenem za ohranjanje slovenskega
kulturnega prostora v čezmejnem območju. Razvoj urbanega naselja se bo
usmerjal v krepitev vloge občinskega in subregionalnega središča
severnega dela Krasa z omogočanjem razvoja širokega spektra dejavnosti,
zagotavljanjem zaposlitvenih možnosti ter visoke kakovosti bivanjskega
okolja. |
(2) Poselitev urbanega območja naselja
tvorijo štirje prostorski sklopi, ločeni z dvema pasovoma zelenih
površin. Poselitev sestavljajo: |
– območje historičnega naselja Komen, ki se
razteza po jugovzhodnem delu pobočja manjše vzpetine, s katere dominira
župnijska cerkev sv. Jurija z novejšimi širitvami poselitve na
severovzhodnem in jugozahodnem delu, |
– območje naselja Divči s tipično gručasto
strukturo kraške vasi, |
– območje povojne poselitve na jugozahodnem
delu Komna z gospodarsko cono ter obcestno stanovanjsko poselitvijo ter |
– območje povojne poselitve na severovzhodnem
delu Komna ob regionalnih cestah v smeri proti Štanjelu in Braniku, ki
je pretežno namenjeno centralnim in proizvodnim dejavnostim. |
(3) Zelena pasova predstavljajo gozdni park
Cirje skupaj s parkom ob zdravstvenem domu, pokopališčem in
avstro-ogrskim vojaškim pokopališčem ter strnjeni vinogradi med območjem
historičnega naselja Komen ter območjem povojne poselitve na
jugozahodnem delu naselja. |
(4) Na območju naselja je treba posodobiti
cestno omrežje ter zasnovati celovit urbani prometni režim za
razbremenitev prometa v centru naselja (z novo obvoznico na jugovzhodnem
delu naselja), varno križanje regionalnih in občinskih cest ter varen
sistem dostopov do objektov. Zagotoviti je treba primerne površine za
javna parkirišča, pešce in kolesarje, kot tudi za avtobusna postajališča
in obračališča. Pristopiti je potrebno k prenovi centra naselja z
ohranjanjem in prenovo grajene strukture historičnega jedra ter
umeščanjem novih grajenih struktur ob hkratnem spoštovanju obstoječih
kvalitet. Bistven nosilec identitete kraja so urejene javne površine,
zato jim bo namenjena posebna skrb. Na območju centra naselja se
spodbuja predvsem razvoj storitvenih in oskrbnih dejavnosti ter omogoči
umestitev poslovno stanovanjskih objektov. Zagotavlja se razvoj
gospodarskih con ob robu naselja (»Alukomen«, »Mahle Letrika«),
zagotoviti pa je treba, da se od ostalih območij v največji možni meri
ločujejo z zelenimi površinami. Zaokrožujejo se funkcionalno povezana
območja (območja družbene infrastrukture – športni center, zdravstveni
dom – dom za ostarele), ki se jih povezuje s centrom naselja ter
stanovanjskimi površinami in zelenimi površinami preko sistema varnih
peš in kolesarskih poti. Zagotavlja se prostorske možnosti za kvalitetno
individualno stanovanjsko gradnjo z zgoščevanjem in zaokroževanjem
območij naselij Komen in Divči ter preprečuje razvoj obcestne gradnje v
območju povojne poselitve na jugozahodnem delu naselja Komen. Ohranja se
obstoječe parkovne ureditve, ki se jih združuje v celovit parkovni
sistem. Kmetijske površine na jugozahodnem delu naselja se ohranja kot
del zelenega sistema urbanega območja. Ohranja se prostorsko
prepoznavnost naselij Komen in Divči, ki sicer skupaj tvorita urbano
območje naselja Komen. |
Štanjel - Kobdilj |
(5) Štanjel in Kobdilj sta večji
naselji na severovzhodnem robu Komenske planote, tik nad Braniško
dolino. Naselji Štanjel in Kobdilj skupaj tvorita urbano območje
lokalnega središča Štanjel. Središče ima zaradi svoje lege ter izjemnih
kulturnih, naravnih in krajinskih danosti danes vlogo upravnega središča
regionalnega pomena ter predstavlja enega od stebrov turističnega
razvoja širšega prostora Krasa. Razvoj urbanega območja se usmerja
predvsem v krepitev vloge turističnega središča, ki jo razvija v odnosu
do celotne turistične ponudbe občine ter vanjo vključuje svoje
neposredno zaledje. Obenem se v urbanem območju zagotavlja kvalitetno
bivanjsko okolje za prebivalce ter zagotavlja možnosti za krepitev vloge
zaposlitvenega centra v gravitacijskem območju. |
(6) Obstoječa poselitev urbanega območja
obsega območja poselitve naselij Štanjel in Kobdilj. Na območju naselja
Štanjel poselitev zajema Gornjo vas (srednjeveško naselje), Dolnjo vas
in novi Štanjel. Na območju Kobdilja pa gručasto poselitev Gornjega in
Dolnjega Kobdilja ter novejše območje Novi Kobdilj. |
(7) V Gornji vasi se lahko s celovito prenovo
neizkoriščenega, opuščenega in degradiranega stavbnega fonda uresniči
vrsto projektov regionalnega in državnega pomena, kulturno zgodovinske
projekte in turistične projekte. Hkrati je treba zagotavljati tudi
pogoje za bivanje. Gornja vas lahko prevzame tudi nekaj oskrbnih
dejavnosti za celotno gravitacijsko območje. Dolnja vas lahko prevzame
oskrbno funkcijo lokalnega središča in del turističnih dejavnosti za
celoten razvoj območja. Stanovanjska gradnja v tem območju ima le
dopolnilni značaj. Novi Štanjel bo ohranil svojo vlogo novejšega
stanovanjskega naselja. Potrebno bo izboljšati podobo stanovanjskega
okolja predvsem z ureditvijo javnih poti in površin ter ozelenitvijo.
Stanovanjska pozidava se bo zgostila in dopolnila z novimi površinami. |
(8) V Starem Kobdilju je treba ohraniti
značilno gručasto poselitev z vmesnimi zelenimi prostori. Razvoj
poselitve bo usmerjen le v dopolnilno gradnjo znotraj vaških jeder.
Večji poudarek bo dan na prenovo obstoječega kvalitetnejšega stavbnega
fonda. Programsko je Stari Kobdilj lahko dopolnitev dejavnosti Gornje
vasi Štanjela. Izgradnja obvozne ceste bo pripomogla k hitrejši prenovi
spodnjega Kobdilja ter krepitvi turistične vloge naselja. |
(9) Novi Kobdilj ima največje prostorske
možnosti za širitev poselitve v območju urejanja. Na tem območju se
sanira neorganizirana stanovanjska gradnja. Pozidavo je treba zgostiti,
urediti je treba sistem javnih poti in drugih javnih površin. Urediti je
treba priključevanje območja na regionalno cesto, predvsem priključke
posameznih stanovanjskih hiš, ki so sedaj usmerjeni direktno na
regionalno cesto. |
(10) Z ureditvijo nove obvoznice na območju
Novega Kobdilja bo zagotovljena primerna prometna dostopnost do
načrtovane gospodarske cone. |
(11) Na območju urejanja se ohranjajo vse
parkovne in sorodne površine. Celovito se pristopa k urejanju javnih
površin na celotnem območju, prednostno na območju Gornje vasi, trga v
Dolnji vasi ter ob regionalnih in lokalnih prometnicah. Zagotavlja se
ustrezno zasnovano prometno omrežje, s celovitim sistemom javnih poti,
urejenih in varnih križanj lokalnih in regionalnih prometnic, zadostnimi
površinami za javna parkirišča tako za potrebe prebivalcev kot
obiskovalcev, avtobusnih parkirišč, postajališč in obračališč. Spodbuja
se ureditev javnih zelenic v povezavi z javnimi površinami znotraj
poselitvenih območij. Ohranjajo se tudi kmetijske in gozdne površine
znotraj ureditvenega območja, predvsem v severnem in severovzhodnem
delu, ki imajo tako rekreacijsko (urejene pešpoti, prostori za piknike,
kolesarske poti) kot varovalno funkcijo (kulturna dediščina in naravne
vrednote). Varovalno funkcijo imajo predvsem kmetijske površine, ki so
neposredno povezane z obstoječo poselitvijo in skupaj s poselitvijo
predstavljajo značilno kulturno krajino. |
Gorjansko |
(12) Naselje Gorjansko je večje
gručasto naselje, ki se razprostira na jugozahodni strani Komenske
planote, med Komnom in Nabrežino (italijanski Kras). Poleg Brestovice
pri Komnu je edino večje naselje na območju Brestoviške doline. V
omrežju naselij se Gorjansko razvija kot pomembnejše ostalo naselje, ki
krepi svojo oskrbno in storitveno vlogo. Razvija se kot zaposlitveno
središče svojega gravitacijskega zaledja. |
(13) Naselje se nahaja na pomembni regionalni
povezavi, ki povezuje Komen s kraškimi centri v Italiji ter z morjem,
zato območje bližnjega mejnega prehoda kot tudi samo naselje
predstavljata pomembno vstopno turistično točko na slovenski Kras. |
(14) Za središče naselja je treba zagotoviti
prenovo. Prednostno je treba spremeniti prometni režim z ureditvijo
križišča v centru naselja. Predvidi se ureditev rekreacijskih površin v
centru naselja ter ureditev primernih peš in kolesarskih povezav med
posameznimi deli območja (center vasi, športni park, stara vas, območje
novejše individualne stanovanjske gradnje, pokopališča). V centru
naselja je treba zagotoviti tudi javna parkirišča in druge javne
površine, predvsem zelenice. |
(15) Na območju mejnega prehoda se spodbuja
razvoj centralnih, turističnih ali gospodarskih dejavnosti. Območje se
urbanistično in arhitekturno podreja principom urbanističnega in
arhitekturnega oblikovanja kraških naselij ter v skladu s krajinskimi
značilnostmi območja. |
Kobjeglava - Tupelče |
(16) Naselje Kobjeglava je večje
kraško gručasto naselje, ki se nahaja na vzhodnem delu Komenske planote
ob regionalni cesti med Štanjelom in Komnom. Naselje je funkcionalno
povezano z naseljem Tupelče. Funkcionalno povezano območje obeh naselij
se v omrežju centralnih naselij občine razvija kot središčno naselje. |
(17) Urbanistično oblikovanje posameznih
prostorov znotraj naselij, ki so za oblikovanje javnega prostora posebno
pomembni, se določi s pomočjo variantnih rešitev, lahko tudi javnih
natečajev. |
Druga naselja |
(18) V vseh naseljih ter na območjih
razpršene poselitve se identiteta ohranja z obnovami obstoječih objektov
ter z ohranjanjem kvalitetnih tipologij gradenj, v naseljih pa tudi z
zagotavljanjem ustrezne količine zelenih in drugih odprtih javnih
površin ter zagotavljanjem ustreznega razmerja med odprtimi in grajenimi
površinami. |
|
II.7 USMERITVE ZA RAZVOJ V
KRAJINI |
|
II.7.1 Usmeritve za
razvoj v krajini |
|
31. člen |
|
(prikaz usmeritev za razvoj
v krajini) |
|
Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na
strateških kartah Karta 4.1: Usmeritve za razvoj v krajini, Razvoj
dejavnosti v krajini in Karta 4.2: Usmeritve za razvoj v krajini,
Varovanja in omejitve. |
|
32. člen |
|
(splošne usmeritve za
razvoj v krajini) |
|
(1) Razvoj krajine v Občini Komen bo usmerjen
v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju
gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z
največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu
z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter
ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč. Na območjih, ki so
spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih
kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje. Poleg kmetijstva, gozdarstva
in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj
posameznih krajin razvijale tudi turistične in rekreacijske dejavnosti. |
(2) Z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne
in simbolne prepoznavnosti krajine se zagotavlja večja privlačnost
območij, specifične razvojne možnosti, kvalitetno bivalno okolje in
možnosti za identifikacijo prebivalstva s teritorijem občine. Kulturno
in simbolno prepoznavnost ter doživljajsko vrednost krajine oblikujejo
pestra kulturna krajina, stavbna in naselbinska dediščina podeželja ter
naravne kakovosti, predvsem biodiverziteta. |
(3) Celoten kraški del občine, ki predstavlja
pretežen del občine, sodi med krajinska območja s prepoznavnimi
značilnostmi na nacionalni ravni. Pomembno vlogo ima tudi območje
Braniške doline, kot območje regionalne prepoznavnosti. |
(4) Dejavnike prepoznavnosti krajine se
obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost za
prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh območjih se spodbuja
dejavnosti kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s
kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo,
oblikovanje kulturnih poti itd. ter tako prispeva h gospodarskemu
razvoju ter ohranitvi in povečanju prepoznavnosti. |
(5) Območja s prepoznavnimi značilnostmi na
nacionalni ravni se lahko tudi zavaruje, če se s tem zagotovi dodatne
možnosti za njihovo uspešno upravljanje. |
|
33. člen |
|
(usmeritve za razvoj
kmetijstva) |
|
(1) Kmetijska zemljišča se glede na
pridelovalni potencial tal razvršča v trajno varovana kmetijska
zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Trajno varovana kmetijska
zemljišča, ki bodo namenjena za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo in
za katera bo zagotovljeno trajno varstvo, je treba določiti po
predhodnem usklajevanju z drugimi interesi v prostoru. |
(2) Kljub slabšim pridelovalnim pogojem je v
Občini Komen potrebno spodbujati ohranjanje in razvoj kmetijstva, ker se
s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine,
biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot, obenem pa pripomore k
preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč ter k omejevanju požarne
ogroženosti. |
(3) Spodbuja se ekstenzivno ekološko
kmetovanje v povezavi s turistično ponudbo in dopolnilnimi dejavnostmi
na kmetijah (predelovanje kmetijskih pridelkov ter mesnih in mlečnih
izdelkov). Prednostno se spodbuja pašno živinorejo, rejo drobnice in
vinogradništvo, v dolini Branice pa tudi sadjarstvo in zelenjadarstvo.
Skladno z možnostmi se razvija tudi intenzivno kmetijstvo. |
(4) Kmetijska zemljišča v neposredni bližini
naselij ter med obstoječo pozidavo so pomemben tvorec kulturne in
krajinske identitete naselij na Krasu. Ob upoštevanju potreb za razvoj
naselij ter ob upoštevanju ekoloških in gospodarskih pogojev, se ta
kmetijska zemljišča namenjajo za pozidavo le ob hkratnem upoštevanju
njihove kulturne in krajinske vrednote v sistemu poselitve. Kmetijska
zemljišča med obstoječo pozidavo vključujemo v zeleni sistem naselij. |
(5) Na kmetijskih zemljiščih se pogojno
omogoča gradnjo nekaterih enostavnih in nezahtevnih kmetijskih objektov,
ki niso namenjeni intenzivni pridelavi rastlin ali reji živali ter so
skladni s kulturno in simbolno prepoznavnostjo krajine. Objekti ne smejo
degradirati kulturne krajine. |
(6) Posegi na kmetijska zemljišča, ki ne
predstavljajo gradnje stavb in so povezani s kmetijsko dejavnostjo
(postavitev latnikov, urejanje teras, ograjevanje pašnikov …) se prav
tako izvajajo na način, ki je skladen s kulturno in simbolno
prepoznavnostjo krajine. |
|
34. člen |
|
(usmeritve za razvoj
gozdarstva) |
|
(1) Gospodarjenje z gozdovi je možno v skladu
z gozdnogospodarskimi načrti, ki temeljijo na sonaravnem in trajnostnem
gospodarjenju in večnamenski vlogi gozda (lesnoproizvodna funkcija gozda
mora biti usklajena z ekološkimi in socialnimi funkcijami gozda). |
(2) Ohranja se gozdove, ki imajo posebne
varstvene režime. |
(3) Lesnoproizvodno vlogo gozda se spodbuja
predvsem na območjih, ki so manj primerna za druge vrste rabe prostora,
predvsem kmetijstva. To so strma in skalovita pobočja, gozdovi na
plitvih in kamnitih tleh, gozdovi, ki so nastali s pogozdovanjem in
gozdovi na flišni matični podlagi, kjer obstaja zaradi naklona terena
velika nevarnost pojava erozijskih procesov. |
(4) Gradnja gozdnih prometnic je možna v
skladu z veljavno prostorsko zakonodajo. Gozdne ceste so sestavni del
gozda in so javnega značaja. Za potrebe izvajanja gozdarske dejavnosti
se odprtost gozdov z gozdnimi cestami izboljša. V gozdni prostor je v
skladu z usmeritvami območnega gozdnogospodarskega načrta mogoče
umestiti kolesarske poti, peš poti, gozdne učne poti in poti za ježo. |
(5) Preprečuje se krčenje gozdnih zaplat na
kmetijskih območjih, ki so pomembna za krajinsko sliko ali pa opravljajo
pomembno biotopsko funkcijo ali funkcijo koridorskih povezav za divjad.
Na ekstremnih rastiščih (predvsem območja varovalnih gozdov) in na
območju pogorišč je dovoljeno pogozdovanje z avtohtonimi drevesnimi
vrstami. Gozdove v naseljih in njihovi okolici, ki opravljajo pomembne
socialne funkcije ali varujejo naselja pred močnimi vetrovi (burjo), se
ohranja oziroma vključi v zeleni sistem naselja. Manj kvalitetni gozdovi
v bližini naselja, ki so nastali z zaraščanjem nekdanjih kmetijskih
površin pa se lahko namenijo za potrebe kmetijstva in poselitve. |
(6) Na izpostavljenih legah in v okolici
večjih emisijskih virov (kamnolomi) je potrebno zagotoviti trajno
prisotnost gozda. |
(7) Za varstvo gozdov pred požarom na Krasu
in drugih požarno ogroženih gozdovih se sprejmejo in izvajajo ukrepi,
predpisani za varstvo pred požari. |
|
35. člen |
|
(usmeritve za gospodarjenje
z vodami) |
|
(1) Območja vodnih in priobalnih zemljišč rek
Branice in Raše se prepušča naravni dinamiki prostora. |
(2) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima
se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima
tako, da se ohranjajo naravne retenzijske sposobnosti prostora oziroma
zagotavlja njegovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Ob izkazanem
javnem interesu se lahko retenzijske površine ali obseg vodnega režima
zmanjšuje, vendar le ob ustrezni nadomestitvi teh površin oziroma
izvedbi drugih izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšata
poplavna varnost, vodni režim in stanje voda. |
(3) Rabo prostora, ki lahko vpliva na
spremembe odtočnega režima, se usmerja izven teh območij. Nadaljnje
regulacije vodotokov niso dopustne. |
(4) Naravne procese, kot so poplavnost,
erozija in plazovitost, se upošteva kot omejitev pri načrtovanju rabe
prostora. Na erozijsko ogrožena območja se prostorskih ureditev in
dejavnosti, ki bi lahko poslabšala ali pospešila erozijske procese, ne
usmerja, temveč se jih prepušča dinamiki naravnih procesov. |
(5) Občina skoraj v celoti leži na
razpoklinskih in kraških vodonosnikih z veliko izdatnostjo, zato je tudi
skoraj v celoti zaščitena kot vodovarstveno območje. Vse obstoječe vodne
vire je treba varovati pred onesnaženjem. Vodni viri v občini so
ustrezno zaščiteni. Dejavnosti je treba v skladu s sprejetimi načrti v
največji možni meri usmerjati izven območij virov pitne vode, oziroma
njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti
za onesnaževanje voda. Z dograditvijo kanalizacijskega sistema, s
pravilnim in nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov in nadzorovano
uporabo nevarnih snovi, se odpravi oziroma maksimalno zmanjša možnost
ogrožanja vodnih virov. |
(6) Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne
vode. Odvajanje odpadnih voda neposredno v podzemne vode je prepovedano. |
(7) Na vseh območjih naselij se zagotavlja
okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. |
(8) Ohranjajo se kali, kot vodna območja
pomembna zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti in kulturne identitete
prostora. |
|
36. člen |
|
(usmeritve za pridobivanje
mineralnih surovin) |
|
(1) Na območju Občine Komen ostaja aktivno
eno območje pridobivanja mineralnih surovin, to je Štanjel (izkoriščanje
tehničnega kamna – dolomita). |
(2) Dopušča se dejavnost izkoriščanja
nahajališč naravnega kamna zaradi ohranjanja in razvoja tradicionalnih
oblik kamnoseštva in stavbarstva v povezavi z ohranjanjem stavbne
dediščine Krasa. Potrebe po izkoriščanju se uskladi z varstvenimi
zahtevami. |
(3) V primeru izkazanega interesa za
izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala
ali je smiselno določeno območje z osnovno namnesko rabo prostora
opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja
mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski
načrt (OPPN). |
|
37. člen |
|
(usmeritve za razvoj
turizma in rekreacije v naravnem okolju) |
|
(1) Razvoj turističnih, športnih in
rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale
naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z
drugimi rabami, predvsem s poselitvijo in kmetijstvom. Razvoj turizma
temelji na naravnih in kulturnih kvalitetah občine in ni usmerjen v
razvoj množičnega turizma. |
(2) Turistična ponudba v občini se povezuje s
ponudbo Krasa na različnih nivojih, skupaj s sosednjimi občinami,
čezmejno in tudi širše s sosednjimi turističnimi območji. Čezmejno
povezovanje je pomembno predvsem zaradi neposredne bližine obale ter
dobro razvite mreže mednarodnih letališč. |
(3) Celotna občina se razvija kot turistično
območje, predvsem na podlagi izjemnih kulturnih in naravnih danosti.
Turistične dejavnosti se z namenom revitalizacije strnjenih jeder
prvenstveno usmerja v obstoječe objekte. |
(4) Center razvoja turistične ponudbe
predstavlja območje naselij Štanjel in Kobdilj, kjer se poleg
nastanitvenih kapacitet zagotavlja kulturna, izobraževalna, kongresna,
enogastronomska in rekreacijska ponudba. |
(5) V turistično ponudbo se vključuje večina
naselij v občini, predvsem na podlagi bogate naselbinske in etnološke
dediščine ob kvalitetni enogastronomski ponudbi gostišč, turističnih
kmetij in tipičnih »osmic« ter športne in rekreacijske ponudbe. Z
zasnovo turističnih osi se oblikuje turistične produkte občine. |
(6) Na območju se predvideva tudi več manjših
točk turistične ponudbe, predvsem v obliki dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah, športno rekreacijske ponudbe ter promocije kulturnih in
naravnih znamenitosti. |
(7) Posamezne točke turistične ponudbe Krasa
bo povezovala mreža kolesarskih in peš poti. Poti in kolesarske steze
naj bodo tematsko urejene (pot ob meji, konjeniške poti, poti prve
svetovne vojne …). |
(8) Na turističnih, športnih in rekreacijskih
območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v
skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne površine. Zaradi
ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športnih in
rekreacijskih dejavnosti glede na letni čas lahko časovno omeji. |
(9) Spodbuja se tudi razvoj alternativnih
oblik turizma (posebne zdravstvene storitve in podobno). |
|
38. člen |
|
(usmeritve za varstvo
naravnih kakovosti) |
|
(1) Območja in objekti varstva naravnih
kakovosti so zavarovana območja, območja predlagana za zavarovanje,
naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi in posebna
varstvena območja Natura 2000. |
(2) Ohranja in varuje naj se pomembnejše dele
habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter
prednostnih habitatnih tipov. Ohranitev ogroženih in zavarovanih vrst in
prednostnih habitatnih tipov se zagotavlja v okviru varstva ekološko
pomembnih območij ter posebnih varstvenih območjih. Za zagotavljanje
sprejemljivosti načrtovanega prostorskega razvoja občine je na območjih
Nature 2000 in zavarovanih območjih potrebno upoštevati omilitvene
ukrepe. |
(3) Z namenom ohranjanja biodiverzitete je
treba posebno pozornost posvečati ohranjanju reliefnih in mikroreliefnih
kraških pojavov (vrtače, kale, škraplje, žlebiče …) ter ohranjanju
suhozidov in kalov. Suhozidi so en izmed bolj prepoznavnih elementov
kraške krajine, ki hkrati predstavljajo tudi življenjski prostor
ogroženih in zavarovanih živalskih vrst, predvsem plazilcev. Obnova
suhozidov, se mora zato izvajati na tradicionalen način, brez uporabe
veziv. Kali so pomemben življenjski prostor dvoživk. Obnavljajo naj se
le v obdobjih izven razmnoževalnih ciklov živali, vezanih na kal, to je
predvsem pozno jeseni in pozimi. Če je kal suh, se ga lahko obnavlja
tudi poleti. Pri obnovi kalov se ne uporablja betona. Pri obnovi se
ohranjajo položne brežine kala, da se bodo vanj lahko naselile rastline
in živali. |
|
39. člen |
|
(usmeritve za varstvo
kulturnih kakovosti) |
|
(1) Ohranjati je treba kulturni in simbolni
pomen ter doživljajsko vrednost prostora, ki jo predstavljajo pestra
kulturna krajina, arheološka, stavbna in naselbinska dediščina. S tem
namenom je treba ohranjati kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega
vzorca, predvsem njunih stikov, ter ohranjati krajinsko merilo. |
(2) Na in ob objektih in območjih kulturne
dediščine niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi spremenili njene
lastnosti, vsebino ali obliko, če bi s tem zmanjšali vrednost
prepoznanih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati
javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju
kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v
prostoru, se uskladijo z omejitvami varstva dediščine. Upoštevati je
treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije
dediščine v prostoru. |
(3) Z namenom ohranjanja oziroma
revitalizacije dediščine se spodbuja vnos novih vsebin, če se s tem ne
zmanjšuje vrednost dediščine. |
|
II.8 USMERITVE ZA VARSTVO
PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
40. člen |
|
(prikaz usmeritev za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
Usmeritve za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami so prikazane na straški karti Karta 4.2: Usmeritve za
razvoj v krajini, Varovanja in omejitve. |
|
41. člen |
|
(usmeritve za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Na erozijskih območjih in območjih
požarno ogroženih gozdov se pri načrtovanju poselitve, infrastrukture
ali dejavnosti in prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem
povzročijo naravne nesreče, upošteva vse predpisane ukrepe za
zavarovanje. |
(2) V obstoječih poseljenih območjih na
ogroženih območjih je treba zagotavljati izvedbo ustreznih zaščitnih
ukrepov. |
(3) Za varstvo gozdov pred požari na Krasu in
drugih požarno ogroženih gozdovih se sprejemajo in izvajajo ukrepi,
predpisani za varstvo pred požari. |
|
42. člen |
|
(zaščita in reševanje) |
|
(1) Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami se izvaja v skladu z načrti zaščite in reševanja, izdelanih na
podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Za potrebe zaščite in reševanja se
predvidi območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike,
območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč,
za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje. Načrtujejo
se v skladu z načrtom civilne zaščite. |
(3) Zagotovi se prostorske možnosti za
izvajanje ukrepov, ki so povezani s protipožarno zaščito naselij. |
|
43. člen |
|
(območja za potrebe
obrambe) |
|
V občini ni območij izključne ali območij
omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe. |
|
II.9 USMERITVE ZA DOLOČITEV
NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ |
|
44. člen |
|
(prikaz usmeritev za
določitev namenske rabe zemljišč) |
|
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
so prikazane na strateški karti Karta 5: Usmeritve za določitev namenske
rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
45. člen |
|
(usmeritve za določitev
namenske rabe zemljišč) |
|
(1) V strateškem delu občinskega prostorskega
načrta se na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v
krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture prikažejo usmeritve
za opredelitev namenske rabe stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in
drugih zemljišč. |
(2) V izvedbenem delu občinskega prostorskega
načrta se določijo območja zemljišč osnovne namenske rabe (stavbna,
kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča). Stavbna zemljišča se
delijo podrobneje na podrobnejšo namensko rabo. |
(3) Podrobnejša namenska raba stavbnih
zemljišč v naseljih, ki načrtujejo intenzivnejši razvoj, se določi na
podlagi usmeritev iz urbanističnih načrtov. Podrobnejša namenska raba
stavbnih zemljišč za ostala naselja se določijo na podlagi potreb
naselij v skladu z njihovo funkcijo v omrežju naselij, dejanskim stanjem
namenske rabe ter potrebnimi manjšimi širitvami. |
(4) Kmetijska zemljišča se prikažejo ločeno
glede na varstvo in sicer kot trajno varovana in druga kmetijska
zemljišča. Določijo se na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih
zemljišč, kategorizacije kmetijskih zemljišč ter drugih uradnih
kmetijskih prostorskih evidenc in na podlagi zmanjševanja ali širitve
stavbnih zemljišč naselij in razpršene poselitve. |
(5) Gozdna zemljišča se določijo na podlagi
evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kategorije gozdov in
izvedenih sanacij požarišč. Površine gozdov po dejanski rabi se ustrezno
zmanjšajo za potrebe širitve stavbnih zemljišč naselij in razpršene
poselitve ter za površine, ki se že pretežno uporabljajo v kmetijske
namene oziroma so primerne za uporabo v kmetijske namene. |
(6) Vodna zemljišča se določijo na podlagi
prikaza stanja prostora (vodna telesa površinskih voda). Ostale vodne
površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se opredelijo po
pretežni namenski rabi prostora. |
(7) Druga zemljišča (predvsem za
infrastrukturo) se določijo na podlagi prikaza stanja prostora oziroma
ob upoštevanju dejanskega stanja ter projektnih preveritev. |
(8) Namenska raba prostora je podlaga za
usmerjanje dejavnosti v prostoru. |
|
II.10 USMERITVE ZA
DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV |
|
46. člen |
|
(usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev) |
|
(1) Osnovne usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev (PIP) za posege in prostorske ureditve so
podane v strateškem delu občinskega prostorskega načrta. Podrobnejše
usmeritve za območja naselij Komen z Divči ter Štanjela s Kobdiljem so
podane na podlagi urbanističnih načrtov. |
(2) Za pregleden prikaz določitve prostorskih
izvedbenih pogojev je izvedena členitev prostora. Celoten prostor občine
je razdeljen na prostorske enote. Prostorska enota je območje z enotno
izraženo prostorsko identiteto. Prostor delimo na krajinske in
funkcionalne enote ter podrobneje na enote urejanja prostora (EUP).
Enote urejanja prostora imajo praviloma enolično namensko rabo in so
nosilke enotnih meril za urejanje prostora. |
(3) Krajinske enote Občine Komen so Tržaški
kras, Goriško-Komenski kras, Dutoveljsko-Tomajski kras in Dolina
Branice. |
(4) Funkcionalnih enot je, tako kot naselij,
35. |
|
III. IZVEDBENI DEL |
|
III.1. SPLOŠNA DOLOČILA |
|
47. člen |
|
(vsebina izvedbenega dela) |
|
(1) Izvedbeni del določa: |
– območja namenske rabe prostora (v
nadaljevanju NRP), |
– gospodarsko javno infrastrukturo (v
nadaljevanju GJI), |
– enote urejanja prostora (v nadaljevanju
EUP), |
– prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju
PIP), |
– območja, za katera se pripravi občinski
podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za
izdelavo OPPN. |
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri
izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem
umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti
objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo
predpisi. |
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je
potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter
rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi,
upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne
režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh
pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. |
|
48. člen |
|
(stopnja natančnosti mej) |
|
(1) Meje enot urejanja prostora in namenske
rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in
digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem
katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji, je za
določitev meje uporabljen topografski podatek. |
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja
prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti
zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor
meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna
od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih
orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju
obravnavane meje. |
(3) V primerih, ko meje enot urejanja
prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami
zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti
topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik, ki
onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna
interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda
pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega
prostorskega načrtovalca. |
(4) Drugi grafični prikazi tega odloka so
pripravljeni na podlagi podatkov prikazanih v »Prikazu stanja prostora«,
katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v
določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi. |
(5) V primerih, ko zaradi neusklajene ali
neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v
tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno
v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali
drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže
usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v
prostoru. |
|
49. člen |
|
(členitev prostora) |
|
(1) Za potrebe določitve prostorskih
izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. |
(2) Celotni prostor občine je razdeljen na
krajinske enote. Krajinske enote obsegajo območja vseh namenskih rab,
tako stavbna kot druga zemljišča. |
(3) Območja stavbnih zemljišč so razdeljena
na funkcionalne enote. Število funkcionalnih enot je enako številu
naselij. |
(4) Območja stavbnih zemljišč naselij znotraj
ene funkcionalne enote so razdeljena v enote urejanja prostora. EUP so
območja z enotnimi merili za urejanje prostora. Prikazane so na kartah
»Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
|
50. člen |
|
(prostorske enote) |
|
Prostorske enote so: |
– krajinske enote |
Tabela 2 |
Ime krajinske
enote |
Oznaka krajinske
enote |
Tržaški kras |
KE – 01 |
Goriško-Komenski
kras |
KE – 02 |
Dutoveljsko-Tomajski kras |
KE – 03 |
Dolina Branice |
KE – 04 |
– funkcionalne enote |
Tabela 3 |
Ime naselja |
Oznaka naselja |
Ime naselja |
Oznaka naselja |
Brje pri Komnu |
BK |
Lukovec |
LU |
Brestovica pri
Komnu |
BR |
Mali dol |
MA |
Coljava |
CO |
Nadrožica |
NA |
Čehovini |
ČE |
Preserje pri
Komnu |
PR |
Divči |
DI |
Rubije |
RU |
Dolanci |
DO |
Sveto |
SV |
Gabrovica pri
Komnu |
GA |
Šibelji |
ŠI |
Gorjansko |
GO |
Škofi |
ŠK |
Hruševica |
HR |
Škrbina |
ŠB |
Ivanji grad |
IV |
Štanjel |
ŠT |
Klanec pri Komnu |
KL |
Tomačevica |
TO |
Kobdilj |
KB |
Tupelče |
TU |
Kobjeglava |
KG |
Vale |
VA |
Koboli |
KI |
Večkoti |
VE |
Kodreti |
KD |
Volčji grad |
VO |
Komen |
KO |
Zagrajec |
ZA |
|
|
|
|
|
51. člen |
|
(enote urejanja prostora) |
|
(1) Enote urejanja prostora so označene z
enolično oznako, ki je sestavljena iz: |
– oznake naselja, |
– zaporedno številko EUP znotraj naselja. |
Primer: ŠT-26. |
(2) Enote urejanja prostora razpršene
poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: |
– oznake krajinske enote, |
– zaporedno številko enote razpršene
poselitve v celotni občini. |
Primer: KE-01/14. |
|
52. člen |
|
(prostorski izvedbeni
pogoji, ki veljajo za EUP) |
|
(1) Za vsako EUP ta odlok določa prostorske
izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: |
– splošne prostorske izvedbene pogoje, |
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, |
– morebitne posebne prostorske izvedbene
pogoje za posamezne enote ali podenote urejanja prostora. |
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se
uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače. |
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po
posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, da so podrobni prostorski
izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni prostorski
izvedbeni pogoji. |
(4) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih
in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev določeni tudi posebni
prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne
oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni
prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo
posebni prostorski izvedbeni pogoji. Posebni prostorski izvedben pogoji
so lahko samo tekstualni (Priloga 2) ali tudi grafični (Priloga 3). V
primeru, da se EUP ureja s posebnimi PIP, je v grafiki dodana oznaka
»*«. |
Primer: ŠT-16 * |
(5) Za EUP, za katere je predvidena izdelava
OPPN, veljajo do uveljavitve le teh določila iz III.5. poglavja tega
odloka. V primeru, da se EUP ureja z OPPN je dodana tudi oznaka načina
urejanja. |
Primer: KO-31 OPPN |
|
53. člen |
|
(prikaz stanja prostora) |
|
(1) Prikaz stanja prostora je obvezna priloga
OPN in je pripravljena na podlagi podatkov iz prostorskega
informacijskega sistema, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za prostor.
Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve
podatkov. |
(2) Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem
varstvena, varovana, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga
območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni
režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih,
kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje
stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim
aktom občine. |
(3) Prostorski informacijski sistem se bo
vzpostavil in vzdrževal za opravljanje nalog države in spremljanje nalog
občin na področju urejanja prostora, vključno s pripravo in sprejemom
prostorskih aktov, spremljanjem stanja prostora ter za omogočanje
javnosti, da se seznani s stanjem v prostoru. |
(4) V prikaz stanja prostora so lahko
vključeni tudi podatki, ki služijo pripravi, sprejemu in spremljanju
prostorskih aktov, kot so demografski podatki, socio-ekonomski kazalci,
podatki o fizičnih lastnostih prostora, kazalci urbanega razvoja in
kazalci okolja s stališča varovanja človekovega zdravja iz okoljskega
poročila ter drugo. Podatki se bodo vključevali v prostorski
informacijski sistem glede na potrebe po teh podatkih v okviru
prostorskega načrtovanja. |
|
III.2. NAMENSKA RABA
PROSTORA |
|
54. člen |
|
(vrste namenske rabe
prostora) |
|
(1) Vsaka zemljiška parcela ima s tem odlokom
predpisano vrsto namenske rabe. |
(2) Namenska raba prostora je prikazana na
kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3) Površine cestišč obstoječih
kategoriziranih javnih cest, prikazanih na kartah »Prikaz stanja
prostora«, imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC –
površine cest. |
(4) Vrste namenskih rab določa naslednja
preglednica: |
Tabela 4 |
OSNOVNA
NAMENSKA RABA |
PODROBNEJŠA
NAMENSKA RABA |
I. OBMOČJA
STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
S – OBMOČJA
STANOVANJ |
|
SK – površine
podeželskega naselja |
|
C – OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
|
CU – osrednja
območja centralnih dejavnosti |
|
CD – druga
območja centralnih dejavnosti |
|
I – OBMOČJA
PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
IG – gospodarske
cone |
|
IK – površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
B – POSEBNA
OBMOČJA |
|
BT – površine za
turizem |
|
BC – športni
centri |
|
Z – OBMOČJA
ZELENIH POVRŠIN |
|
ZS – površine za
oddih, rekreacijo in šport |
|
ZP – parki |
|
ZD – druge
urejene zelene površine |
|
ZK – pokopališča |
|
P – OBMOČJA
IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
PC – površine
cest |
|
PO – ostale
prometne površine |
|
PŽ – površine
železnic |
|
O – OBMOČJA
OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
A – POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE |
II. OBMOČJA
KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
|
K1 –
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
K2 – DRUGA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
III. OBMOČJA
GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
G – GOZDNA
ZEMLJIŠČA |
IV. OBMOČJA
VODA |
|
|
VC –
POVRŠINSKE CELINSKE VODE |
V. OBMOČJA
DRUGIH ZEMLJIŠČ |
|
|
LN – POVRŠINE
NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA |
|
OO – OSTALA
OBMOČJA |
|
III.3. SPLOŠNI PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI |
|
III.3.1. Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
55. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj) |
|
(1) Gradnje so dovoljene le na območjih
stavbnih zemljišč, razen gradenj izven stavbnih zemljišč, ki jih
dopuščajo zakonski predpisi in ta odlok. |
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa
drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj: |
– gradnja novega objekta, |
– gradnja novega objekta kot dozidava,
nadzidava, |
– rekonstrukcija objekta, |
– odstranitev objekta. |
(3) Dozidava, nadzidava in rekonstrukcija
objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih. Rekonstrukcija
legalno zgrajenih objektov je mogoča na vseh vrstah namenskih rab.
Dozidava in nadzidava legalno zgrajenih objektov je možna, če njihova
namembnost ni neskladna z namensko rabo prostora in ob upoštevanju
drugih določil tega odloka. |
|
56. člen |
|
(dopustna gradnja objektov
in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor na celotnem območju
občine) |
|
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa
drugače, je na celotnem območju občine na vseh namenskih rabah dopustna
gradnja naslednjih objektov oziroma naslednji posegi v prostor: |
– gradbeno inženirski objekti, ki so po
predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o
določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 211: |
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje in |
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje; |
– gradnja cest, če so te predvidene v karti
»Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske
infrastrukture«, |
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest.
Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija
ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in
pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti,
protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objektov
gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba
zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, |
– dostope do objektov, skladnih s prostorskim
aktom, če gre za objekt |
– ki ga je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih, |
– razpršene gradnje, |
– ki ga je dopustno graditi na površinah
razpršene poselitve, |
– začasne ureditve za potrebe obrambe, in
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– vodni objekti, |
– gradnja mostov, podhodov in predorov, |
– raziskave podzemnih voda, raziskovanje
mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, |
– revitalizacija kulturne dediščine, ki se ne
uporablja v druge namene. |
(2) Na vseh območjih stavbnih zemljišč v
občini je dovoljena gradnja podzemnih objektov in kletnih etaž pod
stavbami povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske
razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice, stabilnost objektov
in druge okoliščine. |
|
57. člen |
|
(spremembe namembnosti
objektov) |
|
(1) Spremembe namembnosti objektov so
dopustne le za uvajanje dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo
prostora. |
(2) Na zakonito zgrajenih objektih in
njihovih parcelah, katerih namembnost ni skladna z namensko rabo enote
urejanja prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so do
takrat dopustna samo vzdrževalna dela, rekonstrukcija brez povečevanja
volumna in odstranitev objektov. Šteje se, da je namembnost neskladna z
namensko rabo prostora, ko gre za med seboj izključujoče dejavnosti po
tem odloku. |
|
58. člen |
|
(dopustne vrste dejavnosti
na namenskih rabah) |
|
(1) Za vsako namensko rabo prostora so
določene osnovne, spremljajoče in prepovedane dejavnosti. |
(2) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do
50 % BTP posameznega objekta. |
(3) Prepovedane dejavnosti so tiste
dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati. |
(4) Dejavnosti so opredeljene na podlagi
predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti. Za potrebe tega odloka,
se uporablja poimenovanja dejavnosti, ki so poenostavljena ali združena
iz več kategorij iz predpisa, kot prikazano v tabeli 5. |
Tabela 5 |
izraz,
uporabljen v tem odloku |
Standardna
klasifikacija dejavnosti |
bivanje |
|
kmetijstvo in
gozdarstvo |
A – kmetijstvo
in lov, gozdarstvo, ribištvo |
rudarstvo |
B – rudarstvo |
industrijske
dejavnosti |
C – predelovalne
dejavnosti
D – oskrba z
električno energijo, plinom, paro
E – oskrba z
vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
F – gradbeništvo |
obrtne
dejavnosti |
C – predelovalne
dejavnosti (v obsegu skladnem z zakonodajo s področja obrti)
S – druge
dejavnosti |
trgovske in
storitvene dejavnosti |
G – trgovina,
vzdrževanje in popravila motornih vozil
S – druge
dejavnosti |
promet in
skladiščenje |
H – promet in
skladiščenje |
gostinstvo |
I – gostinstvo |
poslovne
dejavnosti |
J –
informacijske in komunikacijske dejavnosti
K – finančne in
zavarovalniške dejavnosti
L – poslovanje z
nepremičninami
M – strokovne,
znanstvene in tehnične dejavnosti
N – druge
raznovrstne poslovne dejavnosti
S – druge
dejavnosti
U – dejavnost
eksteritorialnih organizacij in teles
H – poštna in
kurirska dejavnost |
družbene
dejavnosti |
P –
izobraževanje
Q – zdravstvo in
socialno varstvo
R – kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
O – dejavnost
javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva
S – druge
dejavnosti – verske dejavnosti |
|
59. člen |
|
(dopustne vrste objektov po
namenski rabi prostora) |
|
(1) Dopustne vrste objektov so opredeljene v
skladu s predpisi o klasifikaciji objektov. |
(2) Dopustne vrste zahtevnih in manj
zahtevnih objektov po posamezni namenski rabi so določene v poglavju
»III.4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji«. |
(3) Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov po posamezni namenski rabi so določene v Prilogi 1. |
|
III.3.2. Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov |
|
60. člen |
|
(odmiki objektov od
sosednjih zemljišč in objektov) |
|
(1) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj
tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni,
sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v
okviru funkcionalne parcele objekta. |
(2) Najbolj izpostavljen del (nad in pod
terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj |
– 4 m pri novem zahtevnem in manj zahtevnem
objektu, |
– 4 m pri novi nezahtevni in enostavni
stavbi, |
– 0,5 m pri nezahtevnih in enostavnih
objektih, ki niso stavba. |
(3) Pri rekonstrukciji legalno zgrajenega
objekta, ki ohranja enake gabarite in odprtine na fasadi, obrnjeni proti
sosednji parceli, ni potrebno pridobiti soglasja lastnikov te parcele,
čeprav je odmik stavbe od parcelne meje manjši od 4 m. |
(4) Določbe o odmikih iz drugega odstavka
tega člena ne veljajo, če je z regulacijskimi črtami v prostoru določeno
drugače. Odmiki novozgrajenih objektov na območjih naselbinske dediščine
morajo slediti gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in drugim
obstoječim gradbenim linijam v prostoru (kot so linije, ki izhajajo iz
zazidave strnjenih vaških jeder, gradnja na meji odprtega javnega
prostora, obodna zazidava dvorišč domačij), ki se povzemajo iz vzorca
poselitve znotraj EUP. |
(5) Za odmike objektov, ki so manjši od
odmikov, določenih v drugem odstavku tega člena, je potrebno v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega, da so
izpolnjene vse zahteve iz prvega odstavka tega člena in predložiti
soglasje lastnika sosednje parcele oziroma upravljavca ceste. Nezahtevne
in enostavne objekte je mogoče graditi do ali na parcelni meji
sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov
sosednjih zemljišč. |
(6) Ne glede na določbe drugega in petega
odstavka tega člena se medsoseske ograje praviloma postavijo na mejo
zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel
soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje
na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do
meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo
ne posega na sosednje zemljišče. |
(7) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov
je na območjih naselbinske dediščine dovoljena gradnja novega objekta na
mestu in v gabaritih prejšnjega objekta (nadomestna gradnja). V primeru,
ko lastniki sosednjih zemljišč o gradnji na parcelni meji ne soglašajo,
je lahko objekt postavljen največ do meje zemljiške parcele na kateri se
gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. |
(8) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je
najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od cestišča 1,5 m, razen če
upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom ali če je odmik določen z
regulacijsko linijo. |
(9) Navedeni odmiki ne veljajo za linijske
vode gospodarske javne infrastrukture. |
|
III.3.3. Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
|
61. člen |
|
(določanje velikosti
objektov) |
|
(1) Merila za določanje velikosti objektov so
opredeljena z: |
– največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti
funkcionalne parcele objekta (FZ), |
– najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih
površin (FZP) na funkcionalni parceli objekta, |
– največjo višino objektov (V), |
– etažnostjo objektov. |
(2) Kadar je obstoječa zazidanost večja od
dovoljene zazidanosti, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih
dopustne le rekonstrukcije, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov
ter spremembe namembnosti objektov. Dopustna je tudi gradnja objektov
pod nivojem terena. Na območjih naselbinske dediščine je dovoljena tudi
gradnja novega objekta na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta
(nadomestna gradnja). |
(3) Na območjih strnjene gradnje se lahko
višina stavbe poveča do višine kapi sosednje višje stavbe, ne glede na
etažnosti, določene v podrobnih pogojih po namenskih rabah. |
|
III.3.4. Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja |
|
62. člen |
|
(oblikovanje zahtevnih in
manj zahtevnih objektov) |
|
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve morajo
spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter
morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse. Upoštevati
je potrebno kvalitete krajine, kamor se umešča objekt (Kras, Vipavska
dolina). |
(2) Vsi novi objekti in prostorske ureditve
se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim
obstoječim objektom v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih,
višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in
teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, ograje,
oporni zidovi, urbani opremi in drugih oblikovnih značilnostih prostora.
Skladnost s tem določilom mora biti obrazložena in utemeljena v
projektni dokumentaciji. |
(3) V prostorskih enotah z izraženim
prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je potrebno elemente
arhitekturnega oblikovanja stavb (stavbni volumen, višina, naklon
strehe, smeri slemen, barva in tekstura fasad in streh, izbiro
materialov in drugo) in ureditve odprtega prostora (material in način
gradnje ograj, opornih zidov, tlakovanja, urbane opreme in drugo)
prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. Barve kritin morajo
biti prilagojene posameznemu stavbnemu tipu in celostni podobi naselja.
Kritine ne smejo biti odsevajoče. |
(4) Pri oblikovanju fasad je glede
oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi kot so členitev, barve in
materiali fasad, okna, nadstreški, balkoni, ograje, ipd. potrebno
smiselno upoštevati kakovostne okoliške objekte v prostorski enoti. |
(5) Pri barvi fasadnih ometov se lahko
uporabijo bela, siva in nežni zemeljski toni (bež, oker, opečna, rjava
in podobno) ter pastelne barve. Prepovedana je uporaba intenzivnih barv
(na primer citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena,
živo, temno oziroma turkizno modra) in fasadne opeke. Barva fasade mora
biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in mora
biti skladna z izdelano barvno študijo za naselja Občine Komen. |
(6) Priporoča se uporaba značilnih kraških
konstrukcijskih stavbnih členov kot so porton, stebri, zunanji hodnik,
dekorativni kamniti stavbni členi … Prepovedani so neznačilni
arhitekturni elementi in detajli na fasadah (večkotni izzidki z
nepravimi koti, stolpiči, tipični arhitekturni elementi drugih
arhitekturnih okolij kot so grška stebrišča …) in na strehah objektov
(čopi, frčade …). |
(7) Nameščanje modularnih solarnih in
fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno pod pogojem, da ne presegajo
slemena streh in so v največji možni meri postavljeni tako, da so
poravnani s strešino. Pri ravnih strehah morajo biti od venca odmaknjeni
najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Nameščanje modulov
solarnih in fotovoltaičnih sistemov na strehah objektov znotraj
naselbinske dediščine ni dopustno, če vplivajo na silhueto naselja ali
pomembnejše vedute v naselju ali so iz smeri javnih površin na vizualno
izpostavljenih delih objekta, ampak se jih umešča na vizualno
neizpostavljenih lokacijah. Umeščanje fotovoltaičnih sistemov na fasade
ni dovoljeno. |
(8) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati
na izpostavljene dele uličnih fasad objektov, razen če tehnično drugače
ni mogoče. |
(9) Elektro omarice, omarice plinskih,
telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti
tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na izpostavljenih delih
uličnih fasad objektov. |
(10) Povsod, kjer terenske razmere to
omogočajo, je priporočena izvedba značilnih kraških zidov (od suhozida
do zidu iz klesanih kamnov), vključno z izbiro in načinom uporabe malt,
značilno za take gradnje na Krasu. V primeru drugačnih izvedb, npr. v
betonu, naj bo vidna stran zidu sestavljena iz lokalnega kamna, ometana
ali ozelenjena. Postavitev ograj in opornih zidov v območju površin,
potrebnih za preglednost priključkov, križišč in preglednih berm
državnih cest ni dovoljena. |
(11) S splošnimi in podrobnimi PIP podano
oblikovanje je izjemoma lahko tudi drugačno, ko gre za posamezne
nestanovanjske objekte, ki jih je možno oblikovati v kontrastu z
okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima
različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko
dominanto, doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami na
prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza, v središčih
posameznih naselij, pa tudi na izrazito dominantnih legah, vendar vedno
ob upoštevanju obstoječih dominant in kvalitet prostora. Za tak poseg je
potrebno izdelati idejni projekt, ki vsebuje tudi tri-dimenzionalno
predstavitev umestitve objekta v prostor ter pridobiti pozitivno mnenje
občinske strokovne službe, pristojne za prostor ter soglasje občinskega
sveta. |
(12) Samostojno stoječi objekti za
oglaševanje površine nad 4 m2 niso
dovoljeni. |
|
63. člen |
|
(velikost, urejanje in
oblikovanje javnih zelenih površin) |
|
(1) Ohranja se obstoječa vegetacija. Pri
novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste.
Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Uporaba
eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na
parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega
pomena. Zasaditev javnih površin je potrebno izvajati z drevesi, katerih
obseg debla je minimalno 0,18 m na višini 1,0 m od tal po saditvi in
višino debla min 2,2 m. |
(2) Kolesarske steze, pešpoti in ceste je,
kjer je to možno, potrebno zasajati z drevoredi. |
(3) Obrežne drevnine ni dovoljeno
odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev
nujna, jo je potrebno nadomestiti oziroma sanirati. |
|
64. člen |
|
(gradnja in urejanje
parkirnih mest in garaž) |
|
(1) Pri gradnjah novega objekta in spremembi
namembnosti je potrebno na funkcionalni parceli objekta zagotoviti
zadostne parkirne površine in garažna mesta, tako za stanovalce kakor
tudi zaposlene in obiskovalce. |
(2) Kadar na funkcionalni parceli objekta ni
tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila
zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta
zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so znotraj naselja in na
katerih je zagotovljena njihova uporaba. Na namenski rabi SK in A se
površina takšnih parkirnih mest šteje v velikost funkcionalne parcele
objekta, vendar le ob izkazani pravici graditi. |
(3) Števila obstoječih parkirnih mest ob
večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. |
(4) Parkirne površine na nivoju terena z več
kot 10 parkirnimi mesti je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na
2 parkirni mesti. |
|
65. člen |
|
(dimenzioniranje števila
parkirnih mest) |
|
Glede na vrsto objekta je potrebno pri
izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih
mest: |
Tabela 6 |
Vrsta zahtevnih
in manj zahtevnih objektov |
Število
parkirnih mest (PM) |
Stanovanja in
bivanje |
|
Enostanovanjske
stavbe |
2 PM /
stanovanje |
Dvostanovanjske
stavbe |
2 PM /
stanovanje |
Tri- in
večstanovanjske stavbe |
2 PM /
stanovanje |
Stanovanjske
stavbe z oskrbovanimi stanovanji |
1 PM /
stanovanje + 20 % za obiskovalce |
Stanovanjske
stavbe za druge posebne družbene skupine |
|
dijaški,
mladinski domovi in ipd. |
1 PM / 10 ležišč |
domovi za
ostarele, varna hiša, delavski dom, materinski dom ipd. |
1 PM / 5 ležišč |
Poslovno
trgovske dejavnosti |
|
Poslovne in
upravne stavbe |
1 PM/30 m2 uporabne
površine |
Trgovske stavbe |
|
trgovski lokal
pod 100 m2 |
1 PM/30 m2 uporabne
prodajne površine / ne manj kot 2 PM |
trgovina nad 100
m2 |
1 PM/50 m2 uporabne
prodajne površine / ne manj kot 4 PM |
trgovina z
neprehrambenimi izdelki |
1 PM/80 m2 uporabne
prodajne površine / ne manj kot 2 PM |
Sejemske
dvorane, razstavišča |
1 PM/80 m2 BTP |
Stavbe za
storitvene dejavnosti |
|
obrtno servisne
dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, lekarne … |
1 PM/30 m2 uporabne
površine / ne manj kot 2 PM |
avtopralnice |
3 PM / pralno
mesto |
Športne
dejavnosti |
|
Športna igrišča |
1 PM / 250 m2 zelenih
površin |
Stavbe za šport |
1 PM / 30 m2 uporabne
površine |
Turistične
dejavnosti |
|
Hotelske in
podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča,
penzioni) |
1 PM / 4 ležišča |
Gostilne,
restavracije in točilnice |
1 PM/4 sedeže +
1 PM/tekoči meter točilnega pulta – ne manj kot 5 PM |
Druge gostinske
stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) |
1 PM/10 ležišč |
Družbene
dejavnosti |
|
Stavbe za
kulturo in razvedrilo (večnamenske dvorane, kino, galerija …) |
1 PM / 5 sedežev |
Muzeji in
knjižnice |
1 PM / 80 m2 uporabne
površine |
Stavbe za
opravljanje verskih obredov |
1 PM / 10
sedežev |
Stavbe za
zdravstveno oskrbo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske
ambulante) |
1 PM / 25 m2 uporabne
površine
ne manj kot 2 PM |
Stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – osnovne šole |
1 PM / učilnico
+ 0,5 PM /
učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
Stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – otroški vrtci |
1,25 PM /
oddelek +
2 PM / oddelek
za kratkotrajno parkiranje staršev |
Industrijske
dejavnosti |
|
Nestanovanjske
kmetijske stavbe |
ne manj kot 1 PM |
Industrijske
stavbe |
1 PM/60 m2 uporabne
površine / ne manj kot 2 PM |
Skladišča |
1 PM/150 m2 BTP
/ ne manj kot 3 PM |
Delavnice za
servis motornih vozil |
6 PM /
popravljalno mesto |
Drugo |
|
Pokopališča |
1 PM / 300 m2 /
ne manj kot 10 PM |
Otroška in javna
igrišča, zabaviščni park, jahališča … |
1 PM / 600 m2 /
ne manj kot 3 PM |
Druge
nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (vojašnice,
stavbe za nastanitev policistov, gasilcev …) |
1 PM / 100 m2 |
Postajna
poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi
povezane stavbe |
1 PM/50 m2*
*število PM
upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa |
(1) Poleg navedenega števila PM je za
objekte, za katere je potrebnih več kot 10 PM, potrebno zagotoviti še
najmanj 20 % dodatnih PM za kolesa in druga enosledna vozila po možnosti
zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
(2) Pri določanju PM za objekte z javno
funkcijo je potrebno za vsakih 1 do 20 PM zagotoviti 1 PM za invalide. |
(3) V primeru skupnega parkirišča za objekte
z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem
parkiranju. |
|
66. člen |
|
(gradnja, postavitve in
oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) |
|
(1) Za določanje vrste nezahtevnih in
enostavnih objektov je treba upoštevati določila predpisov o vrstah
objektov glede na zahtevnost gradnje. |
(2) Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih
objektov je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene
pogoje: |
– Namembnost: namembnost enostavnih in
nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost obstoječe pozidave
oziroma naj ne bo v nasprotju z dejavnostmi, ki jih dovoljuje namenska
raba prostora, določena v prostorskem aktu in naj osnovne namenske rabe
prostora ne ovira. Enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni
bivanju; |
– Oblikovanje: enostavni in nezahtevni
objekti s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo,
materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne smejo kvariti
splošnega videza prostora in v prostoru ne smejo izstopati. Skladni
morajo biti z oblikovnimi značilnostmi prostora, v katerega se umeščajo.
V primeru dopolnitve obstoječe pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi
ne odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim
lastnostim zgrajenih objektov; |
– Gradnja na funkcionalni parceli objekta:
enostavni in nezahtevni objekti, ki se lahko gradijo le na funkcionalni
parceli manj zahtevnega ali zahtevnega objekta, so: |
– majne stavbe in majhne stavbe kot
dopolnitev obstoječe zazidave, razen objektov na zelenih površinah, |
– mala komunalna ČN – razen mala komunalna ČN
kot javna infrastruktura, mala ČN za potrebe dveh ali več stavb in mala
komunalna ČN, ki se lahko gradi na nestavbnih zemljiščih, |
– greznica, razen greznice, ki se lahko gradi
na nestavbnih zemljiščih. |
– Priključevanje na GJI – objekti so lahko
samostojno priključeni na omrežja GJI. |
(3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov,
ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske
rabe ter posebni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v
Prilogi 1 tega odloka. |
(4) Če se nezahtevni in enostavni objekti
gradijo k osnovni stavbi, mora biti stavba h kateri se gradijo, legalna. |
(5) Če nezahteven ali enostaven objekt posega
na območja varstev in varovanj, je obvezna pridobitev soglasij
pristojnih organov. |
|
III.3.5. Splošni
prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
|
67. člen |
|
(velikost, oblika in
umeščanje na funkcionalno parcelo objekta) |
|
(1) Pri določitvi funkcionalnih parcel
objektov je potrebno upoštevati: |
– namembnost in velikost objekta na parceli s
potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta
in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene
površine in funkcionalno zelenje …); |
– prostorske izvedbene pogoje glede lege,
velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja
objektov; |
– prostorske izvedbene pogoje glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro; |
– položaj, namembnost in velikost novih
parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel; |
– namembnost in velikost javnih površin,
prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževanje; |
– zdravstveno tehnične zahteve (odmik od
sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev,
intervencijske poti). |
(2) Funkcionalna parcela tistega objekta, ki
se lahko gradi samo na stavbnih zemljiščih, mora biti v celoti vključena
v območje stavbnih zemljišč. |
(3) V primeru, ko funkcionalna parcela
objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo
objekta določila tiste enote urejanja, v kateri leži večji del
funkcionalne parcele objekta. |
(4) V primeru, da velikost funkcionalne
parcele objekta ni posebej določena v posebnih PIP, velja: |
– najmanjša velikost funkcionalne parcele
objekta za stanovanjsko stavbo na namenski rabi SK ali A, ki ni znotraj
območja naselbinske dediščine, je 300 m2, |
– najmanjša velikost funkcionalne parcele
objekta za stavbe na namenskih rabah IG, IP, CD, CU je 400 m2, |
– za objekte razpršene gradnje velja velikost
parcele objekta kot je določeno z gradbenim dovoljenjem; kadar parcela
objekta še ni določena, potem največja velikost funkcionalne parcele
objekta na območju razpršene gradnje znaša 300 m2 ali
površina stavbišča vseh pred sprejemom tega odloka legalno zgrajenih
zahtevnih, manj zahtevnih in tistih nezahtevnih in enostavnih stavb,
pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost). |
(5) Delitev zemljiških parcel, ki
predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča)
je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta
ustreza pogojem za velikost in oblikovanje funkcionalne parcele objekta
v skladu z določili tega odloka. |
(6) Delitev zemljiških parcel stavbnih
zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več
zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih
funkcionalnih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri
določanju funkcionalne parcele objekta ni dopustno oddeliti nezazidanih
stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem
samostojne funkcionalne parcele objekta, razen zaradi konfiguracije
terena, ki gradnjo onemogoča. |
(7) Ne glede na zgoraj navedena določila je
delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture. |
(8) Funkcionalno parcelo objekta, razen
parcel gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
lokalnega pomena, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja
vzpostaviti kot praviloma eno, če to ni možno pa kot več celih
zemljiških parcel. |
(9) Določila o minimalni velikosti
funkcionalne parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše
funkcionalne parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške
zemljiške parcele predstavljajo parcele obstoječih objektov. |
(10) Stanovanjski in proizvodni objekti naj
se praviloma locirajo v severovzhodni vogal gradbene parcele s čimer
pridobimo večje zavetrne in sončne površne na jugo zahodni strani
objektov. |
|
III.3.6 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, omejitev zaradi varovanj
ter glede gradnje omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega
javnega dobra |
|
Komunalna opremljenost
zemljišč |
|
68. člen |
|
(obveznost gradnje na
komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
|
(1) Gradnja objektov, razen objektov
gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in
delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna na komunalno
opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače
določeno. |
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
je gradnja objektov dopustna tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih: |
– če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja
tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali |
– če investitor zagotovi samooskrbo objekta s
posamezno vrsto komunalne opreme. |
|
69. člen |
|
(minimalna komunalna
oskrba) |
|
(1) Stavbno zemljišče je komunalno
opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne
vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne
ceste. |
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo
vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna
oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na
namen objektov. |
|
70. člen |
|
(obvezno priključevanje na
komunalno opremo) |
|
(1) Objekte, ki se gradijo, rekonstruirajo
ali se jim spreminja namembnost, je potrebno priključiti na predpisano
obvezno komunalno opremo v skladu s členom o minimalni komunalni oskrbi
iz tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste
objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis. |
(2) Če v posameznih enotah urejanja še ni
zgrajena minimalna komunalna oprema, če njena izgradnja ni predvidena v
občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za
tekoče ali naslednje leto in zato ni mogoča priključitev na
infrastrukturo, ki bi zagotovila minimalno komunalno oskrbo, ali če
pogodba o opremljanju med investitorjem in občino še ni sklenjena, lahko
investitor zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki ga
prostorski akt ne določa, če gre za način oskrbe, ki omogoča samooskrbo
in sledi napredku tehnike. |
(3) Komunalna oprema za samooskrbo objekta na
področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja
komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso
opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do
opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. |
(4) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno
mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran
sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. |
|
Varovalni pasovi
gospodarske javne infrastrukture |
|
71. člen |
|
(varovalni pasovi grajenega
javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1) Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od
zunanjega roba cestnega sveta: |
Tabela 7 |
regionalna cesta
(RC) |
15 m |
lokalna cesta:
(lokalna cesta – LC, zbirna krajevna cesta – LZ, krajevna cesta
– LK) |
10 m |
javna pot (JP) |
5 m |
državna
kolesarska pot (KP) |
5 m |
javna pot za
kolesarje (KJ) |
2 m |
(2) Varovalni pasovi železniških tirnih
naprav znašajo, merjeno od meje progovnega pasu na obeh straneh prog: |
Tabela 8 |
železniška proga |
100 m |
industrijski tir |
50 m |
(3) Varovani pasovi gospodarske javne
infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi voda oziroma od
zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje: |
Tabela 9 |
Za elektroenergetske vode in naprave
nazivne napetosti: |
– za nadzemni večsistemski daljnovod
in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV
in 220 kV |
40 m |
– za nadzemni večsistemski daljnovod
in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV
in 35 kV |
15 m |
– podzemni kabelski sistem nazivne
napetosti 110 kV in 35 kV |
3 m |
– za nadzemni večsistemski daljnovod
nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV |
10 m |
– za podzemni kabelski sistem nazivne
napetosti od 1 kV do vključno 20 kV |
1 m |
– razdelilno postajo srednje
napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV |
2 m |
Za druge vode: |
– za vodovod, kanalizacijo,
telekomunikacijski vod, drugi vodi lokalne gospodarske javne
infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda |
3 m |
(4) Višine objektov, ki posežejo v varnost
zračnega prometa: |
Tabela 10 |
Objekti višji od
30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške
pokrajine |
Objekti višji od
100m |
Daljnovodi in
žičnice višji od 75 m |
Objekti višji od
25 m izven naselij in hkrati znotraj varovalnih koridorjev druge
infrastrukture |
(5) Če so varovalni pasovi posameznega
infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v predpisih, ki določajo te
varovalne pasove, drugačni od navedenih v tem odloku, se upošteva
določila omenjenih predpisov. |
(6) V varovalnih pasovih posameznih
infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu
z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih
pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega
omrežja. |
(7) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati
gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. |
|
Gradnja gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra |
|
72. člen |
|
(gradnja omrežij in naprav
gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se
mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi
predpisi, tehničnimi normativi ter smernicami. |
(2) Vsi posegi na gospodarski javni
infrastrukturi in vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu
načrtovane gospodarske javne infrastrukture se lahko izvajajo le s
soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
(3) Omrežja GJI je potrebno medsebojno
usklajevati. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh
objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno
obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme. |
(4) Omrežja GJI se praviloma združuje v
skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede
varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to
določajo veljavni predpisi. |
(5) Ob gradnji novega ali rekonstrukciji
posamičnega obstoječega omrežja GJI je praviloma potrebno v okviru
območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih
vodov, objektov in naprav GJI, ki zaradi dotrajanosti, premajhne
zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih
zahtev, ni več ustrezna. |
(6) Globina podzemnih komunalnih vodov in
objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko
obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko
zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. |
(7) Pri načrtovanju javne infrastrukture je
treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Prečkanja vodov
z gospodarsko javno infrastrukturo pod strugo potoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
(8) V poselitvenih območjih ter v območjih
varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in
elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen če
zaradi izjemnih tehničnih primerov, ki morajo biti posebej obrazloženi,
takšna gradnja ni možna ali ko posegajo na arheološka najdišča in je s
predhodnimi raziskavami ugotovljeno, da tak poseg ni možen. Prav tako se
nadzemna omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme ne smejo
graditi v vedutnih pasovih na kulturno dediščino. |
|
73. člen |
|
(gradnja in urejanje cest) |
|
(1) Načrtovane prometnice in obstoječe
prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno
določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. |
(2) V rezervatu prometnice so dovoljena le
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter gradnja v zvezi
s komunalnim urejanjem. |
(3) Skupne širine rezervatov občinskih cest
so: |
– 30 m za lokalne ceste z dvema voznima
pasovoma za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikom za
pešce, drevoredom in postajališči za javni potniški promet izven
vozišča; |
– 10 m za lokalne ceste z dvema voznima
pasovoma za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce; |
– 6 m za lokalne ceste, ki služijo kot
dovozi. |
(4) Ko se za načrtovane prometnice in
obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo, v idejnem
projektu določi tehnične značilnosti, se širina rezervata zmanjša na
vrednost, ki jo določi idejni načrt prometnice. |
(5) Dimenzija tipskega prečnega profila
cestišča se določi upoštevajoč vrsto ceste, prometno obremenitev in
projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest. Minimalna
širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m, dvosmerne kolesarske
steze 2,50 m, minimalna širina pločnika pa 1,20 m. Minimalna širina
zelenega pasu ni določena. |
(6) Dimenzijo tipskega prečnega profila
cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v
primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen
objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. Cestni profil se
praviloma prilagaja tako, da se na račun širine posameznih pasov
ohranjajo vse vrste načrtovanega prometnega omrežja. V primeru
zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu
zmanjša širina cestišča, zatem kolesarske steze in nazadnje pločnika. Če
tudi to ni mogoče, se na prometnicah najprej izključi zeleni pas in nato
kolesarske steze. |
(7) Priključki na javno cesto morajo biti
urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih
pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja
z javno cesto. Na javno cesto je potrebno več objektov praviloma
priključevati s skupnim priključkom. |
(8) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti
obračališča. |
(9) Ob gradnji novih cest oziroma ob
rekonstrukciji obstoječih je treba skladno s hierarhijo prometnice v
urbanem prostoru zagotoviti ustrezen ulični profil. Vse ceste naj imajo
na odsekih skozi naselje pločnike, zbirne ter pomembnejše povezovalne
ceste pa tudi kolesarske poti in zeleni, praviloma drevoredni, pas.
Ulice naj imajo enotno oblikovano urbano opremo glede na njihovo
pomembnost v urbanem prostoru. |
(10) Za ureditev počivališč in razgledišč ob
rekreacijskih in kolesarskih poteh v odprti krajini naj se uporablja
obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj
minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, oznako do posameznih
atraktivnosti in informativno tablo. |
(11) Gradnja mostov in cest v območju
vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena
pa mora biti varnost pred stoletnimi visokimi vodami z zagotovljeno
minimalno varnostno višino. |
(12) V primeru rekonstrukcije ali
investicijsko vzdrževalnih del zlasti na cestah Kobdilj–Kodreti (v
dolini reke Raše), Kodreti–Manče (v dolini reke Branice) ter cestah v
krajih Kobjeglava in Gorjansko naj se načrtujejo ustrezni prehodi za
dvoživke. Navedena območja so znani selitveni koridorji v času
razmnoževanja in priprave na prezimovanje. |
|
74. člen |
|
(gradnja in urejanje
kanalizacijskega in vodovodnega omrežja) |
|
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske
vode s streh in utrjenih javnih površin. Odvajanje odpadnih vod mora
biti urejeno skladno s področnimi predpisi. |
(2) Javno vodovodno omrežje je namenjeno
oskrbi prebivalstva s pitno in sanitarno vodo ter za zagotavljanje
požarne varnosti. Oskrba s pitno in sanitarno vodo ter z vodo za
zagotavljanje požarne varnosti mora biti urejena skladno s področnimi
predpisi. |
(3) Male čistilne naprave in nepretočne
greznice morajo biti izvedene podzemno in v skladu s predpisi. Praviloma
morajo biti locirane na funkcionalni parceli objekta ali na funkcionalni
parceli več objektov, če naprava služi več objektom. Vsi individualni
sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno
vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe. |
(4) Za večja nova območja pozidave je
potrebno pred priključitvijo izvesti hidravlični izračun obstoječih
vodov in v primeru neustreznosti izvesti obnovo in gradnjo novih vodov. |
(5) Pri gradnji objektov je potrebno
zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in
tlakovanih površin. Padavinske vode iz objektov in njihovih
funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine. V čim
večji možni meri je potrebno zmanjšati hipni odtok padavinskih vod z
urbanih površin tako, da se predvidi njihovo zadržanje pred iztekom v
površinske odvodnike. Zlasti v primeru strešne kapnice je priporočeno
zbiranje vode v vodnih zbiralnikih (vkopani zbiralniki, nove ali
obstoječe štirne) ter njena uporaba kot sekundarnega vira vode. |
(6) Hidrante je potrebno praviloma umeščati
izven javnih povoznih ali pohodnih površin. |
|
75. člen |
|
(gradnja in urejanje
elektroenergetskega omrežja) |
|
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija
obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega
nivoja 110 kV in več se načrtuje z državnim prostorskim načrtom. |
(2) Elektroenergetsko razdelilno omrežje
napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti na območju naselij praviloma
zgrajeno v podzemni izvedbi, razen če to zaradi terenskih, tehničnih ali
drugih razlogov, kot je varovanje kulturne dediščine, to ni možno. |
(3) Na področjih, ki so predvidena za gradnjo
novih objektov in območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno
izvesti ojačitve obstoječega omrežja oziroma zagotoviti lokacije za nove
transformatorske postaje in trase za priključne vode. |
(4) Vsi objekti elektroenergetskega omrežja
morajo biti kvalitetno oblikovani in izvedeni z uporabo sodobnih
tehnologij, s katerimi se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno
mero. |
(5) Transformatorske postaje morajo biti v
primeru gradnje večjih objektov sestavni del objekta ali arhitekturne
kompozicije objektov. |
(6) Obnova oziroma gradnja elektrovodov naj
se izvaja na pticam prijazen način, ki preprečuje električne udare ptic. |
(7) Na vseh obstoječih elektroenergetskih
objektih, napravah in omrežju s področja prenosa in distribucije
električne energije je možno izvajati vzdrževalna dela v javno korist. |
(8) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode
je predvidena nadgradnja daljnovodov v dvosistemske (DV 2x110 kV in DV
2x400 kV). |
|
76. člen |
|
(gradnja in urejanje
plinovodnega omrežja) |
|
(1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma
gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov, pri
mostovih in brveh, je dopustna tudi nadzemna izvedba. |
(2) V 2,5 m pasu na vsako stran od osi
plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov se dela lahko izvajajo le
pod posebnimi pogoji. Med drugim je prepovedano: |
– saditi rastline, katerih korenine segajo
več kot 1 m globoko; |
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m
oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi; |
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in
sadjarstvu. |
|
77. člen |
|
(gradnja in urejanje javne
razsvetljave) |
|
Javne površine na območjih naselij morajo
biti opremljene z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom
posamezne površine in okoliških objektov. Prednostno se gradijo do
objektov družbene javne infrastrukture. |
|
78. člen |
|
(gradnja in urejanje
komunikacijskega omrežja) |
|
(1) Komunikacijsko omrežje, razen brezžičnih
sistemov, mora biti praviloma izvedeno s podzemnimi kabli v kabelski
kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna obnova
nadzemnih vodov. |
(2) Objekte in naprave mobilne telefonije je
potrebno praviloma umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe
ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. |
(3) Za zagotovitev kar najmanjših možnih
vplivov na okolico je treba objekte in naprave mobilne telefonije
načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost
antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora
čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge
obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi
tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. Oblikovanje objektov mora biti
čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter
naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti. Pri
umeščanju telekomunikacijskih objektov in naprav v urbanih območjih je
treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene
trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v
stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme
infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice,
dimniki, stolpi). |
(4) Gradnja objektov mobilne telefonije na
zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine je dopustna ob
soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in
varstvo kulturne dediščine. |
(5) Bazne postaje morajo izpolnjevati
naslednje pogoje: |
– so namenjene javnim telekomunikacijskim
storitvam; |
– antenski drog je lahko visok največ 10 m
nad površino strehe; |
– pri antenskih nosilcih na antenskem drogu,
postavljenem na stavbo, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj
1,5 m od strešine, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na steber,
mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 5 m od terena in najmanj
1,5 m od strešine, če je steber postavljen na objekt, pri antenskih
nosilcih, ki so pritrjeni na vertikalno površino stavbe, pa sme biti
največja dolžina antene 1,5 m; |
– lahko imajo samostojne priključke na
infrastrukturna omrežja. |
(6) Pri gradbenih posegih, ki posežejo v
trase obstoječih telefonskih naprav, je treba predvideti njihovo
prestavitev ali zagotoviti njihovo zaščito. |
|
79. člen |
|
(gradnja in ureditve
omrežja zbiranja in odstranjevanja odpadkov) |
|
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati na
način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi. |
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri
novogradnjah lahko v objektu ali na funkcionalni parceli objekta, h
kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in
zaščiteno pred vremenskimi vplivi. |
(3) Odjemno mesto mora biti dobro prometno
dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom,
zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme
naselja. Odjemno mesto je praviloma oddaljeno največ 10 metrov od
transportne poti, dostop do njega pa mora biti svetle širine min 3 metre
in svetle višine min 4 metre. Če je dostop slepa ulica, mora imeti
obračališče. |
(4) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi
dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših cest in mora biti
ograjen. |
(5) Nevarni odpadki se do njihove predaje
pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče nevarnih odpadkov
skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali,
ter v posebnih, namensko zgrajenih skladiščih. Lahko se zbirajo tudi v
ustrezno urejenih zbirnih centrih. |
(6) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s
predpisi na primerno dostopnih mestih na utrjenih javnih površinah
locirajo zbiralnice odpadkov (ekološki otok). Ekološki otoki so
praviloma razporejeni tako, da zajemajo gravitacijsko območje največ 300
prebivalcev. |
|
III.3.7 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne
dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
|
80. člen |
|
(varstvo narave) |
|
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki
so razglašeni z načrti ali določeni s posebnimi predpisi in so prikazani
v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili
predpisov. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti
pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje narave. |
(2) Pri vzdrževanju in rekonstrukciji
objektov (predvsem sakralnih objektov) je treba zagotavljati varstvo
zavarovanih živalskih vrst npr. sov in netopirjev. V kolikor med
izvajanjem obnovitvenih del objektov pride do najdbe morebitnih gnezdišč
ptic (npr. sov) ali kotišč netopirjev, naj se z deli začasno prekine in
o najdbi obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave. |
(3) V kale na območju občine naj se ne
posega. Kalov naj se ne izsušuje, kakorkoli ureja (betonira), onesnažuje
ali na kakršenkoli način preprečuje dvoživkam in ostalim vrstam dostop
do kala. Za vzdrževanje kalov se lahko občasno odstranjuje vegetacijo.
Suhozidi naj se ohranjajo. Njihova obnova naj se izvaja na tradicionalen
način brez uporabe veziv. |
(4) Višje naravovarstveno vrednotene HT in
kvalifikacijske HT, ki so habitat številnih vrst (tudi
kvalifikacijskih), naj se izven površin stavbnih zemljišč ohranja v
največji možni meri. Tudi mejice, suhozide in posamezne skupine dreves
naj se ohranja. |
(5) V času gradnje je na območju pričakovanih
naravnih vrednot (Karbonati in Kras) ob nepredvidenem odprtju podzemne
jame ali brezna ali najdbi fosilov lastnik zemljišča, na katerem je bil
najden mineral ali fosil ali odprta jama, ali fizična ali pravna oseba,
ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan začasno
ustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti
organizacijo, pristojno za ohranjanje narave. Na podlagi odločbe
ministrstva zagotovi organizacija, pristojna za ohranjanje narave,
dokumentiranje, ovrednotenje in morebitno fizično zavarovanje vhoda v
jamo. |
(6) Za vse tiste jame in udornice, ki so na
vplivnih območjih tako obstoječih stavbnih zemljišč kot novih širitev
stavbnih zemljišč mora investitor v okviru pridobivanja gradbenega
dovoljenja (oziroma v času priprave OPPN) zagotoviti tudi Strokovne
podlage za jame in udornice. Strokovne podlage za jame naj vključujejo
navedbo točnih lokacij vhodov v jame (koordinate) na vplivnem območju
posega, podatke o morebitnih rovih (smer, dolžina, globina, oddaljenost
rovov od površja) in strokovno mnenje vpliva posegov na jame oziroma
podzemne kraške sisteme ter ukrepe za varovanje jam (natančnejše rešitve
za izvedbo posega ob hkratnem varovanju jam). Strokovne podlage za
udornice pa naj določijo vplivno območje udornic ter strokovno mnenje
vpliva posegov nanje ter ukrepe za njihovo varovanje. Ugotovitve
strokovnih podlag so osnova za odločitev o sprejemljivosti posega
oziroma konkretne prostorske ureditve. |
(7) V obrežno vegetacijo, strugo, brežine in
na vodno zemljišče vodotokov Raša in Branica naj se ne posega. |
|
81. člen |
|
(varstvo kulturne
dediščine) |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja
kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne
dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna
dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so
razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka
o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz
veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o
razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij
dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne
dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo
in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Gradnja novega objekta, vključno z
dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni
zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in
območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete
varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali
delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod
pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne
dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski
izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru
neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je
potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo –
čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne
poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve
vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna
območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje
varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V
primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z
varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za
posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski
načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji
priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se
potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o
določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine,
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v
aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki
ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi
v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane
vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno
dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. |
(11) Za registrirano kulturno dediščino
veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo
varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v
tem členu. |
(12) Za registrirano stavbno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta
in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve
fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov
in pripadajočega zunanjega prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava
na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri
prostorsko izpostavljenih objektih, cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost kulturne dediščine v prostoru
(prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
(13) Za registrirano naselbinsko dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija,
komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), |
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos
med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med
pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne
funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine
znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini
(glede na reliefne značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge meje rasti ter robovi
naselja, – podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike
strešin, kritina), |
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na
naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip,
javna oprema, ulične fasade itd.), |
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
(14) Za registrirano kulturno krajino in
zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska
podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), |
– značilna obstoječa parcelna struktura,
velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno
vegetacijo, osamela drevesa), |
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno
gospodarjenje v kulturni krajini), |
– tipologija krajinskih sestavin in
tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice), |
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma
prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, |
– avtentičnost lokacije pomembnih
zgodovinskih dogodkov, |
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči
objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi
in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
(15) Za registrirano vrtnoarhitekturno
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– zasnova (oblika, struktura, velikost,
poteze), |
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene
strukture, vrtna oprema, likovni elementi), |
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi,
relief), |
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos
kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne,
zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami,
ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in |
– vsebinska, funkcionalna, likovna in
prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami
ter površinami, pomembnimi za delovanje celote. |
(16) Za registrirano arheološko najdišče
velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne
poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s
kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred
posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali
spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je
predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko
orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
odstranjevati kamnite grabelje, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma
kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne
objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci
reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito
ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. |
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna
najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor
robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če ni možno najti drugih rešitev in |
– če se na podlagi rezultatov opravljenih
predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti
za gradnjo. |
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je
treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve
vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka
priprave izvedbenega akta. |
(17) Za registrirano memorialno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost
objekta ali drugih nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z
okolico ter vedute. |
(18) Za drugo registrirano dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– materialna substanca, ki je še ohranjena, |
– lokacija in prostorska pojavnost, |
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino
in okolico. |
(19) V vplivnih območjih kulturne dediščine
velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu
ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta,
pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo
vplivno območje določeno. |
(20) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno
območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali
registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je
veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente
spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne
dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji
priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se
potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini,
ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi
z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje,
je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine
določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine. |
(21) Za poseg v objekt ali območje kulturne
dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli
spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali
ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To
so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s
predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se
ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih
predpisov. |
(22) Za izvedbo predhodne arheološke
raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega
najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali
zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega
soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri
pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah –
obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna
služba. |
(23) Na območjih, ki še niso bila predhodno
arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni
znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo
ali posegi v zemeljske plasti. |
(24) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
(25) Zaradi varstva arheoloških ostalin je
potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
82. člen |
|
(varovanje in izboljšanje
okolja) |
|
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije,
dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih
ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih
motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene. |
(2) Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti
motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se
zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). |
(3) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na
okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih je treba izvesti
presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje
pristojnega ministrstva. |
|
83. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim
onesnaževanjem) |
|
(1) Pri osvetljevanju objektov in pri
objektih za svetlobno oglaševanje je za varstvo narave pred škodljivim
delovanjem svetlobnega onesnaževanja, varstvo varovanih prostorov pred
motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo
ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in
za zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo
svetlobno onesnaževanje, treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije
svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja
svetlobnega onesnaženja okolja in glede zmanjševanja porabe električne
energije. |
(2) Namestitev novih obcestnih svetilk izven
strnjenih območij naselij je treba omejiti na nujno potrebno.
Uporabljajo se lahko samo svetilke, ki svetijo le pod vodoravnico in ne
oddajajo svetlobe v ultravijoličnem spektru. Reklamna in okrasna
osvetlitev naj se na varovanih območjih časovno omeji. |
(3) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih
snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih
proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. |
|
84. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Pri gradnji objektov in drugih
prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva
zraka. |
(2) Pri načrtovanju gradnje novih in
rekonstrukcije obstoječih objektov se za način ogrevanja prednostno
načrtuje uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in
električne energije z visokim izkoristkom. |
(3) Na območjih z redko poselitvijo se
načrtuje individualna energetska oskrba in pri tem pospešuje uporaba
obnovljivih virov energije, predvsem biomase. |
(4) Za večja razvojna območja, ki se bodo
urejala z OPPN, je treba proučiti možnosti za izgradnjo sistemov
daljinskega ogrevanja na biomaso oziroma zagotavljanje vsaj dela
energije za delovanje objektov iz obnovljivih virov energije. Če
izgradnja lokalnih sistemov daljinskega ogrevanja oziroma zagotavljanje
dela energije iz obnovljivih virov zaradi utemeljenih razlogov in
omejitev ni možna, je to potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku
sprejemanja OPPN. |
(5) Pri prenovi naselij, gradnji
stanovanjskih objektov, poslovnih, proizvodnih in javnih stavb je treba
zagotoviti smotrno uporabo materialov in učinkovitejšo ter varčnejšo
rabo energije. |
(6) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s
priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z
racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: |
– izboljšuje toplotna izolacija objektov, |
– spodbuja pasivne oziroma energetsko
učinkovite gradnje, |
– pri načrtovanju prenov in novogradenj
objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter
tehnološke opreme, |
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki
vsebujejo manj ogljika ali z biomaso. |
|
85. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Vodna in priobalna zemljišča, ki so
določena s posebnimi predpisi s področja varovanja voda in so prikazana
v kartah Prikaz stanja prostora, se urejajo v skladu z določili
predpisov. |
(2) Za gradnjo objektov in ureditve na
območju vodnih in priobalnih zemljišč je potrebno upoštevati določbe
predpisov s področja varstva voda ter pridobiti soglasje pristojnega
organa za vode. |
(3) Posegi na vodna zemljišča morajo biti
izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in
drugih krajinskih kvalitet. |
(4) Premostitve voda in gradnje na vodnem in
priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna
varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
(5) Pri načrtovanju aktivnosti, oziroma
posegov v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč 5 m od
meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda, razen v primerih, ki jih
določa področni zakon in ki sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. |
(6) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata
biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo
pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev
lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi. |
(7) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni
dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop, oziroma
prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne
infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh). |
(8) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki
niso vezane na vodo, je treba umeščati od vodnih zemljišč v takem
odmiku, da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna
dostopnost. |
(9) Kadar vodotok ni evidentiran na
predvideni način oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje
priobalnega zemljišča določi v skladu z določbami zakona o vodah in
pravilnika o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča
tekočih voda, ter v sodelovanju s pristojnim organom za upravljanje z
vodami. |
(10) Vodne površine, kjer je voda trajno ali
občasno prisotna, pa niso opredeljena kot območja voda po namenski rabi,
temveč je to dejansko stanje na terenu, se obravnava kot vodna zemljišča
s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz
zakonodaje s področja voda. |
|
86. člen |
|
(varstvo vodnih virov) |
|
(1) Območja varstva vodnih virov, ki so
razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in so prikazana v
kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili
predpisov. |
(2) Vse obstoječe vodne vire je treba
varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s
predpisi o varovanju vodnih virov. |
(3) Za gradnjo in druge prostorske ureditve
na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske
predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem
območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
|
87. člen |
|
(varstvo tal in reliefa) |
|
(1) Pri gradnji objektov in drugih
prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva
tal. |
(2) Pri gradnji objektov in drugih
prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne
oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se
ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z
vegetacijo. |
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji,
rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal
ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje
drugih kmetijskih zemljišč. |
(4) Vrtač in kraških jam se ne zasipa. |
|
88. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami) |
|
(1) Območja, namenjena varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami, ki so opredeljena s posebnimi predpisi in so
prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z
določili predpisov. |
(2) Gradnje in prostorske ureditve morajo
biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in
premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska
vozila v primeru naravne ali druge nesreče. |
(3) Zagotoviti je treba prostorske možnosti
za pokop ljudi in živali v primeru naravnih nesreč. Pokop ljudi naj se v
primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih, ki morajo imeti
zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali naj se v
primeru nesreč izvajal na ustreznih kmetijskih zemljiščih ob soglasju
pristojne službe. |
(4) Zagotoviti je treba prostorske možnosti
za evakuacijo in začasno namestitev prebivalstva v primeru naravnih
nesreč ter določiti območja za dekontaminacijo ljudi in sredstev. |
(5) Na požarno ogroženih območjih je
priporočen odmik objekta od gozda 30 m, razen če je med objektom in
gozdom cesta, ustrezna za kamionski promet. |
|
89. člen |
|
(erozijska in plazljiva
območja) |
|
(1) Erozijska in plazljiva območja, ki so
opredeljena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah Prikaz stanja
prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov. |
(2) Na erozijskih območjih je prepovedano: |
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje
erozijo in oblikovanje hudournikov, |
– ogoljevanje površin, |
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki
preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne
razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi
vplivi erozije, zasipavanje izvirov, |
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje
zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, |
– omejevanje pretoka hudourniških voda,
pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
– odlaganje in skladiščenje lesa in drugih
materialov, |
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim
materialom, |
– odvzemanje naplavin z dna brežin, razen
zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge, |
– vlačenje lesa. |
(3) Na plazljivem območju se v zemljišče ne
sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in
ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je: |
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras,
in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno
zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, |
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno
obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev
ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. |
(4) Na erozijskih in plazljivih območjih so
dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena. |
(5) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko
učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. |
(6) Za posege, dovoljene na erozijskih in
plazljivih območjih, je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb. |
|
90. člen |
|
(območja potresne
ogroženosti) |
|
(1) Območja potresne ogroženosti so prikazana
v kartah Prikaz stanja prostora. |
(2) Objekti morajo biti protipotresno
zasnovani in grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti. |
|
91. člen |
|
(poplavna območja) |
|
(1) Poplavna območja in razredi poplavne
nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih
in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne
nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so
sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne
nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora
opozorilna karta poplav. |
(2) Na poplavnih območjih, za katera so
izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne
nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju
posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve
za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih
zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe
stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje
novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje
obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih
prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje
poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe
posega v prostor oziroma sočasno z njo. |
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi
poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo
rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne
ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega
odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in
dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter
posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki
jih določajo ti predpisi. |
(5) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno
v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas
izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih
ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja,
karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti. |
|
92. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju
prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise,
ki urejajo varstvo pred požarom. |
(2) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih
ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s
povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi
in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih
objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med
posameznimi poselitvenimi območji. |
(3) Pri gradnjah objektov in pri urejanju
prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise,
ki urejajo varstvo pred požarom. Za ravnanje v primeru požara je treba
zagotoviti najmanj: |
– odmike od meje parcel in med objekti ter
potrebne protipožarne ločitve, |
– prometne manipulacijske poti oziroma
površine za intervencijska vozila, |
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(4) Gradnje in prostorske ureditve morajo
zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in bazenov s požarno vodo. |
(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo
zagotavljati dostope intervencijskim vozilom. |
(6) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti
pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu
zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu
študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so
določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(7) Zagotavljati in vzdrževati je potrebno
protipožarne preseke. |
|
III.3.8 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
|
93. člen |
|
(arhitektonske ovire) |
|
(1) Pri gradnjah in vseh prostorskih
ureditvah se mora zagotoviti njihova uporaba za gibalno ovirane osebe,
skladno s predpisi in dobro prakso. |
(2) Če je objekt, ki naj bi se rekonstruiral,
varovan na podlagi predpisov o kulturni dediščini, morajo projektne
rešitve zagotavljati, da bo objekt brez ovir, če so dane tehnične
možnosti za tako izvedbo in hkrati upoštevani pogoji varstva kulturne
dediščine. |
|
94. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke
hrupa so določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje
pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine. |
I. stopnja varstva pred hrupom je določena za
površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo
pred hrupom; |
II. stopnja varstva pred hrupom je določena
za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten
noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa; |
III. stopnja varstva pred hrupom je določena
za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z
vidika hrupa manj moteči posegi v okolje; |
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena
za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten
poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. |
(2) Meje med III. in IV. območjem varstva
pred hrupom so določene z mejami med območji različne podrobnejše
namenske rabe prostora, ki jih uvrščamo v območja III. in IV. stopnje
varstva pred hrupom, in sicer: |
Tabela 11 |
Osnovna namenska raba / Stopnja
varstva pred hrupom |
III stopnja |
IV stopnja |
S – OBMOČJA STANOVANJ |
● |
|
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
● |
|
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
● |
B – POSEBNA OBMOČJA |
● |
|
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
● |
|
P – OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
● |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
● |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
● |
|
K – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
● |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
● |
V – POVRŠINSKE VODE |
|
● |
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
● |
OO – OSTALA OBMOČJA |
|
● |
(3) Območij, ki sodijo v II. območje varstva
pred hrupom ali v mirno območje poselitve ta akt ne določa. Posamezna
območja poselitve lahko uvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v
mirno območje poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude
občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene
zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno
območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje se pripravi na
podlagi posebne študije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave
sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave občinskega
podrobnega prostorskega načrta za takšno območje. |
(4) V IV stopnji varstva pred hrupom je treba
vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za
III stopnjo varstva pred hrupom. |
(5) Na meji med I in IV stopnjo varstva pred
hrupom ter na meji med II in IV stopnjo varstva pred hrupom mora biti
območje, ki obkroža IV stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno
projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III stopnjo varstva
pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV.
območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi
naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi
drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso
presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje. |
(6) V posamezna območja se lahko umeščajo le
tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko
predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. |
(7) V primeru, ko nivo hrupa v okolju z
umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za posamezno
območje, je umestitev dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi
ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali znižati splošno
raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za
območje. |
(8) Pri umeščanju stanovanjskih območij in
drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je potrebno z načinom
gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen
nivo hrupa za predvidena območja. |
(9) Pri gradnji novih objektov in drugih
posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba
gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, z zaščito
oken ali fasade. |
(10) Pri umestitvi novega vira hrupa v
prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za
preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in
obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi
zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja
širjenja hrupa v okolju. |
|
95. člen |
|
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter
razmestitvijo dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme
povzročiti preseganje obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za
pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir
sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(2) Glede na občutljivost posameznega območja
naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki
jih povzročajo viri sevanja sta določeni I in II stopnja varstva pred
sevanjem. |
(3) I stopnja varstva pred sevanjem velja za
I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I območje je
območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov,
namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje
objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa
osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov,
javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko poslovno-stanovanjsko
območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim
proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne,
trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli
območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni
bivanju. |
(4) II stopnja varstva pred sevanjem velja za
II območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj
moteč. II območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno
industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti,
transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja,
ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I območje. |
(5) II stopnja varstva pred sevanjem velja
tudi na površinah, ki so v I območju namenjene javnemu cestnemu ali
železniškemu prometu. |
(6) Z namenom zagotovitve nemotenega
izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne
energije se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in
ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da
gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo
obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko
predložitev dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne
presegajo mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da
bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
|
96. člen |
|
(zagotavljanje ustreznega
osončenja) |
|
Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba
upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge
zahteve v skladu s predpisi. |
|
III.3.9. Splošni
prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje |
|
97. člen |
|
(objekti razpršene
gradnje) |
|
(1) Objekti razpršene gradnje so vsi legalno
zgrajeni objekti izven stavbnih zemljišč. |
(2) Na objektih razpršene gradnje so
dopustni: |
– rekonstrukcija objektov, |
– vzdrževanje objektov, |
– odstranitev objektov, |
– komunalna in oblikovna sanacija objektov. |
(3) Na funkcionalni parceli objekta razpršene
gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti,
ki so dopustni za namensko rabo SK. |
(4) Za objekte razpršene gradnje veljajo
posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi SK, v
kolikor niso v nasprotju z drugim odstavkom tega člena. |
(5) Spremembe namembnosti iz nebivanjske v
bivanjsko dejavnost niso dovoljene. |
|
III.4. PODROBNI PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI |
|
98. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih) |
|
Območja osnovne namenske rabe »S – Območja
stanovanj« so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 12 |
Namenska raba |
S – Območja
stanovanj |
Podrobna
namenska raba |
SK
Površine
podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju |
Osnovna
dejavnost |
bivanje,
površine kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi |
Spremljajoče
dejavnosti |
dejavnosti,
izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva
družbene
dejavnosti
trgovske in
storitvene dejavnosti
poslovne
dejavnosti
gostinstvo
obrt
šport in
rekreacija
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem
Spremljajoče
dejavnosti lahko presežejo 50 % BTP objekta. |
Prepovedane
dejavnosti |
industrijske
dejavnosti
promet in
skladiščenje |
Dovoljene vrste
zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
enostanovanjske
stavbe
dvostanovanjske
stavbe
tri- in več
stanovanjske (samo spremembe namembnosti obstoječih stavb)
stanovanjske
stavbe za posebne družbene skupine
gostinske
stavbe
poslovne in
upravne stavbe
trgovske stavbe,
razen nakupovalnih in trgovskih centrov, veleblagovnic,
sejemskih dvoran, razstavišč, bencinskih servisov
druge
nestanovanjske stavbe, razen stavbe za rejo živali
stavbe splošnega
družbenega pomena
industrijske
stavbe – le delavnice kot samostojen objekt za obrtno dejavnost
na parceli objektov obstoječih stanovanjskih stavb do velikosti
100 m2
športna igrišča
javni vrtovi,
parki, trgi, otroška in druga javna igrišča, piknik površine in
podobno
ceste vključno s
priključki, trgi, pešpotmi, kolesarskimi potmi, parkirišči in
podobno
podporni zidovi,
škarpe in podobno
energetski
objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe obstoječih
objektov |
Merila in pogoji
glede velikosti objektov |
Faktor
zazidanosti
FZ |
0.7
Na območjih
naselbinske dediščine je dovoljena tudi gradnja novega objekta
na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta (nadomestna gradnja),
čeprav obstoječi faktor zazidanosti presega dovoljenega. |
Merila in pogoji
za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
Etažnost |
– Osnovni kubus
stavbe ima etažnost od P+1+podstrešje, v strnjenih jedrih
naselij do P+2, pri čemer ima drugo nadstropje, ki je neposredno
pod streho, svetlo višino kolenčnega zidu max 1.50 m. Podrejeni
volumni imajo lahko nižjo etažnost od osnovnega.
– Klet je možno
graditi na vseh območjih stavbnih površin, če terenske razmere
to omogočajo. Število kletnih etaž ni omejeno.
– Ohraniti
dominantno vlogo dvokapnega višjega dela stavbe s podolžnim
tlorisom.
– V primeru, ko
je stavba umeščena na naravno raščen teren v naklonu tako, da
višinska razlika med dvema vzporednima fasadama premošča eno
etažo, je dovoljena vzpostavitev ene dodatne etaže. Taka stavba
ne sme biti vidno izpostavljena, prevzemati vloge prostorske
dominante ali biti umeščena tako, da okrni značilne vedute na
naselje in krajino. Objekti ne smejo izstopati iz silhuete
naselja. |
Lega objekta |
– Priporočena je
lega objekta na parcelni meji (na primer obodna zazidava parcele
objekta, ki omogoča vzpostavitev dvorišča ali ohranjanje
obdelovalne kmetijske površine – princip borjača).
– Slediti je
potrebno vzpostavljenim grajenim linijam objektov, še posebej ob
javnih prostorih.
– Potrebno je
upoštevati ščitene vedute. Z gradnjo se ne sme degradirati
kvalitetne kompozicije naselja. |
Gabariti |
– Zasnova stavb
naj sledi adicijskemu načinu gradnje. Dodajanje stavbnih mas je
dovoljeno vzdolž daljše osi stavbe (lahko tudi lomljeno ali
zamaknjeno) ali tako, da z osnovno stavbo tvorijo notranje
dvorišče (borjač) v obliki črke »L«, »T« ali »U« in da ohranjajo
dominantno vlogo osnovnega objekta.
– Kota pritličja
je na terenu nagnjenem do 10 % največ 50 cm nad najnižjo točko
terena ob objektu. |
Strehe |
– Osnovna oblika
strehe je dvokapnica z enakimi nakloni strešin (izjemoma – pri
rekonstrukciji obstoječe večkapne strehe, pri vogalnih stavbah,
stavbah, postavljenih pravokotno na ulico so dopustne tudi tri
ali štirikapne strehe).
– Strešine
podrejenih manjših stavb ali stavbnih delov so lahko enokapnice
z glavnemu objektu enakim naklonom strehe. Strehe so lahko tudi
ravne, če so izvedene kot terase.
– Sleme strehe
je vzporedno z daljšo stranico objekta.
– Naklon strehe
od 18° do 22°, izjemoma do 28°.
– Napušča na
stranskih, zatrepnih fasadah ni oziroma so kratki (do 40 cm).
– Drugi napušči
in zaključki streh so kratki (do 40 cm), daljši napušči so
dovoljeni za zaščito balkona ali ganka kot podaljšek strešne
konstrukcije ali ločeno s špirovci konzolno vpetimi v zid.
– Barva kritine
je opečna.
– Material
kritine je opečna kritina – korci ali druga valovita kritina
opečne barve podobne strukture kot korci.
– Obstoječe sive
skrlate strehe se praviloma ohranja.
– Frčade in čopi
niso dopustni.
– Oblikovanje
dimnikov naj se zgleduje po kraški tipiki – masivni, dominanto
oblikovani. |
Fasade |
– Dovoljeni so
beli, sivi in nežni zemeljski fasadni toni. Barva mora biti
skladna z izdelano barvno študijo za naselja Občine Komen.
– Vzdolžne
fasade so lahko na dvoriščni strani opremljene z gankom ali
balkonom, na čelnih fasadah balkoni niso dovoljeni.
– Priporočena
uporaba lokalno prisotnih in značilnih materialov ter načinov
obdelave (kot kamen, zaglajen mineralni omet grobe ali gladke
teksture). |
Okna |
– Na območjih
naselbinske dediščine je:
– za zastiranje oken dovoljena
izvedba polken ali drugih senčil, ampak ne rolet,
– barve stavbnega pohištva naj bodo
naravne barve lesa ali umerjeni sivo - zeleno - modri toni. |
Materiali |
Zaželena je
uporaba lokalno prisotnih materialov in načinov obdelave. |
Ureditev
okolice |
– Pri prenovi in
notranjem razvoju podeželskih naselij se mora ohranjati in
poudarjati kulturne in krajinske kvalitete, zlasti v navezavi s
kmetijskimi dejavnostmi na robovih naselij.
– Prepovedane so
eksotične rastlinske vrste, zasaja naj se avtohtone ali
tradicionalne drevesne vrste in grmovnice.
– Obodni (mejni)
zidovi naj upoštevajo tradicionalno strukturo kraškega zidu, ki
je navadno zaključen s strešico (korci ali skrle); neskladne
izvedbe z nepravilno strukturo niso dopustne. Obstoječi suhozidi
se morajo ohraniti. Dovoljena tudi sodobna izvedba zidu, ki po
izgledu ne odstopa od tradicionalnega suhozida.
– Objekt in
zunanja ureditev se morata prilagoditi terenu. Višinske razlike
naj se premosti s travnatimi brežinami ali s podpornimi zidovi. |
|
99. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve) |
|
Območja osnovne namenske rabe »A – Območja
razpršene poselitve« predstavljajo območja poselitve izven naselij kot
avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi
samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,
razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših
naselij (manjša gručasta naselja). Na območjih iz prvega odstavka tega
člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 13 |
Namenska raba |
A – površine
razpršene poselitve |
Podrobna
namenska raba |
A –
poselitveni vzorci z nizko gostoto, kot so na primer samotne
kmetije ter strnjene oblike manjših naselij. |
Osnovna
dejavnost |
bivanje |
Spremljajoče
dejavnosti |
dejavnosti,
izhajajoče iz kmetijstva, lova in gozdarstva
obrt
gostinstvo
poslovne
dejavnosti
storitve
dejavnosti
vzdrževanje in
popravila motornih vozil
šport in
rekreacija
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem
Spremljajoče
dejavnosti lahko presežejo 50 % BTP objekta. |
Prepovedane
dejavnosti |
industrijske
dejavnosti
promet in
skladiščenje |
Dovoljene vrste
zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
enostanovanjske
stavbe
dvostanovanjske
stavbe
gostinske
stavbe
industrijske
stavbe – delavnice kot samostojen objekt za obrtno dejavnost na
parceli objektov obstoječih stanovanjskih stavb do velikosti 100
m2
druge
nestanovanjske stavbe
javni vrtovi,
otroška in druga javna igrišča, piknik površine
ceste vključno s
priključki, trgi, pešpoti, kolesarske poti, parkirišča in
podobno
podporni zidovi,
škarpe in podobno
energetski
objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe obstoječih
objektov |
Merila in pogoji
glede velikosti objektov |
Faktor
zazidanosti
FZ |
FZ: 0.7 |
Merila in pogoji
za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
|
Merila in pogoji
so enaki kot za SK |
|
100. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti) |
|
Območja osnovne namenske rabe »C – območja
centralnih dejavnosti« so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim
dejavnostim ter bivanju. Gradnja objektov namenjenih bivanju je
dovoljena le v podrobnejši namenski rabi »CU«. Na območjih iz prvega
odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni
pogoji: |
Tabela 14 |
Namenska raba |
C – območja
centralnih dejavnosti |
Podrobna
namenska raba |
CU
Osrednja območja
centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim ter bivanju |
CD
Druga območja
centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen
stanovanj |
Osnovna
dejavnost |
so namenjena
prepletu dejavnosti, in sicer trgovskim, oskrbnim, storitvenih,
družbenih in podobnih dejavnosti ter bivanju |
družbene
dejavnosti |
Spremljajoče
dejavnosti |
|
bivanje
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Prepovedane
dejavnosti |
industrijske
dejavnosti
promet in
skladiščenje
živinoreja,
lovstvo |
Dovoljene vrste
zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
enostanovanjske
stavbe
dvostanovanjske
stavbe
tri- in več
stanovanjske (samo spremembe namembnosti obstoječih stavb)
gostinske
stavbe
poslovne in
upravne stavbe
trgovske stavbe
in stavbe za storitvene dejavnosti, vendar ne veleblagovnice,
sejemske dvorane in razstavišča
stavbe splošnega
družbenega pomena
druge
nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih (obredne stavbe, druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje kot so gasilski domovi, stavbe
za nastanitev policistov in podobno)
športna igrišča
javni vrtovi,
parki, trgi, otroška in druga javna igrišča, piknik površine in
podobno
ceste vključno s
priključki, trgi, pešpoti, kolesarske poti, parkirišča in
podobno
podporni zidovi,
škarpe in podobno
energetski
objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe obstoječih
objektov |
stavbe splošnega
družbenega pomena
stavbe javne
uprave
druge
nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih (obredne stavbe, druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje kot so gasilski domovi, stavbe
za nastanitev policistov in podobno)
športna igrišča
javni vrtovi,
parki, trgi, otroška in druga javna igrišča, piknik površine in
podobno
ceste vključno s
priključki, trgi, pešpoti, kolesarske poti, parkirišča in
podobno
podporni zidovi,
škarpe in podobno |
Merila in pogoji
glede velikosti objektov |
Zelene površine
FZP |
FZP: 0.30 |
Faktor
zazidanosti
FZ |
FZ: 0.5 |
FZ: 0.5 |
Merila in pogoji
za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
Etažnost |
Osnovni kubus
stanovanjskih stavb od P+1 do P+2, pri čemer ima drugo
nadstropje, ki je neposredno pod streho, svetlo višino
notranjega zidu max 1.50 m. Podrejeni volumni pa imajo lahko
nižjo etažnost od osnovnega. |
|
Fasade |
Glavni vhod v
stavbo se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na
glavni fasadi. Taka fasada objekta mora biti mestotvorno
oblikovana,
servisne stavbe
ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore. Odprti
prostori pred stavbami so javni odprti prostori, zato se jih ne
sme ograjevati. |
Posebnosti |
Za stanovanjsko
gradnjo na območjih, ki ležijo znotraj območij naselbinske
dediščine, veljajo glede oblikovanja objektov določila za SK.
Za gradnjo novih
objektov BTP večjih od 800 m² je potrebna izdelava variantnih
rešitev oziroma izvedba urbanistično-arhitekturnega natečaja v
skladu z določili tega odloka. |
Ureditev okolice |
Priporočena
zasaditev z avtohtonimi ali tradicionalnimi drevesnimi vrstami
in grmovnicami.
Umestitev
objekta in zunanja ureditev naj se prilagajata terenu. |
|
101. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti) |
|
Območja osnovne namenske rabe »I – območja
proizvodnih dejavnosti« so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim
in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. Na območjih iz
prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Tabela 15 |
Namenska raba |
I – območja
proizvodnih dejavnosti |
Podrobna
namenska raba |
IG
gospodarske
cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim |
IK
površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo, namenjenimi za intenzivno
pridelavo rastlin ali rejo živali |
Osnovna
dejavnost |
obrtne,
skladiščne, prometne, trgovske, poslovne, industrijske |
kmetijska
proizvodnja, pridelava rastlin, reja živali |
Spremljajoče
dejavnosti |
gostinstvo
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
skladiščenje
gostinstvo in
turizem
trgovina
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Prepovedane
dejavnosti |
bivanje |
bivanje |
Dovoljene vrste
zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
industrijske
stavbe in skladišča
stavbe za promet
in stavbe za izvajanje telekomunikacij
trgovske stavbe
in stavbe za storitvene dejavnosti
poslovne in
upravne stavbe
dostopovno
komunikacijsko omrežje (bazne postaje in podobno)
energetski
objekti – le fotovoltaični sistemi
odlagališča
odpadkov – samo zbirna mesta za komunalne odpadke
ceste (vključno
s priključki, trgi, pešpotmi, kolesarskimi potmi, parkirišča in
podobno)
podporni zidovi,
škarpe in podobno
zbirni center za
odpadke |
nestanovanjske
kmetijske stavbe
ceste (vključno
s priključki, trgi, pešpotmi, kolesarskimi potmi, parkirišča in
podobno)
podporni zidovi,
škarpe in podobno
energetski
objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade
obstoječih objektov |
Merila in pogoji
glede velikosti objektov |
Zelene površine |
FZP: 0.20 |
FZP: 0.20 |
Faktor
zazidanosti |
FZ: 0.7 |
FZ: 0.5 |
Višina |
/ |
Za objekte, ki
so umeščeni izven naselja, –
10 m (omejitev
ne velja za dele stavb, ki so zaradi funkcionalnih zahtev
izrazito višji, kot dimnimi,
silosi …) |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
Umestitev na
parcelo objekta |
Poslovno
upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se
organizirajo predvsem ob najpomembnejših javnih prostorih, druge
industrijske stavbe pa v notranjosti kompleksov.
Na robovih con
je potrebno zagotoviti vegetacijski pas, ki naj zmanjša vizualno
izpostavljenost grajenih struktur.
Enostavne in
nezahtevne stavbe naj se ne umeščajo ob najpomembnejše javne
prostore. |
Fasade |
Fasade naj bodo
enostavno členjene in sodobno oblikovane. Fasade stavb, ki
mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in
mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo
kakovostni ambienti. |
Strehe |
Dovoljene so
strehe vseh vrst. Kritina ne sme biti bleščeča. Strehe objektov
s tlorisno površino večjo od 2000 m2 naj
se dodatno funkcionalno izrabijo (sončne elektrarne, parkirišča,
zelena streha …). Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega
procesa oblikovane tako, da dodatna funkcionalna izraba ni
mogoča. |
Oblikovanje
streh skladno z določili za SK. |
Drugi pogoji |
|
|
Pri urejanju
območij proizvodnih dejavnosti mora investitor poskrbeti, da v
okoliških stanovanjskih naseljih in zavarovanih območjih stopnja
hrupa ni presežena. Na obrobje con naj se umešča najmanj hrupne
dejavnosti.
Pri obratovanju
objektov, ki so vir neprijetnih vonjav v okolje, je potrebno
upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij. Hleve za gojenje
živali je treba opremiti tako, da bodo izpusti iz prezračevalnih
naprav hleva urejeni preko streh, da se doseže čim večje
razredčenje onesnaženega zraka. Lokacijo gnojišč je treba
predvideti v čim večji oddaljenosti od sosednjih objektov
oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojiščem hlev. |
|
102. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) |
|
Območja osnovne namenske rabe »B – posebna
območja« so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za
turizem, nakupovalna središča in podobno. Na območjih iz prvega odstavka
tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 16 |
Namenska raba |
B – posebna
območja |
Podrobna
namenska raba |
BT
Površine,
namenjene turizmu in gostinstvu (gostinski objekti, hoteli,
bungalovi, apartmaji in drugi objekti za nastanitev ter objekti
za potrebe turizma v povezavi s športom in rekreacijo (kamp,
planinski, lovski, gozdarski dom idr.) |
BC
Športni centri
namenjeni športnim aktivnostim, prireditvam, rekreaciji |
Osnovna
dejavnost |
gostinstvo |
šport,
rekreacija, razvedrilo |
Spremljajoče
dejavnosti |
družbene
dejavnosti
šport,
rekreacija, razvedrilo
poslovne
dejavnosti
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
gostinstvo
družbene
dejavnosti
poslovne
dejavnosti
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Prepovedane
dejavnosti |
bivanje
industrijske
dejavnosti
promet in
skladiščenje |
Dovoljene vrste
zahtevnih in manj zahtevnih stavb |
gostinske
stavbe
stavbe za
kulturo in razvedrilo
muzeji in
knjižnice
konferenčne in
kongresne stavbe
zdraviliške
stavbe
drugi gradbeno
inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas
javni vrtovi,
parki, trgi, otroška in druga javna igrišča, piknik površine in
podobno
energetski
objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe obstoječih
objektov
ceste (vključno
s priključki, trgi, pešpotmi, kolesarskimi potmi, parkirišča in
podobno)
podporni zidovi,
škarpe in podobno |
stavbe za šport
športna igrišča
drugi gradbeno
inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
stavbe za
kulturo in razvedrilo
gostilne,
restavracije, točilnice
javni vrtovi,
parki, trgi, otroška in druga javna igrišča, piknik površine in
podobno
energetski
objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe obstoječih
objektov
ceste (vključno
s priključki, trgi, pešpotmi, kolesarskimi potmi, parkirišča in
podobno)
podporni zidovi,
škarpe in podobno |
Merila in pogoji
glede velikosti objektov |
Zelene površine |
FZP: 0.30 |
FZP: 0.30 |
Faktor
zazidanosti |
FZ: 0.5 |
FZ: 0.5 |
Višina |
10 m |
15 m |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
|
Za gradnjo novih
objektov BTP večjih od 800 m² v enotah z namensko rabo BT je
potrebna izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba
urbanistično-arhitekturnega natečaja.
Strehe objektov
s tlorisno površino večjo od 2000 m2 naj
se dodatno funkcionalno izrabijo (sončne elektrarne, parkirišča,
zelena streha …). Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega
procesa oblikovane tako, da dodatna funkcionalna izraba ni
mogoča.
Novozgrajeni
objekti naj upoštevajo značilnosti krajinske tipologije. |
Drugi pogoji |
Razvoj
turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba
usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši, ter da se
bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja
za potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno
neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in
naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. |
|
103. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin) |
|
Območja osnovne namenske rabe »Z – območja
zelenih površin« so pretežno namenjena preživljanju prostega časa,
predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti
bivanja. Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 17 |
Namenska raba |
Z – območja
zelenih površin |
Podrobnejša
namenska raba |
ZS
Površine za
oddih, rekreacijo in šport |
ZP
Parki kot
urejena območja odprtega prostora v naselju |
ZD
Druge urejene
zelene površine (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi,
zelene bariere). |
ZK
Površine za
pokopališča |
Primarne
dejavnosti |
rekreacija,
šport na prostem, oddih |
oddih v
oblikovanih zelenih okoljih |
zaščitna ali
druga funkcija zelenih pasov |
površine za
pokop in spomin na umrle |
Spremljajoče
dejavnosti |
kulturne in
razvedrilne dejavnosti
gostinstvo
dejavnosti, ki
služijo tem območjem |
kulturne,
razvedrilne, rekreacijske dejavnosti
gostinstvo
dejavnosti, ki
služijo tem območjem |
rekreacijske
dejavnosti |
dejavnosti, ki
služijo tem območjem |
Prepovedane
dejavnosti |
bivanje
industrijske
dejavnosti
obrtne
dejavnosti
promet in
skladiščenje |
Dovoljene vrste
zahtevnih in manj zahtevnih stavb |
športna igrišča
stavbe za šport
– do 100 m2
gostilne,
restavracije, točilnice – do 80 m2 BTP
kot sestavni del oskrbnih dejavnosti zelene površine
stavbe v
počitniških kampih
javne
sanitarije
javni vrtovi,
parki, trgi, otroška in druga javna igrišča, piknik površine in
podobno
ceste (vključno
s priključki, trgi, pešpotmi, kolesarskimi potmi, parkirišča in
podobno)
podporni zidovi,
škarpe in podobno |
gostilne,
restavracije, točilnice – do 80 m2 BTP
kot sestavni del oskrbnih dejavnosti zelene površine, vendar ne
na območjih pokopališč
javni vrtovi,
parki, trgi, otroška in druga javna igrišča, piknik površine in
podobno
ceste (vključno
s priključki, trgi, pešpotmi, kolesarskimi potmi, parkirišča in
podobno)
podporni zidovi,
škarpe in podobno |
ceste (vključno
s priključki, trgi, pešpotmi, kolesarskimi potmi, parkirišča in
podobno)
podporni zidovi,
škarpe in podobno |
trgovske stavbe,
vendar le za potrebe dejavnosti pokopališča
stavbe za
opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe
pokopališča
javni vrtovi,
parki, trgi, otroška in druga javna igrišča, piknik površine in
podobno
ceste (vključno
s priključki, trgi, pešpotmi, kolesarskimi potmi, parkirišča in
podobno)
podporni zidovi,
škarpe in podobno |
Merila in pogoji
za oblikovanje ter drugi pogoji |
|
– Etažnost: P
– Vse ureditve
in gradnje morajo biti znotraj EUP oblikovno poenotene ter
smiselno usklajene z zunanjimi ureditvami stičnih območij.
– Pri
oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja
značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih
struktur.
– Ohranjajo se
tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni
pogledi.
– Na območju
rekreativnih dejavnosti na meji z odprto krajino je zaradi
varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba
krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
– Pri obnovi
kalov uporaba betona za doseganje vodotesnega dna ni dovoljena.
Pri obnovi se ohranjajo položne brežine kala oziroma se ga
oblikuje skladno z njegovo funkcijo (namakanje, napajanje živini
in divjadi, zalivanje …). |
|
|
|
|
|
|
|
104. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture) |
|
Območja osnovne namenske rabe »O – območja
okoljske infrastrukture« so pretežno namenjena izvajanju dejavnosti
gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter
ravnanja z odpadki. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Tabela 18 |
Namenska raba |
O – območja
okoljske infrastrukture |
Osnovna
dejavnost |
So namenjena za
izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja okoljske
infrastrukture. |
Dovoljene vrste
zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
vse vrste
objektov za potrebe izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s
področja okoljske infrastrukture
energetski
objekti, fotovoltaični in sončni sistemi
bazne postaje
ceste (vključno
s priključki, trgi, pešpotmi, kolesarskimi potmi, parkirišča in
podobno)
podporni zidovi,
škarpe in podobno |
Drugi pogoji |
Na robovih
območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih
posegih naj se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije (zelena
bariera), ki služi kot vizualna zaščitna bariera, ki zmanjšuje
vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se
izberejo sadike avtohtonih vrst za to območje, ki so hkrati tudi
primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. |
|
105. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometne infrastrukture) |
|
Območja osnovne namenske rabe »P – območja
prometnih površin« so pretežno namenjena izvajanju dejavnosti
gospodarskih služb s področja prometa. Zanje veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 19 |
Namenska raba |
P – območja
prometnih površin |
Podrobna
namenska raba |
PO
Ostale prometne
površine |
PŽ
Površine
železnic |
Osnovna
dejavnost |
So namenjena za
izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. |
Spremljajoče
dejavnosti |
gostinstvo
trgovina
skladiščenje
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Dovoljene vrste
zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
vse vrste
objektov za potrebe izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s
področja okoljske infrastrukture
stavbe za
promet
bencinski
servisi
ceste (vključno
s priključki, trgi, pešpotmi, kolesarskimi potmi, parkirišča in
podobno)
podporni zidovi,
škarpe in podobno |
|
106. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih) |
|
Območja osnovne namenske rabe »K – kmetijska
zemljišča« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne
krajine. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 20 |
Namenska raba |
K – kmetijska
zemljišča |
Osnovna
dejavnost |
kmetijstvo |
Spremljajoča
dejavnost |
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Dovoljene vrste
zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
Poleg dopustnih
gradenj objektov in naprav ter drugih dopustnih posegov v
prostor na celotnem območju občine še:
– vodni
zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– mala vetrna
elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z
boniteto manj kot 35. |
Dopustna dela in
druge prostorske ureditve |
– agrarne
operacije,
– dovoljeno je
postavljanje začasnih objektov in začasni posegi, in sicer za
čas dogodka oziroma v času sezone:
– oder z
nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
– cirkus, če so
šotor in drugi objekti montažni,
– začasna
tribuna za gledalce na prostem,
– premični
objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični
čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik)
– dovoljeno je
postavljanje pomožne kmetijsko-gozdarske opreme, ki ni grajena
(npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za
mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za
pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za
zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža);
– opazovalnica,
to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja
opazovalnica);
– prepovedana je
postavitev počitniških prikolic, bivalnih zabojnikov, šotorov in
drugih podobnih objektov, katerih namen je praviloma začasno
prenočevanje in bivanje. |
Drugi pogoji |
– gradnje morajo
biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč
dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi
dostop do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti;
– posegi na
kmetijska zemljišča ne smejo ovirati drugih vzporednih
dovoljenih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih;
– posegi na
kmetijska zemljišča, predvsem postavitve ograj, ne smejo
prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali;
– na parcelah,
ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot
kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so
vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni
dovoljena;
– obstoječi
suhozidi se morajo ohraniti; |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
– pri obnovi
kalov uporaba betona za doseganje vodotesnega dna ni dovoljena.
Pri obnovi se ohranjajo položne brežine kala oziroma se ga
oblikuje skladno z njegovo funkcijo (namakanje, napajanje živini
in divjadi, zalivanje …);
– ureditve,
objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu
oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi
ureditvami stičnih območij;
– pri
oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja
značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih
struktur;
– ohranjajo se
tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni
pogledi;
– za potrebe
umeščanja energetskih objektov je potrebno izdelati OPPN.
Objekte se sme umeščati le na iz regionalnih in občinskih cest
vedutno neizpostavljene lokacije. OPPN mora obsegati načrt
krajinske ureditve. |
|
107. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih) |
|
Območja osnovne namenske rabe »G – gozdna
zemljišča« so namenjena ohranjanju in gospodarjenju z gozdom. Zanje
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 21 |
Namenska raba |
G – gozdna
zemljišča |
Osnovna
dejavnost |
So namenjena
gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov.
gozdarstvo, lov |
Spremljajoča
dejavnost |
rekreacija
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z
gozdnogospodarskimi načrti |
Dovoljene vrste
zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
– gozdne
prometnice (gozdne ceste, protipožarne preseke, vlake in stalne
žičnice)
– vodi in
naprave ter priključki nanje za vodovodno omrežje,
kanalizacijsko omrežje, plinovodno omrežje, toplovodno omrežje,
elektroenergetsko omrežje, telekomunikacijsko omrežje ter
omrežje javne razsvetljave; |
Dopustna dela in
druge prostorske ureditve |
– gozdarske
prostorsko ureditvene operacije, posegi in dela, skladno z
Zakonom o gozdovih in gozdnogospodarskimi načrti;
– ureditve za
potrebe lova in ribolova;
– prepovedana je
postavitev počitniških prikolic, bivalnih zabojnikov, šotorov in
drugih podobnih objektov, katerih namen je praviloma začasno
prenočevanje in bivanje. Dovoljena postavitev časovno omejenih
taborov s soglasjem občine.
– sanacije
opuščenih peskokopov in kamnolomov, brez možnosti nadaljnjega
izkoriščanja mineralnih surovin;
– raziskovanje
mineralnih surovin in geotermičnih virov;
– ureditve
kalov;
– obstoječi
suhozidi se morajo ohraniti. |
Drugi pogoji |
– za vse posege
v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda v kmetijske namene
je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za
urejanje in varstvo gozdov,
– posegi so
dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi
načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti
oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva,
– gradnje morajo
biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do
gozdnih zemljišč. Pogoji za gospodarjenje in dostop do sosednjih
gozdnih zemljišč se po izvedbi posega v gozd in gozdni prostor
ne smejo poslabšati.
– na parcelah,
ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot
gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so
vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni
dovoljena. |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
– pri
oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja
značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih
struktur.
– ohranjajo se
tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni
pogledi.
– rekreacijske
peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po
obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za
ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja
obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo
vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, oznako do
posameznih atraktivnosti in informativno tablo.
– Pri obnovi
kalov uporaba betona za doseganje vodotesnega dna ni dovoljena.
Pri obnovi se ohranjajo položne brežine kala oziroma se ga
oblikuje skladno z njegovo funkcijo (namakanje, napajanje živini
in divjadi, zalivanje …). |
|
108. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda) |
|
Območja podrobnejše namenske rabe »VC –
območja površinskih voda«, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s
področja rabe voda. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Tabela 22 |
Namenska raba |
V – območja
površinskih voda |
Podrobnejša
namenska raba |
VC
celinske vode |
Osnovna
dejavnost |
So namenjena
za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda. |
Spremljajoča
dejavnost |
Ribištvo
kmetijstvo
rekreacija |
Dovoljene vrste
zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
– objekti
grajenega javnega dobra;
– objekti
objektov in omrežij javne infrastrukture;
– objekti,
potrebni za rabo voda (kot so zajem in izpust vode, zagotovitev
varstva pred utopitvami …);
– objekti,
namenjeni za obrambo države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije;
– objekti,
namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem;
– objekti in
ureditve, ki neposredno služijo jezovom, mlinom, žagam,
namakalnim in osuševalnim sistemom, malim hidroelektrarnam. |
Dopustna dela,
druge prostorske ureditve in dejavnosti |
–
rekonstrukcija, adaptacija ali obnova obstoječega objekta ali
naprave, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti
objekta;
– ukrepi, ki se
nanašajo na ohranjanje narave;
– posegi v zvezi
z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti voda;
– sanacije
opuščenih peskokopov in kamnolomov, brez možnosti nadaljnjega
izkoriščanja mineralnih surovin;
– ureditev
dostopov do vode in privezov za čolne;
– sanitarne
sečnje;
– raziskovanje
mineralnih surovin in geotermičnih virov;
– ureditve za
potrebe ribolova;
– ureditve
kalov;
– gospodarske
dejavnosti, vezane na vodo, energetika, pogojno rekreacija,
vezana na vodo. |
Drugi pogoji |
– za vse posege
na vodna zemljišča je potrebno pridobiti soglasje pristojnega
organa za vode;
– na parcelah,
ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodna
zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot
stavbišče, gradnja objektov ni dovoljena. |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
– Pri
oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja
značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih
struktur.
– Ohranjajo se
tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni
pogledi.
– Rekreacijske
peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po
obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za
ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja
obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo
vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, oznako do
posameznih atraktivnosti in informativno tablo.
– Pri obnovi
kalov uporaba betona za doseganje vodotesnega dna ni dovoljena.
Pri obnovi se ohranjajo položne brežine kala oziroma se ga
oblikuje skladno z njegovo funkcijo (namakanje, napajanje živini
in divjadi, zalivanje …). |
|
109. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih pridobivanja
mineralnih surovin) |
|
Območja podrobnejše namenske rabe »L –
območja pridobivanja mineralnih surovin«, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti pridobivanja mineralnih surovin. Zanje veljajo naslednji
podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 23 |
Namenska raba |
L – območja
mineralnih surovin |
Podrobnejša
namenska rab |
LN – površine
nadzemnega pridobivalnega prostora |
Osnovna
dejavnost |
So namenjena za
izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin,
in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega prostora. |
Dovoljene vrste
zahtevnih in manj zahtevnih stavb
in dela |
– vse vrste
objektov za potrebe izvajanja dejavnosti rudarstva
– dopustne so
vse gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja
pridobivanja mineralnih surovin |
Drugi pogoji |
– Na robovih
območij površinskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja ali
vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki zmanjšuje vidno
izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se
izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi
primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa.
– Zagotoviti je
potrebno protiprašne ukrepe, kot so vlaženje površin ob suhem in
vetrovnem vremenu, škropljenje v sušnih obdobjih in zajemanje
prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije.
Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate
spremljanja zmanjševati ali odpravljati.
– Za vse
površinske kope je upravljavec ali lastnik dolžan zagotoviti
sprotno in končno sanacijo.
– Obstoječa
nahajališča mineralnih surovin, ki niso predvidena za nadaljnje
izkoriščanje, se sanira in s tem izboljša krajinsko sliko. Pri
sanaciji je potrebno zagotoviti stabilnost brežin, z ustreznim
naklonom in urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z
izbranimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sanirane
kamnolome je možno v celoti vrniti prejšnji rabi gozda ali
travnika, osnovni plato kamnoloma pa je možno nameniti tudi
drugi rabi.
– Na območjih
sanacij opuščenih površinskih kopov je dovoljena sanacija brez
možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin in
prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega
stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in
kakovost okolja. |
|
110. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za ostala območja) |
|
Območja podrobnejše namenske rabe »OO –
ostala območja« so neplodna območja in tista območja, ki jih ni mogoče
uvrstiti med ostale kategorije. Zanje veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 25 |
Namenska raba |
OO – ostala
območja |
Dopustna dela in
druge prostorske ureditve |
– dopustni so le
posegi, skladni s smernicami organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine |
|
III.5. PROSTORSKI IZVEDBENI
POGOJI NA OBMOČJIH OPPN |
|
111. člen |
|
(območja, za katere je
predvidena izdelava podrobnih načrtov) |
|
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s
podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena
izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN ter
usmeritve zanje so navedena po enotah urejanja prostora v Prilogi 2 in
določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na karti »Prikaz območij
enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom,
se v fazi njegove priprave, na stavbnih zemljiščih lahko spremeni v
primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa
od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih
načrtov z dejanskim stanjem ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN
onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v javnem interesu.
Spremembo meje sprejme občinski svet. Pripravljavec akta o spremembi
obvesti vse lastnike prizadetih zemljišč. |
(4) Posamezna območja OPPN je dovoljeno
načrtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta
potrebno izdelati tudi zasnovo celotnega območja OPPN, predvsem z vidika
urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene
infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti. |
(5) Podrobni prostorski načrt se lahko izdela
za posamezno EUP ali manjše območje znotraj posamezne EUP tudi, če se
takšna potreba izkaže po sprejetju OPN. |
|
112. člen |
|
(dovoljeni posegi v prostor
na območjih predvidenih OPPN) |
|
(1) V enotah urejanja prostora, kjer je
predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, je do sprejema teh
možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če le ti ne
bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj načrtovanih s
predvidenim podrobnim prostorskim načrtom: |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov
v skladu z določili tega odloka, |
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje
gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo za oskrbo
obstoječih objektov, |
– vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih
objektov, nadzidave in dozidave skladno z namensko rabo prostora, |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov
skladno z namensko rabo prostora, |
– odstranitev objektov. |
(2) O ustreznosti gradenj oziroma posegov v
prostor pred sprejemom OPPN odloči občinska služba, pristojna za
urejanje prostora. |
(3) Tudi v primeru, ko se potreba po izdelavi
OPPN izkaže po sprejetju OPN in se zanj sprejme sklep o pričetku
izdelave, se na območjih izdelave OPPN smejo izvajati le gradnje in
posegi v prostor, določeni v prvi alineji tega člena. |
|
IV. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
113. člen |
|
(prenehanje veljavnosti
prostorskih aktov občine) |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo
veljati naslednji prostorski akti: |
– Dolgoročni plan občine Sežana za obdobje
1986–2000 (Uradni list SRS, št. 14/88) – za območje občine Komen, |
– Družbeni plan občine Sežana za obdobje
1986–1990 (Uradni list SRS, št. 14/88) – za območje občine Komen, |
– Odlok o uskladitvi dolgoročnega plana
občine Sežana za obdobje 1986–2000 z obveznimi prostorskimi sestavinami
dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradne objave, št.
1/89) – za območje občine Komen, |
– Odlok – Uskladitev družbenega plana občine
Sežana za obdobje 1986–1990 z obveznimi prostorskimi sestavinami
družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986–1990 za področje cestnega
omrežja (Uradne objave, št. 4/89) – za območje občine Komen, |
– Sklep o spremembah in dopolnitvah
dolgoročnega plana občine Sežana za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1989
(Uradne objave, št. 37/89) – za območje občine Komen, |
– Sklep o uskladitvah, spremembah in
dopolnitvah družbenega plana občine Sežana za obdobje 1986–1990 –
dopolnjen 1989 (Uradne objave, št. 37/89) – za območje občine Komen, |
– Sklep o spremembi in dopolnitvi
dolgoročnega plana občine Sežana za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1992
(Uradne objave, št. 5/92) – za območje občine Komen, |
– Sklep o spremembah in dopolnitvah
družbenega plana občine Sežana za obdobje 1986–1990 – dopolnjen 1992
(Uradne objave, št. 5/92) – za območje občine Komen, |
– Sklep o spremembah in dopolnitvah
družbenega plana občine Sežana za obdobje 1986–1990 – dopolnjen 1993
(Uradne objave, št. 18/93) – za območje občine Komen, |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Komen v
letu 1995 (Uradni list RS, št. 28/95), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje od leta
1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana za
obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Komen v letu 1997
(Uradni list RS, št. 50/97), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje od leta
1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana za
obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Komen v letu 1997
(Uradni list RS, št. 79/97), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje
1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana za obdobje
1986–1990, za območje Občine Komen, dopolnitev 2004 (Uradni list RS, št.
103/04), |
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v
občini Sežana (Uradne objave, št. 28/91) – za območje občine Komen, |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Komen (Uradni list RS, št.
28/95, 50/97, 79/97); |
– Odlok o skladnosti prostorskih ureditvenih
pogojev Občine Komen s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Občine Komen (Uradni list RS, št.
119/04); |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Komen
(Uradni list RS, št. 113/06), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih Občine Sežana za območje Občine Komen
(Uradni list RS, št. 42/08), |
– Obvezna razlaga tretjega odstavka 11. člena
Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih v Občini Sežana za območje Občine Komen – Uradni list RS, št.
113/06 (Uradni list RS, št. 55/11). |
|
114. člen |
|
(prostorski izvedbeni akti,
ki ostanejo v veljavi) |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v
veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti: |
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu
Štanjel – staro jedro (Uradni list RS, št. 66/05), |
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za
ureditev komunalne infrastrukture za naselji Štanjel in Kobdilj (Uradni
list RS, št. 66/05). |
|
115. člen |
|
(gradbeno dovoljenje v
postopku pridobivanja) |
|
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja,
začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na
podlagi predpisov, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja. |
|
116. člen |
|
(dostopnost prostorskega
akta) |
|
Ta odlok je na vpogled javnosti na spletnih
straneh občine in v času uradnih ur na sedežu občine. |
|
117. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-01/2009-210 |
Komen, dne 4. aprila 2018 |
|
Župan |
Občine Komen |
Marko Bandelli l.r. |
Priloga 1 – Dopustni nezahtevni in
enostavn objekti |
Priloga 2 – Posebni prostorski izvedbeni
pogoji in usmeritve za OPPN |
Priloga 3 – Grafični prikazi |