Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi in njegovih spremembah in dopolnitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je občinski svet občine Preddvor na svoji seji dne 10.03.1999 sprejel naslednji

STATUT OBČINE PREDDVOR

I. Splošne določbe

1. člen

Občina Preddvor je temeljna samoupravna lokalna skupnost.

Občina Preddvor v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene z zakoni.

Po predhodnem soglasju občine Preddvor lahko država z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz svoje

pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva.

Občina Preddvor zadovoljuje potrebe in interese svojih prebivalcev, skrbi za izpolnjevanje drugih nalog v skladu z zakonom in skrbi za enakomeren razvoj celotnega njenega območja.

2. člen

Občina Preddvor se samostojno odloča o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajino.

3. člen

Občina Preddvor lahko prostovoljno sodeluje z drugimi lokalnimi skupnostmi zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko združi sredstva in v skladu z zakonom ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavlja in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove ter se povezuje v skupnosti, zveze in združenja.

Občina Preddvor sama ali pa združena v zveze in združenja lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Načini in pogoji združevanja se določijo z odlokom.

4. člen

Občina Preddvor je oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja, ustanavljati in voditi javna podjetja in v okviru sistema javnih financ določati svoj proračun.

5. člen

Občina Preddvor se financira iz lastnih virov.

Občini, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne more v celoti zagotoviti izvajanja z zakonom določenih nalog, zagotovi potrebna dodatna sredstva država.

6. člen

Sedež občine Preddvor je v Preddvoru, Dvorski trg 10.

7. člen

Občina Preddvor ima svojo zastavo, grb, pečat in druga obeležja, ki jih določi z odlokom.

8. člen

Osebe, ki imajo na območju občine Preddvor stalno prebivališče so člani občine Preddvor (v nadaljnjem besedilu: občani).

Občina Preddvor lahko z odlokom določi, da podeli posameznikom za njihove zasluge, ne glede na prebivališče, naziv "častni občan občine Preddvor".

Občani v občini Preddvor odločajo o zadevah lokalne samouprave preko sveta, sestavljenega iz članov, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice.

Občani občine Preddvor odločajo o zadevah lokalne samouprave tudi neposredno – na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative.

II. Območje občine Preddvor

9. člen

Območje občine Preddvor obsega območja naslednjih naselij: Bašelj, Breg ob Kokri, Hraše pri Preddvoru, Hrib, Kokra, Mače, Možjanca, Nova vas, Potoče, Preddvor, Spodnja Bela, Srednja Bela, Tupaliče in Zgornja Bela.

10. člen

Območje občine je razdeljeno na naslednja ožja območja - krajevne skupnosti:

- Bašelj, z naseljem Bašelj;

- Bela, z naselji Hraše pri Preddvoru, Spodnja Bela, Srednja Bela in Zgornja Bela;

- Kokra, z naseljem Kokra;

- Mače, z naselji Hrib, Mače in Nova vas;

- Preddvor, z naseljem Preddvor;

- Tupaliče, z naselji Breg ob Kokri, Možjanca, Potoče in Tupaliče.

Območja krajevnih skupnosti so skladna z razdelitvijo občine Preddvor na volilna območja.

Pobudo za ustanovitev novih ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali pet odstotkov volivcev dela občine Preddvor. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.

11. člen

Krajevne skupnosti vodijo najmanj pet članski krajevni odbori s štiriletnim mandatom, ki jih sestavljajo člani občinskega sveta izvoljeni v tej volilni enoti in krajanov predlaganih in izvoljenih na zborih krajanov teh območij, ki jih skliče župan najkasneje v treh mesecih po konstituiranju občinskega sveta.

Zunanji člani odbora morajo zastopati vsa naselja.

Krajevni odbori izmed sebe izvolijo predsednika na konstitutivni seji, ki jo skliče najstarejši član krajevnega odbora. Predsednik mora biti član občinskega sveta.

V okviru nalog krajevnih skupnosti in v okviru s proračunom določenih sredstev za izvajanje teh nalog občino pri izvajanju odločitev zastopa predsednik krajevnega odbora.

Administrativna dela za krajevne odbore opravlja občinska uprava.

12. člen

Krajevne skupnosti izvajajo predvsem naloge, ki se pretežno nanašajo na potrebe prebivalcev območja, ki ga pokrivajo in sicer:

-lokalne javne službe,

- vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin,

- upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,

- pospeševanje kulturne in drugih društevnih dejavnosti.

Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje ožjim delom občine določijo z odlokom, ki mora biti predložen občinskemu svetu najkasneje v dveh mesecih po konstituiranju krajevnih odborov.

Sredstva za izvajanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo v občinskem proračunu, na ločenih postavkah za posamezne krajevne skupnosti. Krajevni odbor ima pravico občinskemu svetu predlagati odločitve, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.

Občinski svet mora pred odločitvijo, ki se nanaša na območje krajevne skupnosti pridobiti mnenje krajevnega odbora. Mnenje mora pridobiti tudi v primeru, da to zahteva eden od svetnikov iz tiste volilne enote.

V primeru nalog iz prenesene pristojnosti mora občinski svet pred odločitvijo pridobiti soglasje krajevnih odborov. Občina Preddvor mora omogočiti uporabo lastnine na območju krajevne skupnosti v korist krajanov in jim omogočiti njihov vpliv na gospodarjenje z njo.

13. člen

Občina Preddvor se lahko z eno ali več sosednjimi občinami združi v novo občino, če se za to na referendumu v vsaki občini izreče večina volilcev, ki so glasovali in če v statutu nove občine zavaruje lastnino javnega dobra v korist krajevne skupnosti.

Del občine Preddvor se lahko izloči iz občine in priključi k sosednji občini, če se za to v tem delu občine in v občini, kateri se ta del občine želi priključiti, na referendumu odloči večina volilcev, ki so glasovali, in če preostali del občine tudi izpolnjuje pogoje za novo občino.

14. člen

Območje občine Preddvor je v naravi označeno s prometnimi in neprometnimi znaki, ki se določijo s posebnimi akti..

III. Naloge občine Preddvor

15. člen

Občina Preddvor za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:

- upravlja občinsko premoženje;

- omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;

- načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom izvaja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;

- ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;

- v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;

- pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;

- skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;

- ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;

- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvalitetno življenje njenih prebivalcev;

- pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju;

-pospešuje kulturno-umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;

pospešuje razvoj športa in rekreacije;

- gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter izvaja naloge občinskega redarstva;

- opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;

- organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini;

- skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;

- organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;

- organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;

- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;

- sprejema statut občine in druge splošne akte;

- organizira občinsko upravo;

- ureja obratovalni čas gostinskih lokalov na svojem območju;

- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;

Država lahko po predhodnem soglasju občine Preddvor prenese na občino Preddvor opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti in za to zagotovi tudi ustrezna sredstva.

16. člen

Občina Preddvor opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.

Za potrebe iz prejšnjega člena, občina Preddvor na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini Preddvor.

IV. Organi občine Preddvor

17. člen

Organi občine Preddvor so občinski svet, župan in nadzorni odbor.

Organi občine Preddvor so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.

1. Občinski svet

18. člen

Občinski svet občine Preddvor šteje 11 članov, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno.

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, ki jo skliče dosedanji župan ali v njegovi odsotnosti predsednik volilne komisije.

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

19. člen

Občinski svet ureja svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov.

20. člen

V okviru svojih pristojnosti občinski svet:

- sprejema statut občine in poslovnik za svoje delo;

- sprejema odloke in druge občinske akte;

- sprejema občinski proračun in zaključni račun;

- sprejema prostorske in druge plane razvoja občine;

- daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;

- imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, člane komisij in odborov občinskega sveta ter na predlog župana imenuje in razrešuje enega podžupana;

- nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;

- daje mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot;

- imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;

- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno;

- imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;

- odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in statut občine;

 - odloča o najemu posojil za potrebe občine;

- razpisuje referendum;

- daje pobudo za sklic zborov občanov;

- določa nadomestilo članom občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora;

- ustanavlja ali soustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe;

- ureja podeljevanje koncesij;

- določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;

- na predlog župana določa vrednost točke za uporabo stavbnih zemljišč;

- potrjuje začasne nujne ukrepe;

- imenuje občinsko volilno komisijo.

Občinski svet odloča tudi o z zakonom na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

21. člen

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki oblikuje predloge predstavnikov posameznih teles za obravnavo na občinskem svetu ter statutarno komisijo, ki pripravlja in obravnava statut občine in poslovnik občinskega sveta.

Komisiji imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta. Komisiji imata predsednika in dva člana.

Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa.

Člane komisij in odborov imenuje z večino glasov prisotnih članov sveta izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov.

Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Ob ustanovitvi komisije ali odbora mora občinski svet opredeliti njihova področja dela, pristojnosti in odgovornosti.

22. člen

Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Odbori in komisije občinskega sveta sprejemajo na svojih sejah svoje odločitve z večino glasov prisotnih članov.

Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico odboru, vendar le pod pogojem, da hkrati izvoli nov odbor.

2. Nadzorni odbor

23. člen

Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje občinski svet z večino glasov vseh članov sveta izmed občanov na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;

- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev

- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v zakonih, statutu in poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče Republike Slovenije.

Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni za opravljanje njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo nadzornega odbora mora občinski svet vsako leto obravnavati skupaj vsaj z zaključnim računom občine. Občinski svet, župan, občinska uprava in drugi porabniki občinskega proračuna morajo upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora in ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi.

Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

3. Župan

24. člen

Župan predstavlja in zastopa občino ter vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave.

Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.

Župan skrbi za objavo in izvajanje statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine in jih v skladu z zakonom lahko tudi zadrži, če meni da so neustavni ali nezakoniti.

25. člen

Občina ima enega podžupana, ki ga z aktom o imenovanju imenuje in razrešuje občinski svet z večino glasov vseh članov sveta na predlog župana izmed članov občinskega sveta.

Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana v času od sprejema sklepa o prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, opravlja tekoče naloge iz pristojnosti župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če pa ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

26. člen

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

27. člen

Člani občinskega sveta, župan in podžupan občine so občinski funkcionarji.

Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

4. Javnost dela občinskih organov

28. člen

Delo občinskih organov je javno.

Če to terja javni interes, lahko občinski svet z večino prisotnih glasov članov sklene, da se javnost izključi.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa poslovnik ali sklep občinskega sveta ali po odločitvi župana občine.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

5. Način volitev in prenehanje mandata

29. člen

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.

30. člen

Župana volijo občani na neposrednih tajnih volitvah.

Mandatna doba župana traja štiri leta.

S potekom mandata županu preneha tudi funkcija podžupana.

31. člen

Člani občinskega sveta, člani odborov in komisij se volijo za štiri leta. Mandatna doba se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta.

32. člen

Članu občinskega sveta, županu, podžupanu, članu odborov in komisij preneha mandat:

- če izgubi volilno pravico;

- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;

- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev;

- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s njegovo funkcijo;

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s njegovo funkcijo;

- če odstopi.

Mandat preneha z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.

Če članu občinskega sveta ali županu preneha mandat se opravijo nadomestne volitve.

6. Nezdružljivost funkcij

33. člen

Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

Primere, ki se nanašajo na nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo po zakonu, ugotavlja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

7. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju

7.1 Zbori občanov in krajanov

34. člen

Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini so zbor občanov ali krajanov, referendum in ljudska iniciativa.

35. člen

Zbor občanov se lahko skliče po krajevnih skupnostih za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.

36. člen

Zbor občanov po krajevnih skupnostih za celo občino, ki ga skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5% volilcev:

- razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti;

- razpravlja o spremembah območja občine;

- razpravlja o lokalni problematiki;

- razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov;

- razpravlja o poročilih občinskih organov ;

37. člen

Zbor krajanov v posamičnih krajevnih skupnostih, ki ga skliče župan na lastno pobudo, krajevni odbor na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj 5% volilcev krajevne skupnosti:

- razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;

- razpravlja o delu svojega krajevnega odbora oz. o njegovem poročilu;

- razpravlja o delu občinskih organov;

- predlaga in izvoli dodatne člane krajevnega odbora.

38. člen

Zbore občanov ali krajanov skliče župan ali predsednik krajevnega odbora z obvestilom, ki vsebuje dnevni red zbora, s katerim se obvesti občane na krajevno običajen način.

39. člen

Zbor je sklepčen, če mu prisostvuje najmanj 5% volilcev krajevne skupnosti. Zbore vodi delovno predsedstvo pod vodstvom delovnega predsednika, o delu zbora pa se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik zbora, zapisnikar in dva overovatelja. Delovno predsedstvo izvoli zbor z večino prisotnih.

Zbori razpravljajo o zadevah iz svoje pristojnosti in z večino glasov prisotnih sprejemajo sklepe, katere morajo na svoji prvi seji obravnavati pristojni organi.

Zbori krajanov volijo dodatne člane krajevnega odbora s tajnim glasovanjem, razen če zbor ne odloči drugače. Dodatne člane krajevnega odbora predlaga na zboru lahko vsak član zbora pred glasovanjem. Pred glasovanjem zbor predlaga in potrdi tudi število dodatnih članov krajevnega odbora.

7.2 Referendum

40. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine in njegove posamezne določbe.

Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.

Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volilcev v občini Preddvor kadar se odloča o zadevah na občinski ravni ali najmanj pet odstotkov volilcev krajevne skupnosti kadar se odloča o zadevah na krajevni ravni.

Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.

41. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi in zakona o referendumu in ljudski iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

42. člen

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali krajevni odbor. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj pet odstotkov občanov kadar gre za zadevo na občinski ravni ali najmanj pet odstotkov krajanov kadar gre za zadeve na krajevni ravni.

Seznam podpisov mora vsebovati: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

43. člen

Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.

Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je določen s statutom občine za objavo splošnih aktov občine.

44. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodi občinska volilna komisija skladno z zakonom in občinskim aktom o določitvi volilnih območij.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.

Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ki ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

45. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.

Pobuda, ki ima jasno izraženo zahtevo, mora biti podprta s podpisi najmanj pet odstotkov občanov kadar gre za zadevo na občinski ravni ali najmanj pet odstotkov krajanov kadar gre za zadeve na krajevni ravni. Seznam podpisov mora vsebovati: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

V. Občinska uprava

46. člen

Organizacija občinske uprave ali njena sprememba se na predlog župana določi z odlokom.

47. člen

Predstojnik občinske uprave je župan.

Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren občinskemu svetu.

Delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.

Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja. Posamične akte iz izvirne pristojnosti po pooblastilu župana izdaja tajnik. Tajnik lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje o upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka.

Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.

Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev v skladu s posebnim zakonom.

Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.

48. člen

Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne naloge v zvezi z njihovim vodenjem predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan.

O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika organa občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

49. člen

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.

50. člen

Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.

Za urejanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.

VI. Premoženje in financiranje občine

51. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premičnine, ki so v njeni lastnini, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne in druge tovrstne namene. Odločitev o odsvojitvi delov premoženja občine sprejme občinski svet.

Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom.

52. člen

Občina Preddvor pridobiva prihodke iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve. Lastni viri občine so davki in druge dajatve ter dohodki od njenega premoženja.

53. člen

Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini naslednji prihodki:

- davek od premoženja;

- davek na dediščine in darila;

- davek na dobitke od iger na srečo;

- davek na promet nepremičnin;

- drugi davki določeni z zakonom.

Občina lahko predpisuje davke iz prejšnjega odstavka pod pogoji, ki jih predpisuje zakon.

Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini tudi prihodki iz dohodnine.

54. člen

Dohodki od premoženja občine so zlasti:

- dohodki od zakupnin in najemnin za zemljišča in objekte, ki so občinska lastnina;

- dohodki od vlaganj kapitala;

- dohodki od vrednostnih papirjev in drugih pravic, ki jih je občina kupila;

- dohodki od rent, dobička javnih podjetij in koncesij.

55. člen

Občina se lahko zadolži pod pogoji, določenimi z zakonom. O zadolžitvi odloča občinski svet na predlog župana.

56. člen

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine morajo biti zajeti v proračunu občine. Odhodki morajo biti v posebnem delu proračuna razporejeni po natančnejših namenih.

Državna sredstva, ki so namenjena področjem s posebnim statusom mora občina Preddvor porabiti samo za ta področja.

Za področja s posebnim statusom se v proračunu določi posebna postavka.

Občina Preddvor lahko razpolaga samo s tistimi dohodki, ki so vplačani v proračun do konca proračunskega leta.

Za izdatke, ki v tekočem letu niso v proračunu občine ali odstopajo od načrtovanih, je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta.

Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

Če občinski proračun ni pravočasno sprejet, se javna poraba občine začasno financira po proračunu za prejšnje leto.

Sredstva proračuna se uporabljajo za plačevanje že opravljenih storitev in dobav.

Dogovarjanje predplačil je možno le ob primernem zavarovanju predplačil.

57. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine.

58. člen

Občina oblikuje svoje rezerve.

V rezerve se izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj do 0,5% prihodkov.

Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. Decembra tekočega leta.

Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

59. člen

Rezerve se uporabljajo:

1. za odhodke, nastale kot posledica naravnih in drugih nesreč, kot so suša, potres, požar, poplave, toča, plazovi in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;

2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;

3. za kritje proračunskega primanjkljaja.

Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

O uporabi sredstev iz 1. do 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet, na predlog župana.

60. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.

Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31.12. tekočega leta, za katerega se sprejme zaključni račun.

Zaključni račun proračuna za preteklo leto se predloži občinskemu svetu do konca marca.

61. člen

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.

Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.

Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

Občina se lahko dolgoročno zadolži samo za investicije, ki jih potrdi občinski svet.

Zadolžitev ne sme presegati deset odstotkov realiziranih prihodkov občine v predhodnem letu.

62. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le z njenim soglasjem.

O soglasju odloča občinski svet.

Občina sme dati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. O tem odloča občinski svet na predlog župana

63. člen

Župan občine Preddvor je pooblaščen podpisnik za razpolaganje z vsemi finančnimi sredstvi občine in da:

- po potrebi odpre ločen račun občine, ki ga mora naknadno potrditi občinski svet;

- opravlja vsa potrebna dejanja kot odredbodajalec;

Župan o izvrševanju proračuna in o drugih finančnih vprašanjih vsaj dvakrat letno informira občinski svet, vedno pa na zahtevo sveta.

64. člen

V občinskem proračunu se zagotavlja sofinanciranje političnih strank, katerih kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta in sicer v sorazmerju s številom glasov izvoljenih svetnikov, ki jih je dobila posamezna stranka na zadnjih volitvah.

Stranka, ki je kandidirala izvoljenega župana se sofinancira v dvakratni višini sredstev, ki pripadajo stranki za izvoljenega svetnika. V skladu z zakonom, višino mesečne participacije določi občinski svet s sklepom, ta pa se upošteva v proračunu občine ter realizira mesečno.

VII. Občinske javne službe

65. člen

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe), zlasti na naslednjih področjih:

- oskrba s pitno vodo;

- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;

- ravnanje s komunalnimi odpadki;

- odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;

- javna snaga in čiščenje javnih površin;

- urejanje javnih poti, avtobusnih postajališč, parkirišč, površin za pešce in zelenih površin;

- pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka;

66. člen

Občina Preddvor skrbi sama ali preko javnih služb tudi za:

- javno razsvetljavo;

- plakatiranje in okraševanje naselij;

- urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost;

- urejanje lokalnih cest;

- deratizacijo in dezinfekcijo

67. člen

Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:

 - neposredno v okviru občinske uprave in krajevnih odborov;

- z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij;

- z dajanjem koncesij;

- z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

68. člen

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. Tak odlok lahko sprejme v enakem besedilu tudi več med seboj povezanih občin.

Občinski svet z odlokom ustanovi ali je soustanovitelj posameznega javnega podjetja ali posameznega javnega zavoda. Občinski svet lahko z odlokom naloge iz prejšnjih dveh členov prenese tudi na krajevne odbore.

VII. Splošni in posamični akti občine

1. Vrste splošnih aktov

69. člen

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.

Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila, kot splošne pravne akte.

Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

V posamičnih stvareh svet sprejema sklepe.

70. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

Občinski svet lahko sprejme tudi statutarne sklepe, s katerimi spremeni, dopolni ali ukine posamezne določbe statuta, vendar le po postopku in na način, ki je določen za sprejemanje statuta.

71. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

Svet na enak način sprejema tudi spremembe in dopolnitve poslovnika.

72. člen

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Več občin lahko skupaj sprejemajo odlok, vendar v enakem besedilu z enako veljavnostjo za občane teh občin oziroma pravnih subjektov.

73. člen

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

74. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njegovega izvrševanja.

75. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

76. člen

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

2. Postopek za sprejem odloka

77. člen

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, odbori in komisije občinskega sveta, zbori občanov in krajanov, krajevni odbori ali najmanj 5% volilcev v občini.

Predlog odloka pošlje predlagatelj občinskemu svetu.

78. člen

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejeti odlok.

79. člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.

80. člen

Predlog odloka pošlje občinska uprava članom občinskega sveta najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

81. člen

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.

Če občinski svet odloči z večino navzočih članov, da bo obravnaval odlok na krajši način, se ne opravi glasovanje glede posamičnih členov predloga odloka.

82. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Uporabo hitrega postopka lahko predlaga tudi predlagatelj.

83. člen

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.

84. člen

O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna in zaključnega računa, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

85. člen

Statut, statutarni sklepi, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu občine Preddvor in pričnejo veljati 15 dan po objavi, razen če ni v njih drugače določeno. Dodatno se vsi akti iz tega člena objavljajo v glasilu občine Preddvor - »Preddvorska cajna«.

Uradno glasilo občine Preddvor mora biti občanom na razpolago na sedežu občine, občani in drugi subjekti pa morajo imeti možnost, da si to glasilo pridobijo z nakupom ali se na glasilo naročijo.

Župan, člani občinskega sveta in krajevni odbori dobijo izvod glasila brezplačno.

3. Posamični akti občine

86. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti, na podlagi javnih pooblastil ter v primerih, ko je tako določeno z zakonom.

87. člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na prvi stopnji občinska uprava na drugi stopnji župan.

O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določa zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

88. člen

Občinski svet sprejema sklepe v okviru svojih pristojnosti tudi glede ustanovitve odborov, komisij, imenovanjih članov teh odborov in komisij, pri izvolitvi članov sveta ali drugih oseb in imenovanjih za različne naloge in zadolžitve, pa tudi za določitev izvedencev odnosno ekspertov za posamezna vprašanja, ki so pomembna za občinski svet.

IX. Pokrajina

89. člen

Zaradi urejanja in upravljanja lokalnih zadev širšega pomena se občina lahko v skladu z zakonom poveže v pokrajino na podlagi odločitve sprejete z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.

X. Nadzor državnih organov

90. člen

Državni organi nadzorujejo zakonitost in strokovnost dela organov občine preko vlade in pristojnih ministrstev

Župan mora odloke, s katerimi občina ureja zadeve iz prenesene pristojnosti države najpozneje hkrati z objavo predložiti vladi oziroma pristojnemu ministrstvu.

Če župan in občinski svet ne izvajata naloge skladno z zakonom ju državni zbor na predlog vlade lahko razreši in razpiše predčasne volitve.

XI. Varstvo občine in pravic posameznikov ter organizacij

91. člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastil oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

92. člen

Občinski svet ali župan lahko vložita na ustavno sodišče zahtevo za odločitev v sporu o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi inzakonih v pristojnosti občine. Enako postopa, če v njeno pristojnost posegata pokrajina ali druga občina.

93. člen

Župan oziroma občinski svet lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastveni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

94. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine določene z ustavo in zakoni.

95. člen

Državni zbor mora pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo tičejo koristi samoupravnih lokalnih skupnosti, pridobiti njihovo mnenje. Če se predpis nanaša na posamezno samoupravno lokalno skupnost in posega v njene koristi, jo je treba seznaniti z namenom takšnega predpisa pred njegovim sprejemom.

XII. Prehodne in končne določbe

96. člen

Predpisi in drugi splošni akti, ki sta jih v svoji pristojnosti sprejeli bivša občina Kranj in občina Preddvor in se nanašajo na območje sedanje občine Preddvor, ostanejo v veljavi še naprej, razen če nasprotujejo veljavnim določbam zakona o lokalni samoupravi, njegovim spremembam in dopolnitvam ali z njimi povezano zakonodajo in odločitvam, ter v kolikor nasprotujejo sprejetemu statutu občine Preddvor ter ostalim splošnim aktom občine Preddvor.

97. člen

V skladu z 11. členom tega statuta, župan občine Preddvor skliče zbore krajanov po krajevnih skupnostih najkasneje v dveh mesecih po sprejemu tega statuta.

98. člen

S sprejetjem in uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/95) in njegova dopolnila (Uradno glasilo občine Preddvor, št. 3/95, 4/95 in 7/96).

99. člen

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Preddvor.

Številka: st 1/99

Datum: 10.03.1999

Župan Občine Preddvor:

Miroslav Zadnikar