|
|
|
|
|
O D L O K
|
|
|
o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci
|
|
|
UVODNA DOLOČILA
|
|
|
1. člen
|
|
|
|
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za obrtno cono Novi Jork, Markovci (dalje: ZN), ki ga je izdelal Umarh d.o.o. oktobra 2000 pod številko 6/2000.
|
|
|
|
2. člen
|
|
|
|
ZN obsega:
|
|
|
A) Tekstualni del
|
|
|
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor
|
|
|
– mnenja, pogoji in soglasja soglasodajalcev
|
|
|
|
|
|
|
B) Grafični del |
|
|
|
|
|
|
 |
V
grafičnem delu OPPN se spremenijo sledeče karte: |
|
|
|
|
Št. karte |
Naziv karte |
Merilo |
|
1 |
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela OPN občine s prikazom
lege prostorske ureditve na širšem območju |
1 : 5.000 |
|
2.1 |
Območje z obstoječim parcelnim stanjem – celotno območje OPPN |
1 : 2.500 |
|
2.2.a |
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem - območje MCK
d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
2.2.b |
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem -
območje VITIVA d.d. |
1 : 1.000 |
|
2.2.c |
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem -
območje RESEDA d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
3 |
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
1 : 7.500 |
|
4.a |
Zazidalna situacija – predvideno stanje - območje MCK d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
4.b.1 |
Zazidalna situacija – predvideno stanje - območje VITIVA d.d. |
1 : 1.000 |
|
4.b.2 |
Zazidalna situacija – predvideno stanje - območje VITIVA d.d.,
območje strank v postopku |
1 : 1.000 |
|
4.c |
Zazidalna situacija – predvideno stanje - območje RESEDA d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
5.1.a |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – prometno
omrežje – območje MCK d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
5.1.b |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
– prometno omrežje – območje VITIVA d.d. |
1 : 1.000 |
|
5.1.c |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – prometno
omrežje – območje RESEDA d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
5.2.a |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – energetski
vodi – območje MCK d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
5.2.b |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – energetski
vodi – območje VITIVA d.d. |
1 : 1.000 |
|
5.2.c |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – energetski
vodi – območje RESEDA d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
5.3.a |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro –
telekomunikacijski vodi – območje MCK d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
5.3.b |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro –
telekomunikacijski vodi – območje VITIVA d.d. |
1 : 1.000 |
|
5.3.c |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro –
telekomunikacijski vodi – območje RESEDA d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
5.4.a |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – komunalni
vodi – območje MCK d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
5.4.b |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – komunalni
vodi – območje VITIVA d.d. |
1 : 1.000 |
|
5.4.c |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
– komunalni vodi – območje RESEDA d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
6.a |
Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave – območje MCK d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
6.b |
Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave – območje VITIVA d.d. |
1 : 1.000 |
|
6.c |
Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave – območje RESEDA d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
7.a |
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom – območje MCK d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
7.b |
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom – območje VITIVA
d.d. |
1 : 1.000 |
|
7.c |
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom – območje RESEDA
d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
8.a |
Načrt parcelacije - območje MCK d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
8.b |
Načrt parcelacije - območje VITIVA d.d. |
1 : 1.000 |
|
8.c |
Načrt parcelacije - območje RESEDA d.o.o. |
1 : 1.000 |
|
|
|
|
|
karta štev. 1, |
Izsek iz kartografskega dela DP občine s prikazom lege nove
prostorske ureditve na širšem območju |
1 : 5.000 |
|
karta štev. 2a, |
Območje z obstoječim parcelnim stanjem– celotno območje obrtne cone
Novi Jork |
1 : 2.500 |
|
karta štev. 2b, |
Območje z bstoječim parcelnim stanjem– obravnavan del OPPN |
1 : 1.000 |
|
karta štev. 3, |
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
1 : 1.000 |
|
karta štev. 4, |
Ureditvena situacija obravnavane parcele |
1 : 1.000 |
|
karta štev. 5a |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektovna
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro– prometno
omrežje |
1 : 1.000 |
|
karta štev. 5b, |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro– energetski
vodi |
1 : 1.000 |
|
karta štev. 5c, |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro–
telekomunikacijski vodi |
1 : 1.000 |
|
karta štev. 5d, |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro– komunalni
vodi |
1 : 1.000 |
|
karta štev. 6, |
Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave |
1 : 1.000 |
|
karta štev. 7, |
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
1 : 1.000 |
|
karta štev. 8, |
Načrt parcelacije |
1 : 1.000 |
|
|
|
|
|
|
|
Sestavni deli OPPN so: |
|
-
obrazložitev sprememb in dopolnitev |
|
-
tekstualni del – odlok o OPPN |
|
-
smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora |
|
-
grafične priloge odloka |
|
-
spis postopka sprejemanja OPPN. |
|
|
|
|
VPLIVI, POVEZAVE IN SOODVISNOSTI S SOSEDNJIMI OBMOČJI |
|
|
|
3. člen
|
|
|
|
Meja območja ZN je prikazana na kartah št. 1 in 2 grafičnega dela iz 2. člena tega odloka.
|
|
|
Vse parcele so v
katastrski občini Nova vas.
|
|
|
Meja poteka od izhodiščne točke v križišču cest v Novi Jork in v Borovce dalje proti V po južnem robu parcel št. 258, 264, 265/2, 265/1, 268, 269/2, 269/3, 273/5, 273/4, 273/1, 273/2, 275/3, 277, 280/1, 281/1. Nato zavije proti S po vzhodnem robu parcel 281/2, 276/6, 276/3, 276/4 in 282/1. V zadnji četrtini vzhodnega roba parc.
št. 282/1 zavije proti Z ter prečka parceli 282/1 in 276/2. Dalje teče po
severnem robu parcel 275/2, 273/3 in 272/1, nato zavije proti J po zahodnem
robu parcel 272/1,
dalje preko lužnega dela parcel št. 285, 286, 287/1,
288 in dela parcel št. 289/2, 271, 270, 267/2 ter 266 do SV vogala parcele
št. 262, jo prečka in teče preko dela parcele št. 261/2 do parcele št. 826/1
– ceste v Borovce. V stiku s cesto v Borovce zavije proti JZ in teče po zahodnem robu parc. 261/1 in 258 do izhodiščne točke.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bruto etažne površine objektov v ZN OC Novi Jork, Markovci: |
|
----------------------------------------------------------------
I. FAZA (sektor I) 14.000 m2
II. FAZA (sektor II) 3.000 m2
(sektor III 9.400 m2
Skupna brutoetažna površina objektov 26.400 m2
----------------------------------------------------------------
Skupna površina OC Novi Jork, Markovci 93.800 m2
---------------------------------------------------------------- |
|
|
| |
ZN ureja del območja Občine Markovci – prostor sanirane gramoznice ob cesti LC
328 020 z bližnjo okolico, ki je v prostorskem planu predvideno kot cona
proizvodnih dejavnosti. |
|
|
4. člen
|
|
| |
|
S spremembami in dopolnitvami ZN so opredeljeni: |
|
– vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, |
|
– rešitve in ukrepi za varovanje in urejanje krajinskih značilnosti in
dobrin splošnega pomena, |
|
– rešitve za varstvo in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja, |
|
– potrebne vodnogospodarske ureditve, |
|
– zasnova ureditve zelenih površin, |
|
– načrt gradbenih parcel, |
|
– tehnični elementi za zakoličenje objektov in parcel, |
|
– ocena stroškov za izvedbo ZN, |
|
– etape izvajanja ZN ter |
|
– prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito. |
|
|
|
|
5. člen
|
|
|
|
Z ZN so določena sledeča merila in pogoji:
|
|
|
– merila in pogoji za namembnost in globalno dispozicijo objektov,
|
|
|
– merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov,
|
|
|
– merila in pogoji za urejanje cone z objekti in napravami prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture,
|
|
|
– merila in pogoji za varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine,
|
|
|
– faznost izgradnje cone.
|
|
|
|
NAMEMBNOST POVRŠIN
|
|
|
6. člen
|
|
|
|
Na območju sprememb in dopolnitev OPPN so opredeljene zazidljive in nezazidljive
površine, ki so namenjene izključno proizvodni dejavnosti, skupnim centralnim
dejavnostim (gostinstvo, skupni komunalno-energetski objekti), zelenju in
infrastrukturnim ureditvam obrtne cone. |
|
|
|
|
Na območju OPPN so opredeljene zazidljive in nezazidljive površine, ki
so namenjene izključno proizvodni dejavnosti, skupnim centralnim
dejavnostim (gostinstvo, skupni komunalno-energetski objekti), zelenju
in infrastrukturnim ureditvam obrtne cone. |
|
Namembnost je glede na medsebojne emisijske vplive detajlneje določena
po sektorjih, in sicer: |
|
6 – 14, 15, 40 in 41 mirnejša proizvodnja |
|
2, 3, 4, 16 – 29 in severni del 32 hrupnejša proizvodnja |
|
1 in 5 območje centralnih in
|
|
skupnih komunalnih
|
|
dejavnosti. |
|
Na osrednjem delu sektorja 41 (k.o. Nova vas pri Markovcih, parc.št.
265/6-del) bo zgrajen skladiščni objekt za obstoječo dejavnost, na
sosednjih zemljiščih (parc. št. 256/5-del in 256/4-del), ki so že last
naročnika - udeleženca obstoječe proizvodnje v obrtni coni, pa bo
zgrajen upravni objekt družbe. |
|
Prikaz lokacije objektov, ki so predmet sprememb, je razviden iz
grafičnega dela OPPN, iz karte št. 4, Ureditvena situacija. |
|
|
|
|
(1) Na območju OPPN so opredeljene
površine, ki so namenjene proizvodni, skladiščni in trgovski dejavnosti,
upravnim stavbam s pisarnami ter prostori za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo, skupnim centralnim dejavnostim (gostinstvo,
trgovina), zelenim površinam ter infrastrukturnim ureditvam obrtne cone. |
|
|
|
(2) Namembnost je glede na medsebojne
emisijske vplive določena po sektorjih, in sicer: |
|
|
|
|
Sektorji |
Namembnost |
|
1 |
Trgovina in gostinstvo |
|
2-19, 41 |
Mirnejša proizvodnja, trgovina, gostinstvo, upravne, izobraževalne in
raziskovalne dejavnosti |
|
21-33, 40 |
Hrupnejša proizvodnja, transport, trgovina, gostinstvo, upravne,
izobraževalne in raziskovalne dejavnosti |
|
|
|
|
(3) Na sektorjih 40 (parc. št. 258/23-del
in 258/25-del) in 41 (parc. št. 265/3, 265/4, 265/5-del, 265/6-del, 265/24) je
obstoječa prehrambena proizvodna dejavnost, proizvodnja antioksidantov.
Administrativne in raziskovalne, proizvodne in skladiščne zmogljivosti za
surovine, tehnološke materiale in izdelke ter spremljajoče infrastrukturne
ureditve se poveča z/s: |
|
|
|
- upravno stavbo ob jugovzhodnem delu
sektorja 41,
- proizvodnim objektom v zahodnem delu sektorja 41,
- skladiščnim objektom v južnem delu sektorja 41,
- silosom za obdelavo tropin v jugovzhodnem delu sektorja 40,
- rezervoarji za topila ob zahodnem robu sektorja 41,
- ponikovalnikom meteornih vod ob jugozahodnem vogalu sektorja 41,
- pokritim pretakališčem topil ob zahodnem robu sektorja 41,
- transformatorsko postajo v jugozahodnem delu sektorja 40,
- cisterno za tekoči dušik v severozahodnem delu sektorja 41 in
- vodnjakom v jugozahodnem delu sektorja 40. |
|
|
|
Nove objekte se naveže na obstoječo
prometno, energetsko, telekomunikacijsko in komunalno infrastrukturo. Oporne
zidove se dovoli na vseh strminah znotraj celotnega poglobljenega dela sektorja
41. Namembnost območja se ne spreminja. |
|
|
|
(4) Na sektorju 5 (parc.št. 258/8) ter na
sektorjih 4 (parc.št. 258/4) in 8 (parc.št. 258/7) se širi obstoječo trgovsko in
kovinsko predelovalno dejavnost. Obstoječe objekte trgovske, proizvodne in
skladiščne zmogljivosti se poveča z novogradnjo in dozidavo objektov s pisarnami
uprave, internim gostinskim lokalom, delavnicami, prodajnimi površinami in
skladišči ob obstoječih objektih ter s prometnimi, manipulacijskimi,
energetskimi in komunalnimi ureditvami. |
|
|
|
(5) Na južnem delu sektorja 33 (parc.št.
258/20 in 258/21) se širi obstoječo kovinsko predelovalno dejavnost z dogradnjo
prizidka obstoječemu objektu ter s prometnimi, manipulacijskimi in komunalnimi
ureditvami.
|
|
| |
FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
|
7. člen
|
|
|
|
|
(1) Velikost celice - sektorja |
|
Sektor 41(parc.št. 265/6-del, 256/5-del in 256/4-del) je opredeljena za
znanega investitorja, VITIVA DD. Velikost sektorja ostane
nespremenjena. |
|
(2) Gradbena linija za objekte ni določena. Predvidena objekta sta
vzporedna s povprečno geometrijo obstoječe ceste ob južnem robu območja,
minimalno odmaknjena od geometrije obstoječih objektov na severnem delu
območja. |
|
(3) Prvi objekt je upravna stavba etažnosti pritličje in dve nadstropji,
s simetrično dvokapno streho. Zunanje dimenzije tlorisa so 20,00 x 33,00
m. Tloris je na severovzhodnem vogalu prisekan, tako da ima trapezno
obliko. Najvišja dovoljena slemenska višina objekta je 12,00 m, kapna
9,00 m. |
|
(4) Drugi objekt je pritlična skladiščna hala, ki bo grajena v eni fazi.
Skladiščna hala bo orientirana z daljšo osjo v smeri vzhod - zahod, z
največjimi dimenzijami tlorisa 20,00 x 40,00 m, kapne višine okoli 6 in
slemenske višine okoli 8 m. Streha bo simetrična dvokapnica z minimalnim
naklonom. |
|
(5) Zaradi povečanega odjema električne energije bo za potrebe naročnika
zgrajena nova transformatorska postaja tip TPR-Dv na vzhodnem robu
obravnavanega območja, s srednjenapetostnim priključkom – zemeljskim
vodom dolžine 260 m – navezana na obstoječo transformatorsko postajo. |
|
(6) Talna ureditev |
|
- Uvozi
na parcelo so iz vzhodne strani. Parkirišča so predvidena ob južni
strani upravne in ob severni strani skladiščne hale, kjer so predvideni
uvozi in manipulacijske površine, dostopne iz obstoječe interne ceste. |
|
- Talne
površine morajo biti brezprašno urejene. Makadam ni dovoljen. Odvodnja
meteornih vod iz povoznih in notranjih talnih površin imora biti
speljana v meteorno kanalizacijo preko lovilca olj. Odvodnja meteornih
vod iz streh je lahko speljana direktno v ponikovalnike na parceli.
|
|
- Zelene
površine morajo biti redno vzdrževane, vzdrževati pa jih mora lastnik.
|
|
Ostala določila tega člena ostanejo nespremenjena. |
|
|
|
Oblikovanje objektov
|
|
|
Vlogo prostorske dominante cone naj prevzemajo upravno-administrativne stavbe, ko uprava ni poseben del objekta pa obcestne fasade objektov.
|
|
|
Največji horizontalni gabariti so omejeni z gradbeno linijo, na nasprotni strani pa je možno graditi do 4 m od parcelne meje. Dopustna je gradnja po fazah do končne velikosti.
|
|
|
Največji vertikalni gabarit objektov je
12 m (karta št. 8 – pogoji oblikovanja celice).
Izjemoma je na celici 6 zaradi specifičnega primera dopuščena višina do 12 m.
|
|
|
Največja pozidanost parcele je razvidna iz karte št. 3 (Zazidalna situacija) in karte št. 8 (Pogoji oblikovanja celice).
|
|
|
Strehe so ravne oziroma z minimalnim naklonom (2 do največ 12 stopinj). Kritina je pločevina, plastična ali druga ravna industrijska kritina.
|
|
|
Materiali zunanjosti objektov so opeka, omet, keramične obloge, jeklo, steklo, pločevina in druge končne (finalne) fasadne plošče.
|
|
|
Pri oblikovanju fasad je potrebno uporabljati kvalitetne materiale. Provizorična lesena obloga, kovinski in drugi ostanki ali že uporabljeni materiali niso dovoljeni.
|
|
|
Parterna oprema cone
|
|
|
Parterna – talna oprema (ograje, informacijski usmerjevalni panoji, stebri in svetila javne razsvetljave, koši za smeti, klopi za počitek ipd.) je enotno določena in obvezna za celotno cono. Zanjo mora biti izdelan poseben načrt, izvedba pa obvezna takoj ob zasedbi parcele.
|
|
|
Kioskov in drugih provizoričnih objektov na območju cone ni dovoljeno postavljati.
|
|
|
|
Člen 7.1 |
|
| |
(območje sektorjev 40 in 41) |
|
| |
(1) Sektorja 40 (parc.št.
258/23-del in 258/25-del) in 41 (parc.št. 265/3, 265/4, 265/5-del, 265/6-del,
265/24) sta območje VITIVA. Gradbena linija ni določena. Predvideni objekti
glede orientacije povzemajo geometrijo obstoječih objektov in obodnih cest
območja. Velikost in oblika parcel se ne spreminja. Poseg se izvede na površini
cca 15.000 m2. Novi objekti so: |
|
| |
- Proizvodni objekt
1 je v jugozahodem delu sektorja 41, v poglobljenem delu (na absolutni koti
cca. 215,00 m nm). Horizontalni gabariti tlorisa stavbe (projekcije najbolj
izpostavljenih delov) so 29,00 x 27,00 m zahodni in 23,00 x 33,00 m vzhodni del.
Ob severozahodnem vogalu stavbe je dodatno še zunanje tovorno dvigalo najmanjših
mer 3,00 x 3,00 m do največjih mer 4,00 x 6,00 m, ki se ga podrobneje
dimenzijsko ne definira. Največja dovoljena višina objekta je 23,00 m. Višina
posameznih delov objekta se spreminja glede na tehnološke zahteve. Etažnost
objekta obsega do pet etaž. Objekt bo imel zunanje hodnike (balkone) širine do
3,00 m v 1. in 2. nadstropju. Del objekta je nadstrešnica širine do 7,50 m. V
objektu bo proizvodna hala, prostori za infrastrukturno podporo proizvodnemu
objektu, formulirnica oz. priprava končnih izdelkov, ekstrakcijska naravnih
surovin s CO2, servisni objekt (aneks) s prostori za vzdrževanje, jedilnico,
kuhinjo, garderobami, sanitarijami ipd in skladišče. V nekaterih delih hale
obstaja zaradi večjih količin prahu eksplozijska ogroženost prostorov, zato se
jih s požarnimi zidovi loči od ostalih delov objekta ter varuje z javljalci
požarov in avtomatskim stropnim gasilnim sistemom (šprinklerji). Pri izdaji
gradbenega dovoljenja se zahteva požarna študija. |
|
| |
- Skladiščni objekt
2 v južnem delu poglobljenega dela sektorja sektorja 41 je skladiščna hala.
Prizidana je k obstoječemu skladiščnemu objektu. Največje dimenzije tlorisa
objekta (projekcije najbolj izpostavljenih delov) so 23,00 x 38,00 m, dodatno še
do 6,00 x 10,00 m ob severovzhodnem vogalu. Največja dovoljena višina objekta je
15,00 m. |
|
| |
- Ponikovalnik
meteornih vod 3 je v jugozahodnem vogalu poglobljenega dela sektorja 41 za
zajem in ponikanje izrednih količin padavin. Objekt je bazenske izvedbe z
zemeljskim utrjenim obodom. Horizontalne dimenzije ponikovalnika so do 24,00 x
25,00 do 50,00 m. Oblika bazena ni določen. Globina ni določena, nad 1,00 m
globine pa mora imeti varnostno ograjo. Pred izpustom v ponikovalnik se vode iz
povoznih površin prečisti v lovilcu olj. Ponikovalnik se gradi po fazah. |
|
| |
- Pretakališče 4
v zahodnem delu poglobljenega dela sektorja sektorja 41 je nadstrešnica nad
betonsko ploščo ob podzemnih in nadzemnih rezervoarjih. Nadstrešnica je
pritlična, največjih dimenzij tlorisa (projekcije najbolj izpostavljenih delov)
7,00 x 19,00 m. Ima zaščito pred iztokom prelite tekočine v podtalje. |
|
| |
- Podzemni in
nadzemni rezervoarji 5 ob zahodnem robu poglobljenega dela sektorja 41 so
vkopane ali nevkopane cisterne za sveža topila, potrebna v proizvodnem procesu.
Ob cisternah so dopustni oporni zidovi. Vse cisterne imajo predpisano zaščito
pred izlitjem vsebine v podtalje. Vsebina je vnetljiva in eksplozijsko nevarna,
zato se pri izdaji gradbenega dovoljenja zahteva sistem nadzora in javljanja
požara ter požarna študija. |
|
| |
- Transformatorska
postaja 6 je v jugozahodnem vogalu sektorja 40. Vrsto in kapaciteto TP
določi upravljalec. Gabariti stavbe TP niso predpisani. Območje TP s
funkcionalnim zemljiščem se ogradi z ograjo z vrati na ključ. Transformatorska
postaja se izvede z vodotesno lovilno posodo za transformatorsko olje. |
|
| |
- Silos za obdelavo
tropin 7 v jugovzhodnem delu sektorja 40 je nadstrešnica ali skladiščna
hala. Največje dimenzije tlorisa objekta (projekcije najbolj izpostavljenih
delov) so 25,00 x 35,00 m. Največja dovoljena všina objekta je 15 m, v prvi fazi
4,00 m. V objektu se obdeluje tropine (jalovina) pred odvozom na odlagališče.
Tla stavbe se izvede z zaščito pred iztekanjem v podtalje. |
|
| |
- Upravna stavba 8
je v jugovzhodnem vogalu območja. Horizontalni gabariti stavbe so 14,50 x 22,00
m. Stavba je prizmatične oblike s prisekanim severovzhodnim vogalom. Streha je
pohodna terasa, na kateri je konstrukcija nadkritja izhodnega stopnišča z ravno
ali deloma oz. v celoti poševno streho. Na vseh fasadah so dopustni balkoni do
2,00 m od fasadnih ravnin. Glavni vhod v stavbo je na vzhodni strani stavbe.
Vhodni podest je klasična ali mostna konstrukcija, ki sega do 5,00 m od vzhodne
fasade, oz. do 9,00 m skupaj s polkrožnim zunanjim stopniščem iz ploščadi pred
vzhodno in južno fasado stavbe. Podest glavnega vhoda in vhodno stopnišče se
lahko podpira z opornim zidom ali stebri. Nadstrešek glavnega vhoda je pohodna
terasa, ki deloma ali v celoti nadkriva mostni vhodni podest in sega do 5,00 m
od vzhodne in do 5,00 m od južne fasadne ravnine. Oblika nadstreška ni
predpisana. Nadstreški sekundarnih vhodov so največjih dimenzij do 2,00 m od
fasadnih ravnin in do 3,00 m široki. Upravna stavba ima do 5 etaž. Višine
posameznih etaž so odvisne od tehnoloških potreb vsebin stavbe in niso
opredeljene. Največja višina upravne stavbe ne sme presegati absolutne kote
238,00 m nm. |
|
| |
- Rezervoar za
tekoči dušik 9 v severozahodnem vogalu sektorja 41 je vertikalna nadzemna
cisterna z valjasto konstrukcijo. Višina stavbe je do 15,00 m. |
|
| |
- Vodnjak 10 se
uredi v jugozahodnem vogalu sektorja 40. Nadzemni del objekta bo betonska talna
konstrukcija z višino do 3,00 m nad terenom z instalacijskimi napravami. Globina
ni določena. |
|
| |
(2) Na vseh strminah
celotnega poglobljenega dela sekltorja 41 je dovoljena gradnja opornih zidov,
prometnic, spremljajočih objektov, ograj in brežin, kjer razmestitev objektov
ali zunanje ureditve to zahtevajo. Natančnejše lokacije opornih zidov na
strminah pogabaritih, obliki in materialih niso opredeljeni. Prilagodi se jih
potrebam posameznih stavb, funkcionalnih zunanjih površin ali ureditvam okolja. |
|
| |
(3) Tolerance tlorisnih
mer objektov na območju sektorjev 40 in 41 so ±15 %, pri čemer so omejitve meje
investitorjevega območja in predpisani odmiki za zagotavljanje požarne in
eksplozijske varnosti. |
|
| |
(4) Faznost gradnje na
območju je dopustna. Po obsegu in po zaporedju posamezne faze niso opredeljene. |
|
|
|
Člen 7.2 |
|
| |
(območje sektorjev 4, 5 in 8) |
|
| |
(1) Sektorji 5 (parc.št.
258/8-del), 4 (parc.št. 258/4) in 8 (parc.št. 258/7), so območje MCK. Velikost
in oblika parcel se ne spreminja. Gradbena linija ni dočena. Na območju je
dopustno graditi in prizidati stavbe za širitev proizvodnje in trgovsko
dejavnost, upravne prostore in gostinski lokal ter skladišča. Razen stavb je
dopustno graditi rezervoarje, komunalne in energetske objekte in naprave ter
prometne oz. manipulacijske površine. Glede orientiranosti se nove objekte
prilagodi geometriji obstoječih objektov na območju. Dovoljena višina objektov
je do 15,00 m. Etažnost obsega do tri nadzemne etaže. Kleti se dopušča, a se jih
v celoti vkoplje. Največje zunanje dimenzije tlorisa (projekcije najbolj
izpostavljenih delov objekta) so do 112,00 x 65,00 m, grajeno po fazah. |
|
| |
(2) Tolerance tlorisnih
mer objektov na območju sektorjev 5, 4 in 8 so ±15%, pri čemer se kot omejitve
upošteva meje investitorjevega območja in predpisane odmike za zagotavljanje
požarne varnosti. |
|
| |
(3) Faznost gradnje na
območju je dopustna. Po obsegu in po zaporedju posamezne faze niso opredeljene.
Faze se obstoječemu objektu prizidajo ali se gradijo kot samostojni objekti. |
|
|
|
Člen 7.3 |
|
| |
(območje sektorja 33) |
|
| |
(1) Sektor 33 (parc.št.
258/20) je območje RESEDA. Velikost in oblika parcele se ne spreminja. Gradbena
linija ni določena. Glede orientiranosti se novi objekt prilagodi geometriji
obstoječega objekta in mejam območju. Dopustna je gradnja in prizidava stavbe za
širitev proizvodnje in trgovsko dejavnost, gostinski lokal, skladišča in upravo.
Dopušča se graditi še rezervoarje, komunalne in energetske objekte in naprave
ter prometne oz. manipulacijske površine. Največje zunanje dimenzije tlorisa
(projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta) so do 17,00 x 15,50 m.
Dovoljena višina objekta je do 15,00 m. Etažnost obsega do tri nadzemne etaže.
Kleti se dopušča, a se jih v celoti vkoplje. Objekte se oblikuje sodobno in s
sodobnimi materiali. Barve fasad so umirjene, v svetlih pastelnih odtenkih. |
|
| |
(2) Tolerance zunanjih
mer objekta na območju sektorja 33 so ±15%, pri čemer se kot omejitve upošteva
meje investitorjevega območja in predpisane odmike za zagotavljanje požarne
varnosti. |
|
| |
(3) Faznost gradnje na
območju je dopustna. Po obsegu in po zaporedju posamezne faze niso opredeljene. |
|
|
|
Člen 7.4 |
|
| |
(oblikovanje stavb na sektorjih 4, 5,
8, 33, 40 in 41) |
|
| |
(1) Etažnost objektov
je odvisna od specifičnih tehnoloških zahtev namembnosti. Kleti se dopušča, a
morajo biti v celoti vkopane. |
|
| |
(2) Višinska omejitev
objektov je absolutna višinska kota 238,00 m nm. Nad to koto objekti ne smejo
segati, lahko jo presegajo le ureditve, ki so oprema (dimniki, strelovodi,
ventilacijski odzračniki ipd). |
|
| |
(3) Vse objekte se
oblikuje kot proizvodne ali poslovne objekte, prizmatičnih oblik. Strehe so
lahko ravne ali naklonjene, eno ali dvokapne. Nadstrešnice so dovoljene na vseh
fasadah, oblikovno pa se jih prilagodi arhitekturi objektov. Fasade je dovoljeno
nadzidati z zidcem do 1,00 m višine, da se zakrije strešna konstrukcija, vendar
gornja kota zidca ne sme presegati najvišje dovoljene kote iz člena 7.4.. |
|
| |
(4) Objekte se oblikuje
sodobno in s sodobnimi materiali. Barve fasad so umirjene, v pastelnih odtenkih. |
|
| |
(5) Talne povozne in
pohodne površine se uredi brezprašno. Makadam ni dovoljen. |
|
| |
(6) Zelene površine so
vse aktivirane površine sektorja v lasti investitorja, ki niso brezprašno
urejene. Zelenice se parkovno uredi in redno vzdržuje. Dovoljena je zasaditev z
avtohtonim drevjem in grmovnicami. |
|
| |
(7) Talne ograje ne
smejo ovirati pogleda v območje. Največja višina talnih ograj je 2,20 m. Vrata
vhodov in uvozov so drsna ali se odpira v investitorjevo območje. |
|
|
|
Člen 7.5 |
|
| |
(infrastrukturne ureditve na
sektorjih 4, 5, 8, 33, 40 in 41) |
|
| |
(1) Promet: Lokacije
uvozov na obravnavane parcele je dopustno spreminjati le ob pogoju ohranjanja
neovirane funkcionalnosti izvedenih infrastrukturnih omrežij in ureditev ob
cestah. Parkirišča se predvidi ob mejah znotraj območij posameznega
investitorja. V sektorjih 40 in 41 se uredi parkirišče za skupno do 15 osebnih
vozil pri glavnem vhodu v upravno stavbo in parkirišče za skupno do 60 osebnih
vozil ob vzhodnih robovih sektorjev, za sektorje 5,4 in 8 ob južni, vzhodni
ali/in severni meji, za sektor 33 pa ob uvozu ob njegovi severozahodni meji.
Dovozi do proizvodnih, skladiščnih in drugih objektov na sektorjih niso podrobno
opredeljeni. Vse povozne površine se uredi brezprašno in na način, da je
zagotovljeno zbiranje in kontrolirano odvajanje meteornih vod preko lovilcev
olj. |
|
| |
(2) Električno omrežje
in naprave: Za območje sektorjev 40 in 41 (VITIVA) se zgradi nova
transformatorska postaja 20/04 kV. Ostalo sektorji se priključijo na obstoječe
TP. Vse elektroenergetske vode se izvede podzemno, skladno z določili Pravilnika
o tehničnih normativih za elektroenergetske postroje nazivne napetosti nad 1000
V (Ur.l.SFRJ, št. 4/74) in tipizacijo elektroenergetskih kablovodov za napetost
1 kV, 10kV in 20 kV (Tipizacija DES, januar 1981). Za projektiranje
ektroenergetskih naprav na območju se pridobi strokovne podlage od ELEKTRA
MARIBOR. Izdela se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se
vstavi načrte v posebno mapo. Pred izdajo soglasja k PGD se pri ELEKTRU MARIBOR
pridobi soglasje s pogoji za priključitev predvidenih objektov. Pred izdajo
soglasja k PGD investitorji z ELEKTROM MARIBOR sklenejo in overijo služnostne
pogodbe o pravici vpisa v zemljiško knjigo za služnostno pravico dostopa,
gradnje in vzdrževanja elektroenergetskih naprav, ki preidejo v last družbe
ELEKTRO MARIBOR. |
|
| |
(3) Vodovodno omrežje
se dogradi iz obstoječih vodov. Investitor za širitve omrežja pridobi projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se vstavi načrte zunanjih delov
vodovoda v posebno mapo. |
|
| |
(4) Fekalno
kanalizacijsko omrežje se načrtuje in izvede kot nepropustno, skladno s
predpisi. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se vstavi načrte
zunanjega kanalizacijskega omrežja v posebno mapo. |
|
| |
(5) Odvodnja meteorne
vode iz streh in nepovoznih površin se izvede v ponikovalnike na območju
posameznega investitorja. Meteorna voda iz povoznih površin se zbira ločeno, v
nepropustnih kanaletah in v nepropustnem kanalizacijskem omrežju ter pred
ponikanjem ali odvodnjo v javno omrežje prečisti v lovilcih olj po SIST EN
858-2. Meteorna voda se ne sme stekati na zemljišča sosedov, če to v OPPN ni
posebej predvideno. Za izredne količine meteornih vod se v jugovzhodnem vogalu
poglobljenega dela sektorja 41 uredi večji ponikovalnik. Transformatorska
postaja na jugozahodnem delu sektorja 40 se izvede z vodotesno lovilno posodo za
transformatorsko olje. |
|
| |
(6) Telekomunikacijske
napeljave in ureditve izvedejo strokovne službe družbe TELEKOM SLOVENIJE po
naročilu investitorjev. |
|
|
|
PROMETNO OMREŽJE
|
|
|
8. člen
|
|
|
|
Ceste so priključene na cesto Markovci – Novi Jork (LC 328 020). Cona ima cestne prometnice z enostranskim ali obojestranskim pločnikom in obojestranskima zelenicama. Povozne površine cest (vozišča) so široke 6 m, pločniki po 2 m, obcestni zelenici pa 1 ali 2 m.
|
|
|
Vse povozne in pohodne površine cone morajo biti odvodnjavane in protiprašno urejene.
|
|
|
Fazna izgradnja prometnic je dovoljena le po dolžini, profil pa mora biti zgrajen v celoti.
|
|
|
|
Cestno omrežje cone je dvosmerno in speljano tako, da je vsaka lokacija dostopna
iz dveh smeri. Prometno omrežje cone je dopolnjeno s prometnicami po razširjenem
območju cone in je razvidno iz karte št. 4, Prometno omrežje. |
|
| |
REŠITVE ZA VARSTVO IN IZBOLJŠEVANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA |
|
|
9. člen
|
|
|
|
Osnovni komunalni in energetski objekti in naprave (transformatorska postaja, dvižno prečrpovališče ter transportna in PTT omrežja) morajo biti
za celotno prvo fazo zgrajeni v prvi fazi, pred zasedbo cone s prvimi uporabniki.
|
|
|
Komunalna in energetska infrastruktura (primarni vodi) poteka po zelenicah v cestnih koridorjih cone, v nobenem primeru po zasebnem zemljišču. Tja so speljani le priključni vodi.
|
|
|
Primarna transportna omrežja morajo imeti po en priključek na parcelo enega lastnika.
|
|
|
|
10. člen
|
|
|
|
Za oskrbo z vodo bo transportni cevovod cone priključen na obstoječe primarno vodovodno omrežje PVC fi 160 mm. Vodovodno omrežje cone je cevovod PVC fi 110 mm, ki zagotavlja zadostne količine pitne, tehnološke in požarne vode.
|
|
|
– Vodovodno omrežje je istočasno zunanje hidrantno omrežje cone. Hidranti so med seboj oddaljeni največ 80 m (Uradni list SFRJ, št. 30-359/1991).
|
|
|
|
Vodovodno omrežje je dopolnjeno z vodovodnim omrežjem po razširjenem območju
cone in je razvidno iz karte št. 6, Komunalna omrežja. |
|
|
|
11. člen
|
|
|
|
– Kanalizacija za odvajanje meteorne vode iz strešin, zelenic in visoke talne vode iz kote 215 mnm v bivši gramoznici je predvidena do prečrpavališča (celica št. 5) brez predhodnega čiščenja v odvodnik-ponikovalnik ob južnem robu ceste LC 328 020.
|
|
|
– Meteorne vode iz utrjenih cestnih in manipulativnih površin je dovoljeno voditi v isti odprti odvodnik – ponikovalnik, vendar obvezno preko ustreznega lovilca olj.
|
|
|
|
Kanalizacijsko omrežje cone je ločeno za meteorno vodo, speljano preko lovilcev
olj v ponikovalnike in za izrabljeno vodo, speljano v čistilno napravo cone (parc.
št. 11). Omrežji sta dopolnjeni z omrežjema po razširjenem območju cone in sta
razvidni iz karte št. 6, Komunalna omrežja. |
|
|
|
12. člen
|
|
|
– Kanalizacija fekalnih in tehnoloških odpadnih vod je predvidena na območju cone v zelenicah ob cestah,
|
|
| |
Cona bo imela lastno čistilno napravo, katere kapaciteta bo določena v
izvedbenem projektu. |
|
|
Obvezno je predčiščenje prekomerno obremenjenih tehnoloških odplak na mestu nastanka, pred izpustom v kanalizacijsko omrežje!
|
|
|
– Zaradi nedefinirane namembnosti objektov si mora investitor za vsak objekt posebej skladno z navodili (Uradni list SRS, št. 27-1325/84) pridobiti vodnogospodarsko soglasje – mnenje. V njem bo soglasodajalec predpisal pogoje oziroma rešitve za dispozicijo odplak za čas do izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave.
|
|
|
|
13. člen
|
|
|
|
– Odpadke je obvezno zbirati ločeno po vrstah in jih na ustrezen ekološko neoporečen način deponirati na parceli do odvoza. Pobiranje in odvoz odpadkov na opredeljeno odlagališče mora biti organiziran in izvajan na način, ki ga opredeljuje občinski odlok.
|
|
|
|
14. člen
|
|
|
– Električno
omrežje cone mora biti izvedeno z zemeljskim vodom v zelenici ob cesti
lokacija
transformatorske postaje je razvidna iz karte št. 5, Električno in
telefonsko omrežje.
|
|
|
Za potrebe cone mora biti zgrajena posebna 1000 kW transformatorska postaja (celica št. 5).
|
|
|
|
Nova transformatorska postaja TP2 bo priključena na obstoječ 20 kV KV za TP1v OC
NJ. Predvidena je na zahodnem delu cone, ob severni cesti, na parceli št. 8. |
|
| |
Za povečanje zanesljivosti oskrbe je potrebno na opuščeni trasi vod preurediti v
20 kV DV, ga priključiti na 20 kV DV v območju naselja Novi Jork ter ga na drugi
strani s kablom navezati na TP 1 v OC NJ. |
|
| |
Električno omrežje nizke napetosti je dopolnjeno z omrežjem po razširjenem
območju cone in je razvidno iz karte št. 5.1, Energetsko omrežje. |
|
|
|
15. člen
|
|
|
– Telefonsko omrežje je položeno ob cestah kot zemeljski vod od obstoječe centrale oziroma od nove na območju cone, če bo to opredeljeno v projektu priključitve cone na telefonsko omrežje. Tega mora izdelati za to registrirana projektantska organizacija,
lokacija
telefonske centrale je razvidna iz karte št. 5, Električno in telefonsko
omrežje.
|
|
|
|
Telekomunikacijska omrežja so dopolnjena s telefonskim in KTV omrežjem po
razširjenem območju cone in so razvidna iz karte št. 5.2, Telekomunikacijska
omrežja. |
|
|
|
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE IN UREJANJE KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI IN DOBRIN
SPLOŠNEGA POMENA |
|
|
16. člen
|
|
|
|
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati, da leži cona na območju s podtalnico, čeravno ni na območju varovanih pasov. Upoštevanje določil za varovanje okolja iz tega odloka je zato treba strogo in dosledno izvajati.
|
|
|
Dovoljene vrste goriva za ogrevanje in proizvodne procese so:
|
|
|
– elektrika,
|
|
|
– lahko kurilno olje,
|
|
|
– utekočinjen naftni plin (iz individualnih kontejnerjev na parcelah) in
|
|
|
– zemeljski plin
butan ali (če bo možnost).
|
|
|
Skladiščenje goriva je potrebno urediti skladno s pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in pravilnikom o skladiščenju utekočinjenega naftnega plina (Uradni list RS, št. 22/92).
|
|
|
|
17. člen
|
|
|
|
Skladiščenje strupenih kemikalij, eksplozivnih in hitro vnetljivih ter drugih nevarnih snovi na območju cone je dopustno, če so te snovi uporabljene v proizvodnem procesu le v manjših količinah.
|
|
|
Skladiščenje izključno za lastne potrebe je potrebno izvajati brez nevarnosti za okolje ter skladno s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča in transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).
|
|
|
18. člen
|
|
| |
Emisije hrupa ne smejo presegati najvišjih dovoljenih vrednosti za proizvodno
območje (70 dB). |
|
|
19. člen
|
|
| |
Za zaščito morebitnega arheološkega fonda mora biti območje, ki ni bilo
gramoznica ali separacija, pred začetkom vsakih gradbenih del presondirano s
strani pristojnih služb Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. |
|
|
|
ZASNOVA UREDITVE ZELENIH POVRŠIN CONE |
|
|
|
20. člen
|
|
| |
Raščene strmine in zelenice je obvezno takoj zazeleniti v največji možni meri.
Zelenice se načeloma zaseje s travo, brez grmovnic in cvetnic. |
|
| |
Ob severni strani ceste Markovci–Novi Jork (LC 328 020) je predviden javorov
drevored. |
|
| |
Za vzdrževanje zelenih površin skrbi strokovna služba, ki ji vzdrževanje zelenic
v coni poveri občina. |
|
| |
Gozd ob severnem robu cone je treba zavarovati z zasaditvijo gozdnega roba z
avtohtonim grmičevjem. V največji možni meri je treba ohranjati domač naravni
vegetacijski gozdni sestoj. |
|
|
|
OCENA STROŠKOV ZA IZVEDBO ZN |
|
| |
20.a člen
|
|
| |
Površina celotnega območja 93.800 m2 |
|
| |
Cena gradbenih objektov 110.000 SIT/ m2 × 26.400 m2 = 2.904,000.000 SIT |
|
| |
Cena infrastrukture:(ocena) 200.000 SIT/ m × 1.800 m =
360,000.000 SIT |
|
| |
Cena ureditve okolja 10.000 SIT/ m2 × 4.000 m2 =
40,000.000 SIT |
|
| |
Skupaj:
3.304,000.000 SIT |
|
| |
Cene so aproksimativne. Ocenjena je izvedba vseh infrastrukturnih ureditev in
naprav kot so transformatorska postaja, plinski rezervoarji za energetsko in
čistilna naprava za komunalno infrastrukturo. Natančne cene bodo določene s
projekti posameznih infrastrukturnih omrežij. |
|
|
|
FAZNOST IZGRADNJE CONE
|
|
|
21. člen
|
|
| |
– I. faza obsega sektor I. |
|
| |
– II. faza obsega sektorja II in III, celice št. 17–29. |
|
|
|
Tehnični elementi za količbo parcel in objektov so dopolnjeni s podatki o
spremembah na obstoječem in razširjenem območje cone in so vrisani na karti št.
7, Tehnična uskladitev za količbo parcel in objektov. |
|
|
|
UKREPI ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO |
|
| |
21.a člen
|
|
| |
Na območju niso predvideni posebni ukrepi za obrambo in zaščito. Za varstvo pred
požarom so upoštevani ustrezni predpisi, določeni z zakonom o varstvu pred
požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in podzakonsko regulativo. |
|
| |
Za gašenje je predvideno hidrantno omrežje. Prometno omrežje je zasnovano tako,
da so vsi objekti v coni v primeru požara z gasilnimi vozili hitro in direktno
dostopni. |
|
| |
Objekti v coni so grajeni iz negorljivih materialov. Upoštevani so predpisani
razmaki med objekti. Ograje so lahke, montažne in za gasilce ne predstavljajo
neprehodne ovire. |
|
| |
Cona je na odprtem območju, brez stanovanjske soseščine. Spada v območje majhne
požarne ogroženosti oziroma 2. stopnje požarne ogroženosti (industrijsko okolje,
ki ni obremenjeno z nevarnimi snovmi. |
|
|
|
(1) Na območju niso predvideni posebni ukrepi za
obrambo in zaščito. Za varstvo pred požarom so upoštevani ustrezni predpisi,
določeni z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, štev. 3/07-UPB) in
podzakonsko regulativo. Za gašenje je predvideno hidrantno omrežje. Prometno
omrežje je zasnovano tako, da so vsi objekti v coni v primeru požara z gasilnimi
vozili hitro dostopni. Objekti v coni so grajeni iz negorljivih materialov.
Upoštevani so predpisani razmaki. Ograje so lahke, montažne in za gasilce ne
predstavljajo neprehodne ovire. |
|
| |
(2) Cona je na odprtem območju, brez stanovanjske
soseščine. Spada v območje majhne požarne ogroženosti oz. 2. stopnje požarne
ogroženosti (industrijsko okolje, ki ni obremenjeno z nevarnimi snovmi). |
|
| |
(3) Območja obdelave niso poplavna ali plazljiva in ne
ležijo na območju posebne zaščite podtalnice. Potresna ogroženost celotnega
območja obrtne cone Novi Jork je 7. stopnje po MSK lestvici (Vir: Seizmološka
karta Slovenije s 500letno povratno dobo potresov, 1987). Projektni pospešek je
0,125 g (Vir: ARSO, Uprava RS za geofiziko, 2001). Razen splošnih posebni ukrepi
niso potrebni. |
|
| |
(4) Nevarnost razlitja nevarnih snovi je prisotna na
sektorju 41, v pretakališču (obj. 4), rezervoarjih za hrambo topil (obj. 5) in v
proizvodnem objektu (obj. 1), kjer se topila uporablja. Posode in prostore za
hrambo teh snovi se gradi z zaščito pred možnostjo iztekanja v podtalje, skladno
s področnimi predpisi. Izvede se vse predpisane ukrepe in ureditve, da te snovi
ne ogrozijo podtalja. Drugi posebni ukrepi niso potrebni. |
|
| |
(5) Povozne površine se gradi z urejeno nepropustno
odvodnjo meteorne vode, ki se jo zbira in pred ponikanjem očisti maščob z
lovilci olj. |
|
| |
(6) Požarna varnost na območju se regulira z
upoštevanjem določb 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l.RS, št.
3/07-UPB) in 3. in 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l.RS,
št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) glede odmikov med objekti zaradi zagotovitve
preprečitve širjenja požara. Upošteva so določila 6. člena tega pravilnika in
zahteve iz 3. do 12. člena II. poglavja, III. poglavja Pravilnika o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l.SFRJ, št. 30/1991,
Ur.l.RS, št. 83/05) za zagotovitev zadostnega vira požarne vode za gašenje in 6.
člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l.RS, št. 31/04, 10/05, 83/05
in 14/07) za zagotovitev neoviranega dostopa in dovoza ter delovnih površin za
intervencijska vozila. |
|
| |
(7) Glede na požarno zahtevnost se stavbe investitorja
VITIVA, pretakališče 4, podzemni in nadzemni rezervoarji 5 in proizvodni objekt
1, uvršča v kategorijo PZ2, požarno zahtevne stavbe, vse ostale stavbe na
območju tega OPPN pa v kategorijo PZ1, požarno manj zahtevne stavbe. |
|
| |
(8) Študija požarne varnosti se pridobi za pretakališče
4, podzemne in nadzemne rezervoarje 5 in proizvodni objekt 1 investitorja VITIVA.
Na PGD investitor pridobi soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje. |
|
| |
(9) Hidrantno omrežje, napajano iz javnega vodovoda, se
izvede za aktivirano območje obrtne cone. |
|
|
|
KONČNE DOLOČBE
|
|
|
22. člen
|
|
|
|
S tem odlokom se spremeni naziv prostorskega izvedbenega načrta za obravnavano območje (»ZN stanovanjsko – obrtne cone Novi Jork, Markovci«) in glasi: ZN obrtne cone Novi Jork, Markovci.
|
|
|
|
23. člen
|
|
|
|
Za vse gradbene posege v prostor na območju cone je potrebno izdelati projekt za gradbeno dovoljenje in nanj pridobiti gradbeno dovoljenje ter predpisana soglasja.
|
|
|
Vsi posegi v prostor (tudi tisti, ki niso graditev), morajo biti skladni z določili tega odloka.
|
|
|
Gradbeno dovoljenje za gradnjo na območju cone izda upravni organ, pristojen za urejanje prostora v Občini Markovci.
|
|
|
24. člen
|
|
| |
Projekt št. 36/02 iz 1. člena tega odloka je na vpogled med uradnimi urami v
prostorih Občine Markovci, Markovci 43. |
|
|
|
25. člen
|
|
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
|
|
|
|
26. člen
|
|
|
|
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.
|
|
|
Št. 015-04/00 -6
Markovci, dne 26. oktobra 2000.
Župan
Občine Markovci
Franc Kekec l. r.
|
|