Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Šmarje pri Jelšah
(Uradni list RS, št. 41/99, 91/01 in 57/02) je Občinski svet Občine
Šmarje pri Jelšah na 28. redni seji dne 22. 4. 2010 sprejel |
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta
Občine Šmarje pri Jelšah |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic občinskega
sveta (v nadaljevanju: člani). |
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov ter svetov krajevnih skupnosti. Način dela
delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
Svet in njegova
delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
4. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih
teles določa ta poslovnik. |
5. člen |
Svet dela na rednih,
izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
Redno sejo sveta
skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se
sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
6. člen |
Svet predstavlja
župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu župan), delovno telo sveta
pa predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik)
delovnega telesa. |
7. člen |
Svet uporablja žig
občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
Svet uporablja žig na
vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na
dopisih. |
Žig sveta uporabljajo
v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Žig sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo tajnik občine. |
II. KONSTITUIRANJE
SVETA |
8. člen |
Svet se konstituira
na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga
volitev župana. |
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki. |
9. člen |
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov |
2. Poročilo občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana |
3. Imenovanje
mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta |
4. Poročilo mandatne
komisije in potrditev mandatov svetnikov |
5. Poročilo mandatne
komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana |
6. Imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
10. člen |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo za
pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov
sveta. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet
glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih
članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije
člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi volilne
komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov
za člane. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov
za župana ali predstavnikov kandidatur. |
11. člen |
Mandate članov sveta
potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
|
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Član sveta, katerega
mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje
se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
|
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za
člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o
odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj
pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
12. člen |
Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa
preneha. |
S prenehanjem mandata
članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in
občasnih delovnih telesih sveta. |
Članom sveta, ki jim
je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih organih. |
13. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih
organih in delovnih telesih ter pripraviti predloge za imenovanje novih
članov. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
1. Splošne določbe |
14. člen |
Pravice in dolžnosti
članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
|
Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Član sveta ima
pravico: |
– predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana, |
– predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri
oblikovanju dnevnih redov sej sveta; |
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do plačila za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
15. člen |
Član sveta ne more
biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal
v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član sveta nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
16. člen |
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali
več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. |
2. Vprašanja in
pobude članov sveta |
17. člen |
Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu in
njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva,
mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni
obliki. |
Član sveta ima
pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima lahko da
pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov
iz njune pristojnosti. |
18. člen |
Član sveta zastavlja
vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik
občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja
na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na
ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če
zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori
na naslednji seji. |
Župan ali tajnik
občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
19. člen |
Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
|
Če svet odloči, da bo
o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
20. člen |
Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
|
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti občinsko upravo ali predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti občinske uprave oziroma predsednika delovnega
telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je
to mogoče. |
Članu sveta, ki se ne
udeleži redne seje sveta, ne pripada plačilo za nepoklicno opravljanje
funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu
njegovo razrešitev. |
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
21. člen |
Svet je najvišji
organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
|
Svet opravlja zadeve
iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut
občine. |
V. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
22. člen |
Svet dela in odloča
na sejah. |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev
določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
23. člen |
Vabilo za redno sejo
sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred
dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je
bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se
lahko pošlje tudi kasneje ali posreduje na mizo, če je vsebina gradiva
nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda, pa ga ni bilo mogoče
posredovati že z vabilom za sejo. |
Vabilo na sejo sveta
se pošlje županu, podžupanoma, predsedniku nadzornega odbora občine,
tajniku občine in predsednikom svetov krajevnih skupnosti. |
Vabila iz prejšnjih
dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če tako
s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na disketi, zgoščenki,
drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. Vabilo se
objavi na spletni strani občine. |
24. člen |
Izredna seja sveta se
skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev
za sklic redne seje. |
Izredno sejo sveta
lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4
članov sveta ali na lastno pobudo. |
V predlogu oziroma
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od
predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s
priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni
predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj
sejo tudi vodi. |
Vabilo za izredno
sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni
pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom tega poslovnika in se
objavi na spletni strani občine. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
25. člen |
Dopisna seja se
skliče za odločanje o zadevah, o katerih je nujno takojšnje sprejetje
odločitve sveta. |
Dopisna seja se ne
more sklicati o zadevah, za katere je pri odločanju potrebna
dvotretjinska večina glasov. |
Sklic in gradivo za
dopisno sejo se pošlje po pošti ali vroči osebno. Dopisna seja sveta se
opravi po telefonu ali pisno. Dopisna seja je sklepčna, če je bilo
vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev
potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili
člani, ki so glasovali. Svetniki lahko na dopisni seji svojo odločitev
(za, proti) sporočijo do roka, ki je določen s sklicem seje. Za
sprejemanje odločitev na dopisni seji sveta se smiselno uporabljajo
določila statuta in tega poslovnika o odločanju na redni ali izredni
seji sveta. O dopisni seji sveta se naredi zapisnik. V zapisniku mora
biti navedeno, koliko svetnikov je glasovalo za predlog in koliko proti
predlogu, rezultat glasovanja in sklepi, ki so bili sprejeti. Zapisnik
potrdi svet na prvi naslednji seji. |
26. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma tajnik občine. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
27. člen |
Predlog dnevnega reda
seje sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
|
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel
stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih
določa ta poslovnik. |
28. člen |
Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
sveta. |
Izredno sejo sveta,
ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z
zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
29. člen |
Seje sveta so javne.
|
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta. |
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim
vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri
dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način.
|
Občan, ki se želi
udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom
sveta za to sejo, nima pa pravice na seji razpravljati. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
Župan predlaga svetu,
da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne
točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva podatkov, ki so v
skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
30. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan
in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
31. člen |
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član sveta lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev
zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
32. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
Zadeve, za katere
tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega
reda. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj
točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga
za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega
reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
33. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
34. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po deset minut. |
Potem dobijo besedo
člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava
posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da
posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa,
vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
|
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
35. člen |
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
36. člen |
Članu sveta, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
37. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
38. člen |
Predsedujoči odredi
petnajstminutni odmor vsaj po polovici točk dnevnega reda. |
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
39. člen |
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje reda
na seji |
40. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
41. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin,
|
– odvzem besede,
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
42. člen |
Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo
sveta. |
Član sveta oziroma
govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje,
mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
43. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
44. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4. Odločanje |
45. člen |
Svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta
na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti.
|
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi. |
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
46. člen |
Svet odloča z večino
opredeljenih glasov navzočih članov sveta, če ni z zakonom, statutom ali
s tem poslovnikom določeno drugače. |
47. člen |
Svet praviloma odloča
z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali
najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
48. člen |
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
Član sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
49. člen |
Člani sveta glasujejo
tako, da se opredelijo “ZA“ ali “PROTI“ sprejemu predlagane odločitve.
Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v
celoti ponovljeno. |
50. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo
člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj
ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA“ ali “PROTI“. |
O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše,
kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je
sestavni del zapisnika seje. |
51. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim
glasovanjem opravlja tajnik občine ali javni uslužbenec, ki ga določi
tajnik. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev “ZA“ in “PROTI“.
“ZA“ je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI“
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA“ ali besedo
“PROTI“. |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član sveta izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
52. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
– število razdeljenih
glasovnic, |
– število oddanih
glasovnic, |
– število neveljavnih
glasovnic, |
– število veljavnih
glasovnic, |
– število glasov “ZA“
in število glasov “PROTI“, oziroma pri glasovanju o kandidatih število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je imenovan. |
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
53. člen |
Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
54. člen |
Določbe tega
poslovnika, ki določajo določen delež potrebnih glasov za sprejem
odločitve ali določen delež članov sveta za sklepčnost seje, se
uporabljajo tako, da se v primeru, če delež ne predstavlja celo število,
upošteva prvo naslednje celo število. |
5. Zapisnik seje
sveta |
55. člen |
O vsaki seji sveta se
piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o
predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki
so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo
gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
Za zapisnik seje
sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje
sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
Na vsaki redni seji
sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
|
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občine oziroma
pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
56. člen |
Če se seja zvočno
snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa poteka seje
(magnetogram). |
Magnetogram seje se
hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
Član sveta in drug
udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima
pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske
uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
Vsakdo lahko zaprosi,
da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja,
ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v
kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno
informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu
uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
57. člen |
Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim
aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
58. člen |
Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana
sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
6. Strokovna in
administrativno-tehnična opravila za svet |
59. člen |
Strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta zagotavlja
tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi. |
Tajnik občine določi
javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja
druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih
teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi
določeno posebno delovno mesto. |
7. Delovna telesa
sveta |
60. člen |
Svet ima komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih
članov. |
Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet na prvi seji po volitvah
takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana.
|
Naloge komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanje določa poseben odlok. |
61. člen |
Svet ustanovi stalne
ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in
odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori
sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana. |
62. člen |
Občasna delovna
telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa
in število članov ter opravi imenovanje. |
63. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih
občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
Predsednika odbora
imenuje svet izmed svojih članov. |
Prvo sejo odbora
skliče novoizvoljeni predsednik delovnega telesa. |
Članstvo v komisiji
ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali
z delom v občinski upravi. |
64. člen |
Svet lahko razreši
predsednika, posameznega člana odbora sveta ali odbor v celoti na
predlog najmanj četrtine članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane
odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
do prve naslednje seje sveta. |
65. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
66. člen |
Predsednik delovnega
telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v svetu. |
Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi
dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa tako, da ga
dobijo najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje
odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. |
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo sveta. |
67. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
VI. AKTI SVETA |
1. Splošne določbe |
68. člen |
Svet sprejema statut
občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
– poslovnik o delu
sveta, |
– proračun in
rebalans proračuna občine ter zaključni račun, |
– planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke,
|
– odredbe,
|
– pravilnike,
|
– navodila,
|
– sklepe.
|
Svet sprejema tudi
stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine
in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
69. člen |
Župan predlaga svetu
v sprejem proračun občine, rebalans proračuna in zaključni račun
proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem
statutu določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije in odbori
sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka.
|
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev
splošnega akta. |
70. člen |
Akte, ki jih sprejema
svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov sveta
se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske
uprave. |
2. Postopek za
sprejem odloka |
71. člen |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
|
Če je predlagatelj
odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu
ali podžupanu oziroma članu sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej sveta
(v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
72. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar on ni
predlagatelj. |
73. člen |
Predsedujoči sveta
pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj
odloka, najmanj devet dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri
bo obravnavan predlog odloka. |
Svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
74. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
Če svet meni, da
odlok ni potreben, ali da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ga
s sklepom zavrne. |
Odlok je v prvi
obravnavi sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih navzočih
članov sveta. |
Pred začetkom druge
obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč
in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. |
75. člen |
Ko svet konča
razpravo o predlogu odloka, glasuje o sprejemu odloka v celoti.
|
Predlagatelj lahko
predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči svet. |
Če na predlog odloka
v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme predlog
odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka
združita. |
76. člen |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Župan lahko predlaga
amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na
amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri
lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali
predlagatelj odloka. |
Župan lahko predlaga
amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok
obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
77. člen |
Amandma, člen odloka
in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov, ki
glasujejo. |
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
Najprej se glasuje o
predlagateljevem amandmaju, nato pa po vrstnem redu kot so bili
amandmaji sprejeti. |
78. člen |
Statut občine in
poslovnik o delu sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. |
Proračun občine
sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
O predlogih drugih
splošnih aktov, odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa
drugače. |
79. člen |
Svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da
postopki niso zaključeni svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o
katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek
nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
80. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage
določb splošnih aktov občine. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
Amandma lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
Če svet ne sprejme
predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe
statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. |
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
81. člen |
Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za: |
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
– prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
– uskladitve odlokov
z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in
ministrstev ali odloki sveta, |
– spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov, |
– prečiščena besedila
aktov. |
V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka.
Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do
konca obravnave odloka. |
Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo
odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi
po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
82. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike
Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
V Uradnem listu
Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
svet. |
5. Postopek
sprejemanja proračuna |
83. člen |
Predlog proračuna
občine župan predloži svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi
državnega proračuna Državnemu zboru. |
Župan pošlje z
gradivom članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki
jih določa zakon ter vabilo za sejo, na kateri bo svet opravil splošno
razpravo o predlogu proračuna občine. |
Na seji sveta župan
predstavi predlog proračuna občine. |
Predstavitev
občinskega proračuna obsega: |
– temeljna ekonomska
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
– opis načrtovanih
politik občine, |
– oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja, |
– okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika,
|
– predstavitev načrta
razvojnih programov, |
– predstavitev načrta
nabav in kadrovskega načrta. |
Predstavitev ni
časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele proračuna
predstavijo zaposleni v občinski upravi. |
84. člen |
Na seji sveta se
opravi splošna razprava o predlogu proračuna in sprejme sklep, da se da
predlog proračuna v javno razpravo ter določi rok, do katerega lahko vsi
zainteresirani vpogledajo v predlog proračuna in občinski upravi
posredujejo svoje pripombe. Predlog proračuna je v javni razpravi 15 dni
na sedežu občine. |
85. člen |
Če svet ne sprejme
sklepa, da se da predlog proračuna v javno razpravo, mora župan v roku
sedmih dni predložiti svetu nov predlog proračuna in sklicati sejo
sveta. Na tej seji se ponovno opravi splošna razprava brez predstavitve
župana. Župan uvodoma samo pojasni, v čem so bistvene spremembe novega
predloga glede na prvotno predlagani predlog. |
Če tudi po tej
obravnavi svet ne sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v javno
obravnavo, župan posreduje skupaj s stališči, ki jih je sprejel svet,
predlog proračuna v javno razpravo. |
86. člen |
Sklep o tem, da je
predlog proračuna v javni razpravi, se objavi na krajevno običajen
način. |
87. člen |
V času javne razprave
lahko predlog proračuna obravnavajo delovna telesa sveta, sveti
krajevnih skupnosti ter zainteresirana javnost. |
Pripombe in predloge
se posredujejo županu. |
Pripombe in predloge
pa lahko posredujejo županu tudi posamezniki. |
88. člen |
Najkasneje v
petnajstih dneh po poteku roka za javno razpravo pripravi župan predlog
proračuna občine za drugo obravnavo ter ga z gradivom posreduje vsem
članom sveta skupaj z vabilom za sejo, na kateri bo svet obravnaval
predlog proračuna. Člani sveta lahko vložijo amandmaje v pisni obliki
najkasneje tri dni pred sejo sveta. |
89. člen |
V uvodni obrazložitvi
predloga proračuna za drugo obravnavo župan pojasni, katere pripombe iz
javne razprave je prejel, pojasni, katere je vključil v predlog
proračuna za drugo obravnavo in katere ni upošteval, ter utemeljitve,
zakaj jih ni upošteval. |
Nadalje župan
pojasni, katere amandmaje je prejel in katere je možno upoštevati.
|
Župan lahko na seji
vloži svoje amandmaje. |
Po obrazložitvi
župana lahko predlagatelji umaknejo svoj amandma. |
Če predlagatelj
amandmaja ne umakne, se izvede razprava po amandmajih. |
Vsak amandma mora
upoštevati načelo proračunskega ravnovesja. Predlagatelj amandmaja mora
navesti natančno, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in
za kaj se namenijo. Če predlagatelj ne pojasni, kako se bo zagotovilo
proračunsko ravnovesje, župan amandma umakne iz razprave in odločanja.
|
Najprej se glasuje o
amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o amandmajih, ki so jih
vložili drugi predlagatelji, po vrstnem redu vložitve. |
90. člen |
Po glasovanju o
amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti in bodo
vključeni v proračun občine. |
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, ali je proračun medsebojno
usklajen glede prihodkov in odhodkov in drugih obveznosti. |
Če je proračun
usklajen, svet glasuje o proračunu kot celoti. |
Če župan ugotovi, da
sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti v
skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti po
sklenjenih pogodbah, ali sodnih in drugih odločbah ali bi sprejeti
amandmaji imeli škodljive posledice za izvajanje določenih dejavnosti,
lahko prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo
situacijo in določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
|
Ko je predlog
uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži. |
Če predloga
obrazložitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan določi rok, ko se
bo seja nadaljevala. |
Svet najprej glasuje
o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu
v celoti. |
Če predlog uskladitve
ni sprejet, proračun ni sprejet. |
91. člen |
Če proračun ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. |
Nov predlog proračuna
obravnava svet in o njem odloča po določbah poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
92. člen |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki lahko traja največ tri mesece. Če tudi v tem
roku ni sprejet proračun občine se začasno financiranje lahko podaljša
na predlog župana s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju
obravnava svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek
za sprejem odloka. |
93. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. Rebalans proračuna občine sprejema
svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
94. člen |
Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
|
Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
|
Postopek sprejemanja
prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je
vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
95. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana
in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena,
pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
|
Svet sprejema obvezno
razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka
po skrajšanem postopku. |
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
96. člen |
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov
splošni akt. |
Tak splošni akt
sprejema svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka
po skrajšanem postopku. |
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
97. člen |
Volitve in imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu
občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
|
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
98. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda “ZA“ ali “PROTI“. |
Kandidat je imenovan
oziroma izvoljen, če je glasovala večina članov sveta in je zanj
glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
99. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
Na glasovnici pri
drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
100. člen |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
101. člen |
Člane delovnih teles
sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov
vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog
kandidatov za člane delovnega telesa. |
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
2. Imenovanje člana
sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
102. člen |
Če župan, ki mu je
predčasno prenehal mandat, ne določi kateri od dveh podžupanov bo
začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen, imenuje svet
izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve
novega župana. |
O tem, ali se
imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanje, odloči svet
pred glasovanjem o imenovanju. |
Kandidat je imenovan,
če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
3. Postopek za
razrešitev |
103. člen |
Oseba, ki jo voli ali
imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z
drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj 1 članov sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
Predlog za razrešitev
mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešite. |
104. člen |
Predlog za razrešitev
se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih
drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v
dopolnitev. |
Predlog za razrešitev
mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša,
ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. |
Župan uvrsti predlog
za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
105. člen |
Po končani obravnavi
predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je
predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen
predlog za razrešitev. |
O razrešitvi ser izda
pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
4. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
106. člen |
Občinski funkcionarji
imajo pravico odstopiti. |
Županu in članom
sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. |
Pravico odstopiti
imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru
občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati svetu novega
kandidata. |
Svet s sklepom
ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Sklep o prenehanju
mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji.
|
Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN SVETOM |
107. člen |
Župan predstavlja
svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed uslužbencev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
108. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali
po njegovem pooblastilu podžupan, tajnik občine ali drug pooblaščeni
uslužbenec občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o
izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
IX. JAVNOST DELA |
109. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in tajnik
občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta,
delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
Svet lahko sklene, da
se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina lahko izdaja
svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu
ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
110. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
X. DELO SVETA V
IZREDNEM STANJU |
111. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
XI.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
112. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odlokov. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
113. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
Vsak član sveta lahko
zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna
komisija, odloči svet. |
114. člen |
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Šmarje
pri Jelšah (Uradni list RS, št. 43/99 in 118/04). |
115. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 03212-0028/2010 |
Šmarje pri Jelšah,
dne 23. aprila 2010 |
|
Župan |
Občine Šmarje pri
Jelšah |
Jožef Čakš l.r. |