Na
podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11,
57/12, 109/12, 76/14 in 14/15) ter 7. in 16. člena
Statuta Občine Mozirje
(Uradni list RS, št. 11/07) je Občinski svet Občine Mozirje na 20. redni
seji dne 27. 3. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu OPPN 04 – Završe |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S
tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt OPPN 04 –
Završe v Občini Mozirje – počitniško naselje Završe, k.o. Lepa Njiva, ki
ga je pod številko 01/17 izdelalo podjetje VURB, Špela Vučina s.p. iz
Velenja. |
|
2. člen |
|
Ta
odlok določa: |
– Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN |
– Območje OPPN |
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
– Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
– Parcelacijo |
– Etapnost izvedbe prostorskih ureditev |
– Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave |
– Ostale pogoje za urejanje območja OPPN |
– Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami vključno z varstvom pred požarom |
– Vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in |
– Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev. |
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi tekstualni in grafični del
ter priloge: |
GRAFIČNI DEL: |
– Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela iz prostorsko
informacijskega sistema občin s prikazom lege prostorske ureditve na
širšem območju |
– Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem |
– Urbanistična pregledna situacija z umestitvijo predvidenih objektov |
– Zazidalno ureditvena situacija s parcelacijo |
– Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
javno gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro |
PRILOGE: |
– PRILOGA 1: Idejna rešitev elektrifikacije |
– PRILOGA 2: kopije smernic nosilcev urejanja prostora |
– PRILOGA 3: kopije mnenj nosilcev urejanja prostora |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE
NAČRTUJE Z OPPN |
|
3. člen |
|
(načrtovanje prostorske ureditve) |
|
Z
OPPN so predvidene naslednje ureditve: |
– Izgradnja počitniških objektov |
– Ureditev prometne, energetske in komunalne infrastrukture. |
|
III. OBMOČJE OPPN |
|
4. člen |
|
(območje OPPN) |
|
Ureditveno območje OPPN 04 Završe se nahaja v katastrski občini Lepa
Njiva v Občini Mozirje in zajema naslednje oziroma dele naslednjih
parcel: 1636/3, 1636/4, 1636/5, 1636/6, 1636/7, 1636/8, 1636/9, 1637,
62/1, 62/4, 56, 53/3, 55/9, 55/8, 53/2, 53/1, 55/10, 55/1, 55/7, 55/5,
55/11, 55/6, k.o. 917 Lepa Njiva. |
Sestavni del tega OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so
potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest,
zagotavljanje intervencijskih mest ter izvedbo komunalnih priključkov in
naprav gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebne za komunalno
opremljanje območja ter morebitne vodnogospodarske ureditve. |
Predmet izdelave OPPN 04 je ureditev infrastrukturnih posegov v prostor
in gradnja objektov. S to ureditvijo bo zagotovljen Občinski podrobni
prostorski načrt: Počitniško naselje Završe. |
|
5. člen |
|
(velikost območja) |
|
Ureditveno območje je v velikosti cca 7.765 m2. |
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V
PROSTOR |
|
6. člen |
|
(umestitev načrtovane ureditve v
prostor) |
|
Ureditveno območje LN68 je pretežno področje najboljših kmetijskih
zemljišč, je pa del tega območja tudi predvideno za gradnjo počitniških
objektov. Teren je sposoben za gradnjo, saj pretiranih naklonov ni. Na
vzhodni in južni strani območja so gozdovi posebnega pomena, naravnih
voda na tem območju ni. Območje je že opremljeno z nizkonapetostnim
električnim omrežjem ter javnim vodovodnim omrežjem. Na zahodnem delu
ureditvenega območja se nahaja javna kategorizirana občinska cesta
št. 767041. |
Predvideno območje je namenjeno manjšemu naselju počitniških objektov.
Dopustne so enostanovanjske stavbe za začasno bivanje, kot manj
zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti pa se lahko gradijo tudi ute
ali vrtne lope, pergole in nadstrešnice, drvarnice, steklenjaki, zimski
vrtovi, vetrolovi, oporni zidovi in ograje/žive meje. Za žive meje se
priporoča uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. |
V
OPPN so opisani tudi posegi izven ureditvenega območja OPPN, ki so
potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture in rekonstrukcijo
javne poti. |
|
7. člen |
|
(pogoji za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje) |
|
1. Gabariti: Tloris osnovnega volumna objekta je pravokotne oblike z
razmerjem stranic 1:1.2–1:1.33, razporejeni tako, da je sleme objekta
vzporedno z daljšo stranico. Dopustne so izzidave manjših volumnov,
vendar dimenzije projekcije najbolj izpostavljenih delov – z napušči ne
smejo presegati 12 m. |
2. Vertikalni gabariti: K + P + M, maksimalna višina 10 m od kote
terena. |
3. Konstrukcija: Klasična ali montažna. |
4. Kota pritličja: Razvidna iz grafičnih prilog in prilagojena terenu. |
5. Kolenčni zid: Maksimalno 1.2 m. |
6. Streha: Ostrešje bo klasično leseno. Strešna kritina bo iz opečnega
zareznika temno sive ali naravno rdeče barve. Dopustna je tudi montažna
lesena izvedba strehe. |
Strehe bodo dvokapnice v naklonu od 25°–50°, dovoljene so frčade in
strešne odprtine. Frčade so lahko oblikovane v trikotni in trapezni
obliki, krivulje niso dovoljene. Sleme naj bo vzporedno z daljšo
stranico objekta. Smer slemena ni določena, je pa priporočljivo, da je
sleme vzporedno s plastnicami. Kritine bodo opečni zareznik v temno sivi
ali naravno rdeči barvi. Dolžine napuščev niso posebej določene. |
|
8. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
Na
območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti: |
– stanovanjska dejavnost za začasno bivanje. |
|
9. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj in drugih del) |
|
Na
območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in drugih del: |
– gradnja novih objektov |
– redna in investicijska vzdrževalna dela |
– adaptacije in rekonstrukcije objektov |
– rušitve in nadomestne gradnje |
– dozidave in nadzidave novih objektov do opredeljenih gabaritov iz
7. člena tega odloka |
– gradnja objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez |
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v okviru z določili
11. člena tega odloka. |
|
10. člen |
|
(vrste dopustnih objektov) |
|
Na
območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen: |
– stanovanjske stavbe za začasno bivanje |
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska
infrastruktura) |
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z Uredbo o
razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS,
št. 18/13, 24/13 in 26/13) v okviru določil 11. člena tega odloka |
– zelene površine. |
|
11. člen |
|
(enostavni in nezahtevni objekti ter
gradnja gradbenih inženirskih objektov) |
|
Na
območju OPPN je v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) dovoljena
tudi gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov. |
Nezahtevni in enostavni objekti se postavljajo smiselno kot dopolnitev
obstoječe gradnje. Na ureditvenem območju OPPN 04 – Završe je dovoljena
postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst enostavnih objektov: |
a) Objekti za lastne potrebe (nadstrešnica, manjša drvarnica, vetrolov,
uta, lopa, garaža, senčnica, pergola, letna kuhinja, ograje, žive meje
in oporni zidovi, ki niso namenjeni bivanju). |
– Garaža, nadstrešek, pergola, drvarnica, skladišče za lesna goriva,
savna, fitnes ipd., to je enoetažen, pritličen zidan ali lesen pokrit
objekt, ki ima tlorisno površino na stiku z zemljiščem do vključno 20 m2.
Streha je ravna oziroma enokapnica z minimalnim naklonom ali dvokapnica
z enakim naklonom kot glavni objekt. Kritina dvokapne strehe mora biti
enaka kot na glavnem objektu, pri ravni oziroma enokapni strehi
minimalnega naklona kritina ni posebej določena. Fasada objekta se mora
prilagajati glavnemu objektu, priporočljivi so naravni materiali.
Stavbno pohištvo naj bo leseno. |
– Steklenjak, zimski vrt ali vetrolov, to je enoetažen, pritličen,
pokrit prostor z bruto površino največ 20 m2 in višino
najvišje točke, ki je max 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta (kota
pritličja 0,00 m) katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
Priporočena je ravna streha lesene konstrukcije, do višine maksimalno
3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta (kota pritličja 0,00 m).
Dopustna je tudi dvokapna streha, ki pa mora biti enakega naklona kot
glavni objekt ter njegovo sleme v enaki smeri. Če fasada ni steklena, je
zaželeno, da je obložena z lesom oziroma prilagojena glavnemu objektu.
Pri steklenjaku je zaželena izvedba v rjavi barvi. |
– Uta oziroma senčnica ali pergola, to je enoetažna, pritlična, lesena,
delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z
bruto površino največ 20 m2. Ostrešje je leseno. Priporočena
je ravna streha lesene konstrukcije, do višine maksimalno 3,5 m, merjeno
od najnižje točke objekta (kota pritličja 0,00 m). Dopustna je tudi
dvokapna streha, ki mora biti v istem naklonu kot glavni objekt, prav
tako enaka kritina. Pri ravni strehi oziroma enokapnici minimalnega
naklona kritina ni posebej določena. Fasada objekta se mora prilagajati
glavnemu objektu, priporočljivi so naravni materiali. Stavbno pohištvo
naj bo leseno. |
– Oporni zidovi, če njihova višina ne presega 0,5 m. Izjemoma je zaradi
terenskih danosti dopustna postavitev opornega zidu do višine 1 m. |
b) Pomožni infrastrukturni objekti |
– Pomožni cestni objekti |
– Pomožni energijski objekti |
– Pomožni komunalni objekti |
– Urbana oprema. |
Na
ureditvenem območju OPPN 04 – Završe je dovoljena postavitev oziroma
gradnja naslednjih vrst nezahtevnih objektov: |
a) Objekti za lastne potrebe (nadstrešnica, manjša drvarnica, uta, lopa,
garaža, senčnica, pergola, ograje, žive meje, oporni zidovi, parkirišče,
začasni ali sezonski objekti, ki niso namenjeni bivanju). |
– Garaža, nadstrešek, drvarnica, skladišče za lesna goriva, savna,
fitnes ipd., to je enoetažen, pritličen zidan ali lesen pokrit objekt,
ki ima tlorisno površino na stiku z zemljiščem do vključno 50 m2.
Streha je ravna oziroma enokapnica z minimalnim naklonom ali dvokapnica
z enakim naklonom kot glavni objekt. Kritina dvokapne strehe mora biti
enaka kot na glavnem objektu, pri ravni oziroma enokapni strehi
minimalnega naklona kritina ni posebej določena. Fasada objekta se mora
prilagajati glavnemu objektu, priporočljivi so naravni materiali.
Stavbno pohištvo naj bo leseno. |
– Steklenjak, zimski vrt ali vetrolov, to je enoetažen, pritličen,
pokrit prostor z bruto površino največ 50 m2 in višino
najvišje točke, ki je max 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta (kota
pritličja 0,00 m) katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
Priporočena je ravna streha lesene konstrukcije, do višine maksimalno
3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta (kota pritličja 0,00 m).
Dopustna je tudi dvokapna streha, ki pa mora biti enakega naklona kot
glavni objekt ter njegovo sleme v enaki smeri. V tem primeru je
maksimalna dovoljena višina 7 m (merjeno od najnižje točke objekta –
kota pritličja 0,00 m). Če fasada ni steklena, mora biti lesena oziroma
obložena z lesom, prav tako leseno stavbno pohištvo. Pri steklenjaku je
zaželena izvedba v rjavi barvi. |
– Uta oziroma senčnica ali pergola, to je enoetažna, pritlična, lesena,
delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z
bruto površino največ 30 m2. Ostrešje je leseno. Priporočena
je ravna streha lesene konstrukcije, do višine maksimalno 3,5 m, merjeno
od najnižje točke objekta (kota pritličja 0,00 m). Dopustna je tudi
dvokapna streha, ki pa mora biti enakega naklona kot glavni objekt ter
njegovo sleme v enaki smeri. Če fasada ni steklena, je zaželeno, da je
obložena z lesom oziroma prilagojena glavnemu objektu. Pri steklenjaku
je zaželena izvedba v rjavi barvi. |
– Bazen, to je montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju,
lahko pa tudi gašenju morebitnega požara, če je njegova tlorisna
površina do 30 m2 in globina do 1,35 m, merjeno od roba do
dna. |
– Oporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m, izjemoma je zaradi
terenskih danosti dopustna postavitev opornega zidu do višine 2 m. |
Ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma
postavljati. Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v območju
kakršnihkoli varovalnih pasov, si mora investitor pridobiti soglasje
upravljalca posameznega komunalnega voda oziroma drugih pristojnih služb
ali lastnika sosednjih parcel. |
|
12. člen |
|
(gradbena parcela in odmiki) |
|
Vsaka posamezna parcela predstavlja gradbeno parcelo, ki je tudi
funkcionalno zemljišče posameznega objekta, znotraj katerega je določena
površina za gradnjo. Objekti se gradijo minimalno 4 m od vsake parcelne
meje, razen proti dostopni cesti, kjer je odmik 5 m. Nezahtevni in
enostavni objekti, ki so stavbe najmanj 1,5 m, ostali enostavni in
nezahtevni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni
najmanj 0,5 m. Enostavne in nezahtevne objekte je dopustno postaviti na
parcelno mejo ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča. |
Dopustni so tudi manjši odmiki ob soglasju dotičnih upravnih služb ali
lastnika sosednje parcele. |
Parkirišča, dostopi in zunanja ureditev se lahko izvaja do parcelne
meje. |
Zaradi grebenske lege zazidljivega območja je gradnja od gozdnega roba
možna tudi bližje kot 10 m. |
|
13. člen |
|
(gradbena linija) |
|
Gradbene linije so razvidne iz grafičnega načrta U-03: Urbanistična
pregledna situacija z umestitvijo predvidenih objektov. |
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV
GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GRAJENO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
|
14. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati v skladu z grafičnim načrtom
»Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro« in v skladu s smernicami
posameznih nosilcev urejanja prostora. |
Novi
komunalni vodi se morajo voditi po cestnem svetu, kjer je to mogoče.
Komunalni vodi se polagajo podzemno. Odmiki med posameznimi vodi
različnih omrežij morajo biti upoštevani glede na predpisane minimalne
horizontalne in vertikalne odmike. |
Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančnejše rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji (grafična podloga U-05: Prikaz
ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na javno
gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro), zaradi česar so
dopustna odstopanja od rešitev OPPN, ki so strokovno utemeljena ali so
posledica lastniških razmerij pri vzpostavitvi ustreznega komunalnega
reda ter so usklajene s posameznimi upravljalci opreme. |
Za
izgradnjo komunalne ureditve skrbi investitor oziroma lastnik parcele. |
|
15. člen |
|
(skupne določbe glede prometnega
urejanja) |
|
Objekti se bodo prometno napajali preko obstoječih cest, ki se priključi
na javno kategorizirano cesto na severozahodni strani območja s številko
767041. Priključki in njegova okolica, ki meji na občinsko javno cesto,
morajo biti urejene tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na
cesti in na priključkih v obeh smereh na cesto in obratno. |
Predvideva se širitev ceste iz 3 m na 3,5 m zaradi interventnih vozil. V
kolikor bo občina pristopila k celostni ureditvi obravnavane ceste,
priporočamo dreniranje ceste in urejeno ponikanje prispevnih vod s
cestnih površin na točki pred ponikovalnico. |
Za
vsak objekt se predvidi priključek na občinsko cesto in dva parkirna
mesta, razen za objekt št. 6 in 7, kjer je predviden samo uvoz (dostop)
na parcelo, zaradi osnovne namenske rabe zemljišča – kmetijsko
zemljišče. V preglednem trikotniku priključka na javno cesto, ne sme
biti nikakršnih višinskih ovir višjih od 0,75 m, kar mora biti prikazano
v PGD projektu za posamezni objekt. Vsak investitor mora imeti možnost
obračanja na svoji parceli. Če pa te ni, mora investitor iz občinske
ceste vzvratno zapeljati na svoj priključek in se nato naprej
priključevati na občinsko cesto. Za objekta št. 4 in 5 je predviden en
priključek in 4 parkirna mesta skupaj, zaradi pomanjkanja prostora. |
Morebitne ograje ali žive meje ne smejo posegati v polje preglednosti
ceste. Za žive meje se priporoča uporaba avtohtonih drevesnih in
grmovnih vrst. Ob cesti je ograjo dopustno postaviti le s soglasjem
upravljalca ceste. Priključki na občinske ceste morajo biti zgrajeni v
niveleti vozišča ceste in čim bolj pravokotno. Meteorne vode in druge
odpadne vode iz parcel in zunanje ureditve objektov ter priključkov ne
smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Oranje
snega iz javne ceste ter odlaganje snega ne sme biti ovirano. Prav tako
ne sme biti ovirano odtekanje vode iz občinske lokalne ceste. Meteorne
ali druge vode s priključkov ne smejo pritekati na ceste ali na njih
celo zastajati. |
|
16. člen |
|
(skupne določbe glede prometnega
urejanja) |
|
Ker
prometna obremenitev na tem območju ni obremenjena, ureditev pločnikov
in kolesarskih stez ni potrebna. |
Za
kolesarje velja enak prometni režim kot za vse udeležence v prometu. |
Ohraniti se mora dostop do gozda po gozdnih prometnicah znotraj in v
bližini območja OPPN, ki odpirajo gozdove (gozdna cesta št. 104108 ter
gozdne vlake), prav tako pa dopustiti možnost gradnje in navezave novih
gozdnih vlak (na dovozno cesto po grebenu). |
|
17. člen |
|
(minimalna komunalna oskrba) |
|
Priključevanje objektov na obstoječo in načrtovano gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro se izvajajo v skladu s
pridobljenimi smernicami nosilcev urejanja prostora. |
V
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovane stanovanjske
objekte je potrebno prikazati, da je zagotovljena minimalna komunalna
oskrba ter priključek na javno cesto. |
Za
zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe načrtovanih stanovanjskih
objektov – za začasno bivanje na obravnavanem območju je potrebno
zagotoviti oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih
voda in dostop do javne ceste, tako da se v celoti izvede in v skladu s
predpisi usposobi s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred
pričetkom gradnje posameznim načrtovanih objektov. |
|
18. člen |
|
(vodovod) |
|
Objekti se bodo s pitno vodo oskrbovali z javnega vodovodnega omrežja,
ki je na tem območju že izveden. Zaradi velike absolutne višine
uporabnikov si le-ti morajo vgraditi naprave za zvišanje tlaka v interni
vodovodni instalaciji. |
|
19. člen |
|
(fekalna kanalizacija) |
|
Na
obravnavanem območju ni javnega kanalizacijskega omrežja, zato bodo
fekalne vode odvajane v male čistilne naprave, ki si jo pridobi in
financira vsak investitor posebej v skladu z odvajanjem in čiščenjem
komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 33/7, 108/09, 57/12,
109/12 in 76/14), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10). |
|
20. člen |
|
(meteorna kanalizacija) |
|
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda mora biti
usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
(Uradni list RS, št. 98/15). Padavinske vode iz obravnavanega območja iz
streh in povoznih površin posameznih objektov se združijo v
ponikovalnicah, pri tem pa so ponikovalnice locirane izven povoznih in
manipulativnih površin. V projektni dokumentaciji za vsak objekt posebej
mora biti dimenzionirana ponikovalnica na osnovi geološkega poročila,
ter priložen detajl ponikovalnice. |
Vsi
posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki
ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija
RS za vode. |
Med
gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali
priobalno zemljišče ter poplavno območje vodotokov. Po končani gradnji
je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in
odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete
površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti. |
|
21. člen |
|
(energetsko omrežje) |
|
Objekti se bodo z električno energijo napajali preko obstoječe
transformatorske postaje TP Ržiše (izvod I05:Završe). Pred povečanjem
priključnih moči za obstoječe oziroma predvidene objekte, je potrebno
odstraniti NN nadzemni el. en. vod od tč. A (parc. št. 110/2, k.o. LEPA
NJIVA) do tč. B (parc. št. 52/2, k.o. LEPA NJIVA). Drog v tč. B se
zamenja s kočnim lesenim A drogom. Potek podzemnega NNO je razvidna iz
situacijskega načrta. Na trasi predvidenega NN KB med točko A in B se
postavi razdelilna omara R-RO v katero se vzanka predviden KB in iz
katere se izvede odcep za objekt 1 in odcep za objekte 2, 3, 4, 5, 6, 7,
projektiran vod pa se od omare nadaljuje na prostozračno omrežje, na
katerega se naveže v točki B. Od R-RO se izvedeta nova NN KB, ki se
preko spojke navežeta na obstoječa NN KB za napajanje s kablom E-AY2Y-J
4x35 + 1,5 mm2(objekt 1)in E-AY2Y-J 4x70 + 1,5 mm2 (objekt
2, 3, 4, 5, 6, 7) in E-AY2Y-J 4x150+1,5 mm2. Razdelivec R-RO
se postavi na parc. št. 110/1 k.o. LEPA NIVA. Priključno merilno mesto
za objekt 2, 3, 4, 5, 6 bo obstoječa PMO na zemljišču parc. št. 55/11,
k.o. LEPA NJIVA. Priključno merilno mesto za objekt 7 bo obstoječa PMO
na zemljišču parc. št. 56, k.o. LEPA NJIVA. Trasa kablovoda je
obstoječa. Priključno merilno mesto za objekt 8 bo v predvideni PS PMO
na zemljišču parc. št. 62/4, k.o. LEPA NJIVA. Vse trase in mesta
priključitve so vidne v situaciji izdelanega IDZ projekta. Projekt NN
priključka se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti
usklajen s projekti ostalih komunalnih vodov. |
|
22. člen |
|
(ogrevanje) |
|
Za
posamezni objekt je ogrevanje individualno. Možna je izvedba
individualnih kotlovnic na lesno biomaso, utekočinjen naftni plin in
izvedba toplotnih črpalk oziroma alternativnih virov ogrevanja. V
primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je
kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir
vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora
investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-I. Če gre za rabo vode po
125. členu ZV-I, izda vodno dovoljenje pristojni organ na podlagi
posebne vloge. Vodno dovoljenje je potrebno pridobiti pred pridobitvijo
vodnega soglasja. |
|
23. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
Za
predvideno ureditev se izvede TK kanalizacija, kjer bodo operaterji
telekomunikacij lahko postavili svoje vode do uporabnikov TK storitev.
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK
omrežja, ki ga je potrebno glede na pozidavo in komunalno ureditev
ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve ter si
pridobiti soglasje Telekom Slovenije d.d. k projektnim rešitvam. |
Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD
dokumentacije in mora biti usklajen s projekti ostalih komunalnih vodov. |
Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale
karakteristike telekomunikacijskega omrežja se določijo glede na potrebe
in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom Telekom
Slovenije d.d. |
|
24. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
Na
območju urejanja se za komunalne odpadke namestijo zabojniki za
komunalne odpadke. Tip in velikost zabojnika določi upravljalec odvoza
odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim
smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. |
|
VI. NAČRT PARCELACIJE |
|
25. člen |
|
(parcelacija) |
|
Na
območju OPPN se izvede parcelacija zemljišča na podlagi izhodišč tega
odloka. Na območju je določenih 12 parcel oziroma delov parcel, za
gradnjo osmih počitniških objektov. 10 parcel oziroma delov parcel je
predvidenih za dovozno cesto do posameznih parcel oziroma objektov. |
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE |
|
26. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
Znotraj območja je dovoljena etapna gradnja, če le-ta predstavlja
zaključeno celoto in je v sklopu etape izvedena komunalna in energetska
infrastruktura za posamezno gradbeno parcelo. |
Prva
etapa predstavlja gradnjo komunalne in energetske infrastrukture zunaj
območja OPPN, ki je potrebna za priključevanje načrtovanih objektov ter
prestavitve na območju OPPN. |
Gradnja posameznega objekta predstavlja posamezno etapo s tem, da se
mora zagotoviti minimalna komunalna urejenost priključitev posameznega
objekta, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po ZGO-1B, tako da
se v celoti izvede in v skladu s predpisi usposobi s predmetnim OPPN
predvidena infrastruktura pred pričetkom gradnje posameznih načrtovanih
objektov. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO
OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE |
|
27. člen |
|
(splošno) |
|
Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati ukrepe za varstvo okolja, ki so z
zakonom določeni. Posegi niso ekološko zahtevni. |
|
28. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
Raven hrupa mora v območju OPPN ostati v mejah dovoljenega. |
Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Predvidene in obstoječe
dejavnosti v območju ne smejo pri svoji dejavnosti povzročati hrupa, ki
bi presegal mejne ravni hrupa 54 (dbA) ponoči in 64 (dbA) podnevi.
Protihrupne ograje niso potrebne. |
|
29. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin,
določenih z Uredbo o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih
vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06;
ZVO-1-UDB1) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni
list RS, št. 73/94, 1/98, 83/98, 105/00). Dimnovodne naprave morajo biti
zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje
kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene
v navedeni Uredbi. |
|
30. člen |
|
(varstvo voda) |
|
Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji,
določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote in odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07,
79/09) in Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in
padavinske vode (Uradni list RS, št. 5/02, 50/04). Vsak poseg na
obravnavanem ureditvenem območju urejanja, ki bi lahko trajno ali
začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko skladno s
150. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08) izvede
samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev
gradbenega dovoljenja izda Direkcija Republike Slovenije za vode. |
|
31. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na
območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednosti, zavarovanih območij
ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost (ekološko pomembna
območja, območja Natura 2000, EPO). |
Poseg v gozd in gozdni prostor mora biti v minimalnem potrebnem obsegu
tako, da se posamično gozdno drevje in skupine gozdnega drevja ob
objektih ohranijo kot zelene površine. Za žive meje se priporoča uporaba
avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Razmere za gospodarjenje z
okoliškimi gozdovi se ne smejo poslabšati. Zaradi grebenske lege
zazidljivega območja je gradnja možna tudi bližje kot 10 m od roba
gozda. |
|
32. člen |
|
(ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih
vod z urbanih površin) |
|
Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste
…) je potrebno, če ne obstaja možnost priključitve na javno
kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti
locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V projektni
dokumentaciji mora biti dimenzionirana ponikovalnica ter priložen detajl
ponikovalnice. |
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno
predvideti v skladu s 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v
čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin,
kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike ali ponikovalnico (zatravitev, travne
plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). |
Vsi
posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki
ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija
RS za vode. |
Med
gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali
priobalno zemljišče ter poplavno območje vodotokov. Po končani gradnji
je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in
odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete
površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti. |
|
IX. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA
OPPN |
|
33. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
Na
ureditvenem območju OPPN 04 – Završe ni kulturnih prvin, ki bi bile
zaščitene z varovalnim režimom. V območju OPPN se ne nahaja nobena
registrirana enota kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi
izhajali iz varstvenih režimov enot kulturne dediščine, ni. |
Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni reži, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja /
odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in ob najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Zaradi
varstva arheoloških ostanin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
|
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
34. člen |
|
(požarna varnost) |
|
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti (Pravilnik o zasnovi in študiji
požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/13, 49/13). |
V
projektu za gradbeno dovoljenje se morajo v sklopu priprave projektne
dokumentacije opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s
povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi
in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo
namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara
na morebitna sosednja poselitvena območja. |
Intervencijske poti so urejene po obstoječih in predvidenih prometnih
površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom
SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t
osnega pritiska. |
|
35. člen |
|
(varstvo pred potresi) |
|
Obravnavano območje se uvršča v 3. stopnjo seizmične intenzitete po
Evrokod 8. Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal
(g) = 0,15. Glede na zahtevnost predvidenih objektov je potrebno
temeljenje na koti nepodajne podlage. Temeljenje naj se izvaja na
tamponskem nasutju deb. min. 0,6 m. |
|
36. člen |
|
(varstvo pred delovanjem poplav) |
|
Območje ne leži v poplavnem območju, zato posebni ukrepi na tem območju
niso potrebni. |
|
XI. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE
UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI |
|
37. člen |
|
(vplivi s sosednjimi območji) |
|
Z
gradnjo komunalne in energetske infrastrukture investitor posega na
druga zemljišča tako, da v času gradnje priključkov vpliva na druge
parcele, kakor je to prikazano v grafični prilogi. |
Drugih vplivov na sosednja območja ni. |
|
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH
REŠITEV |
|
38. člen |
|
(odstopanja) |
|
Pri
namenu objektov toleranc ni. |
Pri
velikosti objektov toleranc v + ni. Objekti so lahko manjši. Toleranca
pri višinskih gabaritih je 0.5 m. Kota terena se prilagaja poteku
terena, zato je tudi kota pritličja pri vsakem objektu specifična. |
Dopustna so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na
gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti
in varnost prometa. |
Pri
prometni, komunalni in energetski infrastrukturi so odstopanja od
tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, dopustna glede potekov
predvidenih vodov, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali
lastniških ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so
primernejše iz oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva
načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati
videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih
pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. Odstopanja so
dopustna tudi, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja
in v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta
predmetnega OPPN. |
|
XIII. KONČNE DOLOČBE |
|
39. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN
je na vpogled v času uradnih ur pri pristojnem občinskem organu za
urejanje prostora Občine Mozirje in na Upravni enoti Mozirje. |
|
40. člen |
|
(prenehanje uporabe prostorskih
ureditvenih pogojev) |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določila Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 46/15,
77/15 in 105/15), ki se nanašajo na območje urejanja predmetnega OPPN. |
|
41. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
42. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3500-0006/2017 |
Mozirje, dne 27. marca
2018 |
|
Župan |
Občine Mozirje |
Ivan Suhoveršnik l.r. |