Na
podlagi tretje točke 268. člena (v povezavi s 119. in 115. členom ter z
drugo alinejo četrte točke 289. člena) Zakona o urejanju prostora
– ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 7. člena
Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 83/11, 24/14, 66/16) je Občinski svet občine
Črnomelj na 29. seji dne 7. 7. 2022 sprejel |
|
O D L O K |
o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta Danfoss Črnomelj – 1.
faza |
|
1. člen |
|
(predmet sprememb in dopolnitev
Zazidalnega načrta Danfoss Črnomelj – 1. faza) |
|
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Zazidalnega
načrta Danfoss Črnomelj – 1. faza (Uradni list RS, št. 27/96, 69/00,
47/02, 81/03, 38/06, 55/13, 81/13, 56/17 in 39/18) (v nadaljnjem
besedilu: SD ZN), ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu
občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 82/11, 105/11 – teh. popr., 49/16,
70/17 – DPN in 69/18, v nadaljevanju: OPN). |
(2) Spremembe in dopolnitve se nanašajo na območje celotnega zazidalnega
načrta, ki je v OPN Črnomelj opredeljen kot enota urejanja prostora z
oznako ČR_2/23_OPPN. |
(3) Zaradi jasnosti uporabe predpisa se v celoti spremenijo odlok,
grafični del in priloge. |
(4) Odlok se spremeni tako, da se glasi: |
|
»I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet zazidalnega načrta Danfoss
Črnomelj – 1. faza) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme Zazidalni načrt Danfoss Črnomelj – 1. faza
(v nadaljnjem besedilu: ZN ali dokument). |
(2) Predmet dokumenta je določitev podrobnejših prostorskih izvedbenih
pogojev za območje urejanja z zazidalnim načrtom v občini Črnomelj. |
(3) Dokument se vodi pod identifikacijsko številko 2595. |
|
2. člen |
|
(vsebina in oblika ZN) |
|
(1) ZN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelan je v digitalni in
analogni obliki. |
(2) Tekstualni del ZN je določen v tem odloku in vsebuje poglavja: |
1. Opis prostorske ureditve, |
2. Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
3. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za
varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, |
4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
5. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev, |
6. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje ZN. |
(3) Grafični del ZN vsebuje naslednje grafične prikaze: |
1. Območje urejanja v širšem prostoru |
2. Izsek iz OPN občine Črnomelj – NRP s prikazom območja urejanja |
3. Izsek iz OPN občine Črnomelj – GJI s prikazom območja urejanja |
4. Vplivi in povezave v prostoru |
5. Omejitve v prostoru |
6. Območje urejanja z obstoječim parcelnim stanjem |
7. Ureditvena situacija |
8. Zbirna situacijo GJI |
9. Načrt gradbenih parcel |
10. Ureditve za varstvo pred požarom in drugimi nesrečami. |
|
3. člen |
|
(spremljajoče gradivo) |
|
(1) Spremljajoče gradivo dokumenta so: |
1. izvleček iz veljavnega prostorskega plana, |
2. prikaz stanja prostora, |
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, in
izhodišča za pripravo prostorskega akta, |
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
5. obrazložitev in utemeljitev, |
6. povzetek za javnost, |
7. odločba glede celovite presoje vplivov na okolje. |
(2) Spremljajoče gradivo je sestavni del vezane mape. Strokovne podlage,
elaborat ekonomike, izhodišča in ostala gradiva na zahtevo nosilcev
urejanja prostora, navedena v prejšnjem odstavku, so shranjene v
posebnih mapah in se hranijo v spisu postopka na sedežu Občine Črnomelj. |
|
4. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) Območje urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje ZN. |
(2) Ureditvena enota: sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi
glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo
objektov in ostalih ureditev. |
(3) Območje za razvoj stavb: del gradbene parcele, ki predstavlja
omejitveni prostor za gradnjo ene ali več stavb in je prikazano v
grafičnem delu. Območje je določeno z odmiki od meja gradbenih parcel,
ki zagotavljajo gradnjo, redno rabo ter vzdrževanje objektov in zunanjih
površin, požarno varnost, intervencijo, zaščito pred rušitvami itn. |
|
II. TEKSTUALNI DEL |
|
1. Opis
prostorske ureditve |
|
5. člen |
|
(koncept urejanja prostora) |
|
Namen ZN je na območju urejanja omogočiti večjo fleksibilnost ter
hitrejši odziv oziroma prilagoditev za potrebe razvoja obstoječe
dejavnosti. Znotraj območja ZN obstajajo še zadostne rezerve, ki
omogočajo novogradnje in notranje zgostitve pozidave. Predvideni posegi
se izvajajo na obstoječih stavbnih zemljiščih, zato so načrtovane
ureditve usmerjene predvsem v notranjo zgostitev pozidave oziroma boljši
izkoristek razpoložljivih površin. Območje ZN je razdeljeno na dve
ureditveni enoti, ki tvorita funkcionalno zaključeni enoti znotraj
območja urejanja. |
|
6. člen |
|
(območje ZN) |
|
(1) Površina obravnavanega območja obsega približno 6,25 ha. |
(2) Območje ZN obsega zemljišča oziroma dele zemljišča s parcelno
številko 1061/17, 1061/18, 1061/19, 1061/20, 1107/1, 1110/2, 1111/1 in
1126/51, vse k. o. 1535 – Črnomelj. |
(3) Obravnavano območje ZN obsega celotno enoto urejanja prostora (v
nadaljevanju EUP) ČRN_2/23_OPPN, kot je določena v veljavnem OPN
Črnomelj. |
|
7. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve
s sosednjimi območji) |
|
Območje se nahaja za zahodu mesta Črnomelj, ob zahodni obvoznici. Na
severni in vzhodni strani meji na zelene površine, za katerimi ležijo
območja stanovanjske pozidave, na južni strani na cesto in proizvodno
območje. Mejo zahodnega roba določa stik z obvoznico Črnomelj. |
|
8. člen |
|
(ureditvene enote) |
|
Območje je razdeljeno na dve ureditveni enoti: |
1. Ureditvena enota 1 (UE-1) zajema pretežni del površin na območju
urejanja na severnem in zahodnem delu. Večina ureditvene enote je že
pozidana in urejena, predvidena je gradnja spremljevalnih objektov na
prostih površinah znotraj obstoječega kompleksa ob upoštevanju dopustne
izrabe prostora (FI in FZ) in deleža zelenih površin določenih v OPN
občine Črnomelj. Novogradnje z izjemo objekta na jugozahodnem vogalu
niso vidno izpostavljene in so s hrbtno stranjo večinoma vkopane. Zaradi
višine in lokacije ob krožnem križišču obvoznice na zahodnem vstopu v
mesto stavba predstavlja pomemben poudarek vhoda v mesto. Možna so
odstopanja pri tlorisnih gabaritih, pri čemer pa se mora ohraniti
gradbena linija glavnih stavb vzdolž zahodne obvozne ceste. |
2. Ureditvena enota 2 (UE-2) zajema jugovzhodni del površin na območju
urejanja. Večina enote je že pozidana in urejena, na južnem delu enote
pa se nahaja lokalna cesta. Dopustna je gradnja objektov na prostih
površinah in nadomestne gradnje ob upoštevanju dopustne izrabe prostora
(FI in FZ) in deleža zelenih površin določenih v OPN občine Črnomelj. Ob
Ulici heroja Stariha se na prostih površinah za razvoj stavb ne smejo
postavljati začasni objekti. Višine objektov ne smejo presegati višine
najvišjega obstoječega objekta v ureditveni enoti. |
|
9. člen |
|
(vrste dopustnih del in gradenj) |
|
Na
območju so dopustne novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija,
vzdrževalna dela, odstranitev objekta oziroma njegovih delov, sprememba
namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi
dejavnostmi, opredeljenimi s tem odlokom, ter dela v skladu s predpisi,
ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela. |
|
10. člen |
|
(dopustne dejavnosti) |
|
Na
območju so dopustne proizvodne ter z njimi povezane dejavnosti. Na
podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti so to predvsem: |
– predelovalne dejavnosti (C), |
– oskrba z električno energijo, plinom in paro (D), |
– oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja (E), |
– promet in skladiščenje (H), |
– gostinstvo (I): samo 56 (dejavnost strežbe jedi in pijač), |
– informacijske in komunikacijske dejavnosti (J), |
– druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N). |
|
11. člen |
|
(vrste dopustnih objektov) |
|
Dopustni so objekti, namenjeni izvajanju s tem ZN načrtovanih
dejavnosti: |
12
Nestanovanjske stavbe |
12203 Druge poslovne stavbe |
12420 Garažne stavbe |
12510 Industrijske stavbe |
12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje |
21
Objekti prometne infrastrukture |
21122 Samostojna parkirišča |
22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
22121 Daljinski (transportni) vodovodi |
22130 Daljinsko (hrbtenično) komunikacijsko omrežje |
22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi |
22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo |
22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak |
22223 Vodni stolpi in vodnjaki |
22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija) |
22232 Čistilne naprave |
22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi |
22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti – od teh samo sončne
elektrarne in podobno |
24
Drugi gradbeni inženirski objekti |
24110 Športna igrišča |
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
31
Trajno reliefno preoblikovanje terena |
31110 Nasipi |
31120 Izkopi in odkopi |
31130 Utrjene površine |
31140 Utrjene brežine |
32
Gradbeni posegi za opremo odprtih površin |
32110 Ekološki otoki |
32120 Urbana oprema |
32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji |
33
Drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje |
33140 Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in
stanja okolja |
|
12. člen |
|
(lega objektov) |
|
(1) Gradnja stavb je dopustna samo na območju za razvoj stavb, ki je
prikazano v grafičnem delu ZN. Na tem območju je dovoljena tudi gradnja
gradbenih inženirskih objektov, enostavnih in nezahtevnih objektov, če
je to potrebno zaradi funkcionalnosti in če se zagotovi oblikovna
skladnost, ter spremljajočih zunanjih ureditev, vse skladno s Prilogo 1
veljavnega OPN. |
(2) Zunaj območja za razvoj stavb je dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, enostavnih in nezahtevnih objektov, ki niso
stavbe, če je to potrebno zaradi funkcionalnosti in če se zagotovi
oblikovna skladnost, ter spremljajočih zunanjih ureditev, vse skladno s
Prilogo 1 veljavnega OPN. |
(3) Odmiki med stavbami znotraj gradbene parcele niso predpisani,
upoštevajo pa se predpisi o varstvu pred požarom in sanitarni predpisi. |
(4) Kote pritličij pri stavbah, ki mejijo na javni prostor, se
prilagajajo kotam javnega prostora. Kote pritličij ostalih objektov se
prilagodijo kotam internih cest in drugih zunanjih ureditev. |
|
13. člen |
|
(oblikovanje objektov) |
|
(1) Objekti so enostavnih pravilnih oblik, dimenzionirani so glede na
potrebe tehnoloških procesov. Oblikovanje objektov je enostavno in
poenoteno na območju posameznih ureditvenih enot in na celotnem območju.
Velikost in etažnost novih objektov kakor tudi širitev obstoječih
objektov se lahko razvija znotraj območja za razvoj stavb na način, da
so omogočene funkcionalne prometne povezave znotraj območja in navezave
na zunanje prometno omrežje ter da so izpolnjene vse bistvene zahteve,
katerih obvezno izpolnjevanje določajo gradbeni predpisi, tehnične
smernice, standardi oziroma zadnje stanje gradbene tehnike. |
(2) Višina objektov: Zagotovi se medsebojna višinska in smiselna
usklajenost objektov. Največje dovoljene višine stavb v posameznih
ureditvenih enotah ne smejo presegati višine najvišjih obstoječih
objektov, izjema je stavba na jugozahodnem vogalu UE-1, katere višina ne
sme presegati 35,0 m nad koto pritličja. V višino so vključene tudi
tehnične etaže. Največjo dovoljeno višino stavb lahko presegajo le
manjši volumni, kot so dimniki, silosi, antene, strelovodi in strojnice
dvigal ter logotipi. Na vseh območjih za razvoj stavb je dopustna
izvedba kletnih etaž, katerih število ni omejeno. |
(3) Strehe novogradenj so ravne (do 6° naklona) ali enokapnice ali
dvokapnice blagega naklona (do naklona 12°). Strehe obstoječih objektov
se ohranjajo in po potrebi rekonstruirajo v enakem naklonu ali
spremenijo v ravne. Kritina objektov ne sme biti svetleča. Dovoljeni so
sivi in peščeni barvni toni. Dovoljene so tudi ozelenjene strehe. Na
strehah je dovoljena postavitev sončnih elektrarn. |
(4) Fasade so nesvetleče, sivih in toplih svetlih barvnih tonov (vse
barve, ki vsebujejo najmanj 65 odstotkov bele barve in rdečo barvo).
Temnejši odtenki istih barv so dopustni le kot fasadni poudarki.
Dopustne so izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov ipd., katerih
oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnega volumna
objekta. Tehnološki objekti so lahko različnih oblik, skladno z
zahtevami tehnološkega procesa. Dopustni so omet, fasadne obloge, vidni
beton, kovina, steklo, les. Plakatiranje in objekti ter naprave za
oglaševanje na fasadah objektov niso dovoljeni, dovoljena je postavitev
logotipov na fasadah in strehah objektov. |
(5) Na posameznih gradbenih parcelah je na območjih za razvoj objektov
poleg glavnih/osnovnih stavb dopustna izvedba prizidkov in postavitev
pomožnih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na
zahtevnost; ti morajo biti oblikovno usklajeni z glavnim objektom in mu
biti podrejeni. |
(6) Vsa določila za oblikovanje objektov veljajo tudi za gradnjo novih
objektov na območju odstranjenih obstoječih objektov. |
(7) Poleg novogradenj so dopustne prizidave, spremembe namembnosti in
rekonstrukcije obstoječih objektov v okviru določil, ki veljajo za
novogradnje. Na delu obstoječih legalno zgrajenih objektov izven območij
za razvoj objektov so dovoljena le rekonstrukcija in vzdrževalna dela. |
|
14. člen |
|
(enostavni in nezahtevni objekti) |
|
(1) Na posameznih gradbenih parcelah je dopustna postavitev enostavnih
in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov
glede na zahtevnost in skladno s Prilogo 1 OPN. |
(2) Oblikovanje je skladno z glavnim objektom in mu je podrejeno. |
(3) Ograje so maksimalne višine 2,5 m, v primeru varstvenih ali
zaščitnih zahtev lahko tudi višje, kar mora biti utemeljeno v projektni
dokumentaciji, pri tem pa mora biti višina usklajena s
prometno-varstvenimi predpisi glede preglednosti prometnih površin.
Ograje so žičnate oziroma transparentne. |
(4) Oporni zidovi so dovoljeni v primerih, ko niso možna drugačna
zavarovanja brežin. |
|
15. člen |
|
(zunanje ureditve) |
|
(1) Odprte površine ob objektih se uredijo skladno s potrebami in
posebnostmi posameznih dejavnosti v posameznih ureditvenih enotah. |
(2) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne
prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu. |
(3) Višinske razlike na zemljišču se prioritetno urejajo s travnatimi
brežinami. Oporni in podporni zidovi morajo biti oblikovno usklajeni z
arhitekturo objektov in zunanjimi ureditvami (ozelenitev zidov, finalna
obdelava zidov). |
(4) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri
posameznih objektih se povzamejo po OPN. V primeru pomanjkanja prostora
morajo biti parkirna mesta zagotovljena na drugih površinah, to pa mora
biti dodatno obrazloženo v projektni dokumentaciji. V primeru, da je
glede na naravo dejavnosti potrebnih manj parkirnih mest od zahtevanih,
se to utemelji v projektni dokumentaciji. |
|
16. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela ZN
(Načrt gradbenih parcel), na katerem so s tehničnimi elementi, ki
omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke
meje območja ZN. |
(2) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna,
kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih
postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom,
pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev
in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin. |
(3) Posamezne gradbene parcele se lahko združujejo ali delijo na manjše
enote in se določijo v okviru projektne dokumentacije za posamezne
gradnje. |
|
2. Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
17. člen |
|
(skupne določbe o gospodarski javni
infrastrukturi) |
|
(1) Priključki na gospodarsko javno infrastrukturo in cestno omrežje so
obstoječi in se ohranjajo. Predvidena je rekonstrukcija vodovodnega
priključka z navezavo na primarno vodovodno omrežje. Območje je
opremljeno z omrežji in napravami GJI, ki omogočajo oskrbo s pitno vodo,
odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda, električno energijo
in dostop do elektronskih komunikacij. |
(2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno
infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji
upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih
vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in
vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne
infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične
rešitve. |
(3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali
predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne
ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma
lastnika določenega infrastrukturnega voda. |
(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in
objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno
zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih
investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene
gospodarske javne infrastrukture. |
(5) V času gradnje se ob prestavitvah in preostalih ureditvah
infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma
obratovanje gospodarske javne infrastrukture. |
|
18. člen |
|
(prometne ureditve) |
|
Vstop na območje UE-1 in UE-2 je preko obstoječih priključkov z Ulice
heroja Stariha. |
|
19. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Napajanje območja se zagotavlja preko obstoječega
elektroenergetskega omrežja. Elektroenergetsko omrežje znotraj območja
urejanja se glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede na
potrebe razvoja območja dogradi in po potrebi rekonstruira. |
(2) Na celotnem območju urejanja je možno na strehe objektov, kjer
tehnologija to dopušča, postaviti sisteme za izrabo sončne energije za
proizvodnjo elektrike ali toplote skladno z varstvenimi režimi. Dopustna
je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
20. člen |
|
(cestna razsvetljava) |
|
(1) V sklopu predvidenih cest se uredi cestna razsvetljava. Svetilke so
tipizirane, enostavnih oblik in skladne z veljavno zakonodajo. |
(2) Predvidena razsvetljava izpolnjuje zahteve glede zastrtosti
bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi. |
|
21. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
Telekomunikacijske storitve se zagotavljajo preko obstoječega omrežja,
ki se ga glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede na potrebe
razvoja območja dogradi s sodobnimi komunikacijskimi tehnologijami. |
|
22. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Oskrba z vodo se zagotavlja iz obstoječega javnega vodovodnega
omrežja, ki se ga glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede
na potrebe razvoja območja dogradi in po potrebi rekonstruira. |
(2) Predvidena je rekonstrukcija vodovodnega priključka z navezavo na
primarno vodovodno omrežje. |
(3) Predvidene objekte se na javno vodovodno omrežje priključuje v
ustreznem profilu v skladu s predpisom o tehnični izvedbi vodovoda v
občini Črnomelj. |
|
23. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Komunalne odpadne vode se odvaja v obstoječo komunalno kanalizacijo.
Odpadne tehnološke vode je potrebno v objektu predčiščenja odpadnih voda
delno predčistiti do stopnje, ki jo zahteva delovanje komunalne
(biološke) čistilne naprave. Prečiščena tehnološka voda se preko
kontrolnega jaška izpusti v komunalno kanalizacijo, vsebnost posameznih
snovi v izpustni vodi pa se mora redno kontrolirati. |
(2) Padavinske odpadne vode se odvaja v obstoječo padavinsko
kanalizacijo. Dopustno je zbiranje padavinskih vod za potrebe sanitarnih
in tehnoloških vod. |
(3) Komunalna in padavinska kanalizacije se glede na razvoj objektov in
poslovnih enot ter glede na potrebe razvoja območja dogradi in po
potrebi rekonstruira. |
|
24. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o
ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Črnomelj. |
(2) V primeru specifičnih odpadkov se v fazi priprave projektne
dokumentacije ustrezno obravnava ravnanje z odpadki skladno z veljavno
zakonodajo in predpisi. |
(3) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno
ravnati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o
obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. |
|
25. člen |
|
(ogrevanje in priprava tople vode) |
|
Energetska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisom o
učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba
obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbah (ogrevanje,
prezračevanje, hlajenje, topla voda). |
|
3. Rešitve
in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
26. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na
območju ZN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij,
pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
27. člen |
|
(rešitve in ukrepi za celostno
ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1) Na območju ZN ni registriranih enot kulturne dediščine, vpisanih v
register nepremične kulturne dediščine ali razglašenih za kulturni
spomenik. |
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča,
investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke. |
|
28. člen |
|
(varstvo tal in voda) |
|
(1) Za vse objekte je obvezna priključitev na javni kanalizacijski
sistem. |
(2) V času gradnje so tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in
zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev
neposredno v tla (podtalnico). |
(3) Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi se mora
vršiti v pokritih prostorih tako, da se ob morebitnem razlitju snovi
celotna vsebina prestreže in zadrži. Prostori in mesta, kjer se bodo med
gradnjo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova
embalaža in ostanki, morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem –
lovilna skleda. |
|
29. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Med gradnjo se mora v okolici gradbišča preprečiti preseganje mejnih
vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču
in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa
gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri
transportu). |
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba
goriv, ki vsebujejo manj ogljika, ter zagotovi energetska učinkovitost
objektov. |
|
30. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se
upošteva, da gre za območje IV. kategorije varstva pred hrupom. |
(2) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene
mehanizacije in transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni
moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro. |
|
31. člen |
|
(ravnanje s plodnim delom tal) |
|
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine
tal. |
(2) Tla pod delovnimi stroji morajo biti v času gradnje objektov
ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva
nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla. |
(3) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje
zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno
deponijo. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo
sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja –
živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0
m. |
|
32. člen |
|
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) |
|
(1) Pri izvajanju gradbenih del se gradbeni odpadki v največji možni
meri ločujejo že pri samem postopku nastajanja. |
(2) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje
odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se
zbirajo ločeno, v za to namenjenih zabojnikih, pri komunalnem podjetju
se uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in
gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo
pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov. |
|
33. člen |
|
(učinkovita raba in obnovljivi viri
energije) |
|
Pri
zasnovi objektov in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in
sanitarne vode se v čim večji meri zagotovita učinkovita raba in izraba
obnovljivih virov energije. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo
hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne
energije). |
|
34. člen |
|
(ukrepi za obrambo in varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Na območju ZN niso potrebni ukrepi s področja obrambe. |
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o
graditvi objektov. |
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je treba
ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma
programi. |
(4) Predvideni objekti in ureditve se projektirajo za projektni pospešek
tal, ki velja na tem območju in znaša 0,150 (g). |
(5) V primeru razlitja nevarnih snovi se upoštevajo določila 28. člena
tega odloka o varstvu tal in voda. |
|
35. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Požarno varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi. |
(2) Vsi objekti in ureditve morajo biti projektirani in grajeni tako, da
je z upoštevanjem njihovega odmika od meje gradbene parcele in odmikov
med objekti na isti gradbeni parceli omejeno širjenje požara na sosednje
objekte. Če ustreznega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba uporabiti
dodatne arhitekturne in gradbene ukrepe. |
(3) Zunanje površine morajo omogočati neovirane in varne dovoze in
dostope vozilom za intervencijo in evakuacijo ter delovne površine za
intervencijska vozila. |
(4) Zadostne količine požarne vode se zagotavljajo iz vodovodnega
omrežja in drugih virov. |
|
4. Etapnost
izvedbe prostorske ureditve |
|
36. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1) Izvajanje posegov na posameznih gradbenih parcelah se lahko izvaja
neodvisno od urejanja drugih gradbenih parcel. |
(2) Etapnost izvajanja se nanaša predvsem na zagotavljanje komunalne
opreme in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela
infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega
objekta in na način, ki smiselno upošteva celoto in ne ovira izvedbe
komunalnega opremljanja območja. |
(3) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno
konstrukcijsko in funkcionalno celoto. |
|
5. Dopustna
odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
|
37. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Dopustna so odstopanja kot pritličij objektov zaradi prilagoditve
cestam in drugim zunanjim ureditvam. |
(2) Dopustna so tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem
ZN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki
so primernejše s prometno- tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, če z
njimi soglašajo soglasodajalci, v čigar pristojnosti posegajo ta
odstopanja. |
(3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega
odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in
prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na
območju ZN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z
javnimi koristmi. |
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi
odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica
podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega
certifikata. |
(5) V primeru spremembe namembnosti in rekonstrukcije pri obstoječih
objektih predpisan faktor zelenih površin in faktor zazidanosti ni
potrebno upoštevati, če je ta že presežen z obstoječim stanjem. |
|
6. Drugi
pogoji in zahteve za izvajanje ZN |
|
38. člen |
|
(organizacija gradbišča) |
|
(1) Gradbišče se uredi na območju urejanja. Pri organizaciji gradbišča
se poleg določil tega odloka upoštevajo tudi predpisi s področja
ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za
gradbeno mehanizacijo in organizacijski (varnostni) ukrepi na gradbišču,
da se preprečijo in zmanjšajo možnosti onesnaženja. |
(2) Po končani gradnji se odstranijo vsi začasni in pomožni gradbiščni
objekti ter ostanki začasnih odlagališč materiala. Vse z gradnjo
prizadete površine se sanirajo, tako da se vzpostavi prvotno stanje ali
pa se izvedejo načrtovane ureditve odprtih površin. Sanirajo se tudi
morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni
vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah. |
(3) Gradbišče se zavaruje pred erozijskim delovanjem voda. |
(4) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji
možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju. |
(5) Med izvajanjem gradbenih del se zagotovita varnost v prometu in
nemotena komunalno-energetska oskrba objektov na območju urejanja in
tudi zunaj njega. Če bodo zaradi gradnje (začasno) prekinjeni, se
uredijo ustrezni nadomestni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni
in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadete obstoječe ceste in
poti. |
(6) Posegi na zemljišča zunaj območja urejanja kot začasni posegi med
gradnjo so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve
začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določbami OPN. |
(7) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na
gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja
urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati. |
(8) Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu cest je
potrebno pridobiti pozitivno mnenje pristojnih služb. |
|
39. člen |
|
(dodatne obveznosti) |
|
Poleg obveznosti, navedenih v odloku, morajo investitor in izvajalci med
gradnjo in po njej upoštevati naslednje pogoje: |
– pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu
regionalne ceste je potrebno pridobiti pozitivno mnenje pristojnih
služb. |
– pred začetkom posegov v prostor se pravočasno pridobijo podatki o legi
in globini infrastrukturnih objektov in naprav ter se obvestijo
upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve
posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih
podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del; |
– pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov se
izpolnjujejo zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma navodili
upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in
križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine
infrastrukturnih vodov; |
– objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih
upravljavca; |
– objekti in infrastrukturni vodi ter naprave se med gradnjo ustrezno
zaščitijo, po končani gradnji pa obnovijo oziroma sanirajo, če se med
gradnjo poškodujejo zaradi izvajanja del; |
– v
primeru poškodb energetske ali komunalne infrastrukture mora izvajalec
del takoj obvestiti upravljavca omrežja; |
– investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim
službam s področja GJI, grajenega javnega dobra ter s področja zaščite
in reševanja, varstva okolja in naravnih virov omogočiti spremljanje
stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času
izvajanja zemeljskih in gradbenih del; |
– promet na obstoječih cestah in poteh se med gradnjo organizira tako,
da ni zastojev, ob morebitnem oviranju prometa pa se za delne zapore
pridobi dovoljenje upravljavca cest oziroma pristojne službe; |
– zagotovi se redno vzdrževanje zelenih in drugih odprtih površin ter
infrastrukture na območju urejanja. |
|
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
40. člen |
|
(dopustni posegi in dejavnosti do
začetka gradnje prostorskih ureditev) |
|
(1) Do začetka izvajanja načrtovanih posegov se na območju urejanja
ohranja sedanja raba prostora. |
(2) Do začetka izvajanja gradenj je na območju urejanja dovoljeno: |
– vzdrževanje obstoječih objektov, |
– vzdrževanje in nemoteno obratovanje objektov GJI in grajenega javnega
dobra, |
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) Navedeni posegi so dopustni, če se zaradi njihove izvedbe ne
poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, določenih s tem ZN in če z njimi
soglašajo investitorji oziroma upravljavci prostorskih ureditev,
načrtovanih s tem ZN. |
|
41. člen |
|
(usmeritve za določitev meril in pogojev
po prenehanju veljavnosti ZN) |
|
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem ZN načrtovanih prostorskih
ureditev se lahko ZN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli
razveljavijo, o čemer s sklepom odloči Občinski svet občine Črnomelj. |
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve
evidentirati v zemljiškem katastru in katastru GJI ter opredeliti
območja varovalnih pasov GJI za potrebe prikaza stanja prostora v
prostorskem informacijskem sistemu. |
(3) Po razveljavitvi ZN se območje ureja z OPN. |
|
42. člen |
|
(hramba) |
|
ZN
se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu
Občine Črnomelj in na sedežu Upravne enote Črnomelj. V primeru odstopanj
med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika. |
|
43. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
44. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.« |
|
2. člen |
|
(spremembe grafičnega dela in prilog) |
|
Grafični del ter priloge ZN se v celoti zamenjajo. |
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
3. člen |
|
(hramba) |
|
SD
ZN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu
Občine Črnomelj in na sedežu Upravne enote Črnomelj. V primeru odstopanj
med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika. |
|
4. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
5. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-21/2020 |
Črnomelj, dne 7. julija
2022 |
|
Župan |
Občine Črnomelj |
Andrej Kavšek |