Na podlagi 49. člena Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 32/13) in 15. člena Statuta Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 29/11), je Občinski svet občine Trbovlje na svoji 26. redni seji, dne 16. 6. 2014 sprejel

   PRAVILNIK

o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda v občini Trbovlje

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) S tem pravilnikom se podrobneje urejata tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega omrežja ter vodovodnih objektov in naprav na območju občine Trbovlje.

(2) Ob določilih tega pravilnika je potrebno upoštevati tudi:

-         vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost,

-         slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN) in mednarodne (ISO) standarde, ki so navedeni v posameznih poglavjih tega pravilnika,

-         organizacijske predpise in navodila za delo, ki so navedeni v posameznih poglavjih tega pravilnika.

2. člen

(1) Vodovod je sklop medsebojnih funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljevanju besedila: voda).

(2) Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Naprave za tehnološko vodo so lahko v upravljanju uporabnika.

3. člen

(1) Naprave in objekti vodovoda so:

-        vodni viri,

-        zajetja,

-        objekti in armature za merjenje odvzete vode,

-        črpališča,

-        naprave za čiščenje in pripravo vode,

-        čistilne naprave,

-        cevovodi,

-        vodohrani - vodovodni rezervoarji,

-        objekti in naprave za zniževanje tlaka,

-        vodovodno omrežje,

-        omrežje za gašenje požara - hidrantna mreža,

-        manjši objekti in naprave, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njihove sestavne dele.

(2) V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen:

-        zajetje je objekt za zajemanje vode,

-        vodni vir je splošni izraz za možnost zajemanja vode,

-        črpališče je objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode in dezinfekcijo vode,

-        cevovod je objekt za transport vode,

-        vodohran - rezervoar je objekt, namenjen za akumulacijo vode,

-        raztežilnik oziroma razbremenilnik je objekt za zniževanje obratovalnega tlaka,

-        vodovodno omrežje je sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno in sekundarno omrežje,

-        magistralno omrežje so cevovodi ali omrežje večjih presekov za transport vode, namenjeno za oskrbo regije ali več občin,

-        primarno omrežje so cevovodi ali omrežje večjih presekov za transport vode od zajetij ali črpališč do vodohranov oziroma do sekundarne vodovodne mreže,

-        sekundarno omrežje so cevovodi ali omrežje manjših presekov za oskrbovanje sosesk, delov sosesk ali manjših naselij za neposredno priključevanje uporabnikov,

-        omrežje za gašenje požara je sistem cevovodov za zagotavljanje požarne vode s hidranti,

-        hidrant je element na cevovodu za zagotavljanja požarne vode, ki služi za odvzem vode iz vodovodnega omrežja pri gašenju požara,

-        uporabnik je odjemalec vode iz vodovoda z merilnim mestom (vodomerom), je pravna ali fizična oseba, ki uporablja pitno ali tehnološko vodo,

-        priključek je spojna cev v razdalji med javnim vodovodom javne infrastrukture in interno  inštalacijo uporabnika, vključno z jaškom, v katerem je vodomer,

-        zračnik je element za odzračevanje cevovoda,

-        blatni izpust je element za praznjenje cevovoda,

-        vodomerni jašek je betonski objekt, v katerem je nameščen vodomer,

-        vodomer je naprava za merjenje pretoka vode,

-        zasun je zaporni element na cevovodu,

-        drugi manjši objekti in naprave, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njihove sestavne dele.

2. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODOV

2.1 PROJEKTNI POGOJI IN SOGLASJE ZA PROJEKTNE REŠITVE

4. člen

(1) Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta mora investitor pridobiti projektne pogoje za priključitev objekta na vodovod in soglasje na projekt po postopku, ki ga opredeljujejo republiški in lokalni predpisi s tega področja.

 (2) Pri izdelavi projektne dokumentacije mora projektant poleg določila iz predhodnega odstavka  upoštevati še določila tega pravilnika.

2.2 CEVOVODI IN NAPRAVE ZA TRANSPORT VODE

Dimenzije in vrste cevi

5. člen

(1) Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati naslednje dimenzije in vrste cevi:

Jeklene cevi od Φ 150 mm do Φ  350 mm

Spiralno varjene jeklene cevi od Φ 150 mm naprej

Nodularne (LTŽ) duktilne cevi poljubnega profila

Cevi iz trdnega polivinil klorida - PVC od Φ 63 mm do Φ 450 mm

Cevi PE-HD (polietilen visoke gostote) od Φ 25 mm do Φ 280 mm

Cevi PE-LD (polietilen nizke gostote) od Φ 25 mm do Φ 110 mm

(2) Vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati standardom, ki jih sprejme Republika Slovenija in ustrezati pogojem upravljavca, danimi s soglasji.

 (3) Cevi morajo biti ravne v okviru toleranc, podanih v standardu za cevi, razen če se dobavljajo v kolutih. Kadar se dobavljajo v kolutih, mora biti minimalni radij koluta v skladu s standardom. Kot med čelno ploskvijo in vzdolžno osjo cevi mora znašati 90⁰.

6. člen

(1)  Za izvedbo hišnih priključkov se smejo uporabljati le PE-HD cevi.

(2) Jeklene cevi ali litoželezne cevi v duktilni izvedbi se morajo uporabljati za gradnjo cevovodov, kjer bo delovni tlak presegal 10 bar in kjer bo cevovod križal prometno pot ali drug stabilen teren.

7. člen

(1)  Pred gradnjo morajo biti jeklene cevi antikorozijsko ali katodno zaščitene.

(2)   Antikorozijska zaščita jeklene cevi mora biti izvedena z dekorodal trakom na predhodno svetlo očiščeno podlago.

(3)   Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki, uporaba kemijskih sredstev ni dovoljena.

Globine

8. člen

(1) Globina jarka mora biti tolikšna, da bo nad temenom položene cevi najmanj 1 m zasipa oziroma, da bo cev pod mejo zmrzali in v skladu s statično obremenitvijo (porušitvijo cevi).

(2) Maksimalna globina javnih cevovodov praviloma ne sme presegati 1,5 m raščenega terena.

9. člen

(1)  Dno jarka mora biti izkopano in izravnano po dani niveleti s točnostjo ± 3cm.

(2)  Širina dna jarka mora znašati najmanj DN cevi + 60 cm.

(3)   Pripravo posteljice na dnu jarka in obsip cevi je potrebno projektno obdelati po navodilih proizvajalca cevi.

(4) V kolikor posebnih navodil s strani proizvajalca cevi ni, je potrebno v projektu predvideti, da se ob polaganju cevovoda na dnu jarka pripravi posteljica debeline 10 cm iz peska granulacije 0 do 4 mm, cev pa  prekrije z enakim materialom v debelini 20 cm nad temenom.

Odmiki

10. člen

(1) Odmiki cevovoda od objektov morajo znašati najmanj:

-        čisti objekti in oporni zidovi 2 m oziroma toliko, da se teža objektov preko temeljev ne prenaša na cevovod,

-        nečisti objekti, greznice ali deponije z odpadnim materialom 3 m, oziroma naj se cevovod položi v vodotesno zaščitno cev ustrezne dolžine,

-        posamezna drevesa (drevored) 2 m.

(2)  V primeru manjših odmikov je potrebno predvideti dodatne tehnične pogoje. 

11. člen

(1) Odmiki cevovoda od ostalih komunalnih vodov morajo znašati najmanj:

a)    kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovod, 3 m

b)    kanalizacija (meteorna), ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovod, 1,5 m

c)    kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na večji globini kot vodovod, 1,5 m

d)    kanalizacija (meteorna), ki poteka  na večji globini ko vodovod, 1,0 m

e)    energetski kabli, PTT kabli ali kabli javne razsvetljave, ki potekajo na enaki ali manjši globini kot vodovod, 1 m

f)     komunalni vodi, razen fekalne kanalizacije, ki potekajo na večji globini kot vodovod, morajo biti odmaknjeni od vodovoda 1 m.

12. člen

(1) V kolikor zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti predpisanih odmikov, mora projektant v dogovoru s pristojno strokovno službo upravljavca določiti način izvedbe. Cevovod mora biti projektiran in izveden tako, da je zaradi vzdrževanja in popravil na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo.

Križanja

13. člen

Križanja cevovodov s komunalnimi vodi morajo potekati čimbolj pravokotno. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.

14. člen

(1) Vertikalni odmiki cevovoda morajo biti pri križanju z drugimi komunalnimi vodi najmanj:

g)    če poteka cevovod nad

-        kanalizacijo 0,5 m

-        toplovodno kineto 0,5 m

-        energetskim ali PTT kablom ali kablom javne razsvetljave 0,5 m

h)    če poteka cevovod pod

-        kanalizacijo 0,5 m

-        toplovodno kineto 0,5 m

-        energetskim ali PTT kablom ali kablom javne razsvetljave 0,5 m

(2) Minimalni odmik je najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda.

(3) V vsakem primeru spremembe smeri vodovoda v vertikalni smeri je potrebno ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma izpiranja vodovoda.

15. člen

(1) Pri križanju cevovodov z drugimi komunalnimi vodi morajo biti cevovodi po izklopu zaščiteni pred ponovnim zasutjem s pod betoniranjem v dolžini do raščenega terena.

(2) Če poteka cevovod pod fekalno kanalizacijo, se mora levo in desno od osi kanala zaščititi s plastično cevjo v takšni dolžini, da je nasprotna kateta kotu, ki ga tvorita osi kanalizacije in cevovoda, dolga najmanj 2 m.

16. člen

(1)  Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščiteni cevi.

(2)  Jekleni ali litoželezni cevovod mora biti katodno zaščiten.

(3)   Pri križanju cevovoda s prometno potjo mora biti ta del cevovoda izveden v zaščiteni cevi ali pa v jekleni oziroma litoželezni izvedbi.

(4)   Zaščitna cev pri tem ne sme biti daljša od 5 m, sicer mora križanje biti izvedeno v jekleni ali litoželezni izvedbi.

(5)   Cevovod, ki poteka pod prometno potjo z urejenim zgornjim ustrojem (asfalt, beton), mora biti izveden v jekleni ali litoželezni izvedbi.

Zaščite

17. člen

(1)   Zaščitne cevi morajo biti iz takih materialov in tako položene, da prenašajo predvideno terensko obremenitev.

(2)   Za zaščitno cev se lahko uporabi tudi plastična cev, kadar se le-ta vloži v sveži beton (pri prehodu vodovoda skozi temelje objektov) ali kadar se želi kontrolirati tesnost cevovoda.

(3) Zaščitne cevi morajo biti na koncu zaprte s svitkom mineralne volne, zavite v PVC folijo.

18. člen

Premer zaščitne cevi do Φ 50 mm mora znašati minimalno DN + 5 cm, pri profilu cevovoda nad  Φ 50 mm pa DN + 20 cm.

19. člen

Če poteka cevovod pod kanalizacijo v terenu z visoko talno vodo, mora biti zagotovljena vodotesna izvedba kanalizacije z možnostjo kontrole.

20. člen

(1) Zaščita cevovoda z zaščitno betonsko cevjo se izvede le tam, kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve in kjer teren ne dopušča pogrezanja zaščitne cevi.

(2) Zaščita cevovoda z ob betoniranjem se uporablja le tam, kjer se istočasno prestreza hidrodinamične sile.

Vgradnja armatur, fazonov, spojnih elementov in merilno - regulacijske opreme

21. člen

(1) V vodovodno omrežje se smejo vgrajevati samo standardni fazonski kosi in spojni elementi.

(2) V kolikor je zaradi razmer na terenu nujna vgradnja posebnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 10 bar. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten. Tako material kot tehnične rešitve morajo odgovarjati ustreznemu standardu.

(3) Vsa armatura in fazonski kosi morajo biti standardne izvedbe, tako da je možna zamenjava v okviru tlačne stopnje, ne glede na tip proizvajalca in vrsto materiala.

(4) V primeru armature v vodooskrbnih objektih, kjer je le-ta izvedena iz nerjavečega materiala, je dovoljena izvedba izven standardnih fazonskih elementov (racionalizacija prirobničnih spojev), vendar morajo biti posamezni kosi logično zaključene celote, ki jih je mogoče zamenjati.

22. člen

(1) Loki in odcepni kosi morajo biti obvezno ob betonirani. Velikost betonskega bloka je odvisna od profila cevovoda, obratovalnega tlaka in trdnosti zemljine.

(2) Velikost betonskega bloka se določi  v projektu.

23. člen

V stene rezervoarjev in jaškov se smejo vgrajevati le litoželezni fazonski komadi.

24. člen

Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov.

25. člen

(1) Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda, pred in za vsako zaščitno cevjo, na vsakem priključku za hidrant, zračnik, blatnik ali čistilni kos, neposredno na cevovodu pa tako, da je možno kontrolirati posamezne odseke cevovoda, sektorja ali mreže.

(2) V omrežje se smejo vgrajevati naslednji zaporni elementi:

-        zasuni z elastičnim zapornim elementom - gumirani PV zasuni,

-        kroglični ventili.

(3) Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem.

 (4) Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode. Zasuni nad Φ  200 mm morajo biti obvezno pod betonirani.

26. člen

(1) Na komunalno neurejenem zemljišču se zasuni do Φ 150 mm lahko vgrajujejo neposredno z zasutjem z vgradbeno garnituro in litoželezno cestno kapo.

(2) Za vse večje zasune se mora zgraditi betonski jašek. Izjemoma se vgrajuje večje profile zasunov brez jaška le v terenu z visoko talno vodo ali tam, kjer je možno posedanje jaška.

(3) Na komunalno opremljenem zemljišču morajo biti vsi zasuni, ne glede na dimenzijo in število, vgrajeni v jašek.

 (4) Skupina dveh ali več zasunov mora biti obvezno vgrajena v jašek, ne glede po kakšnem zemljišču poteka cevovod.

27. člen

Nepovratni ventili so vgrajeni na priključkih za vodomerom, da je preprečen povratek vode oziroma onesnaženje javnega omrežja iz naprav uporabnika in povsod tam, kjer se želi preprečiti, da bi se cevovod ne izpraznil, kadar ni pod tlakom. Objekti, ki imajo dva ali več priključkov, morajo imeti na vseh priključkih vgrajene nepovratne ventile.

28. člen

Čistilni kosi morajo biti obvezno vgrajeni pred večjimi vodomeri od Φ 50 mm.

29. člen

(1) Pri projektiranju novega cevovoda je potrebno preučiti potrebo in lokacijo merilnega mesta oziroma mesta za odvzem vzorcev vode glede na število predvidenih porabnikov in dolžino cevovoda.

(2) V dokumentaciji morajo biti predvidena mesta za sektorske meritve pretokov.

30. člen

Na vseh mestih na cevovodu, kjer se lahko nabira zrak, morajo biti vgrajeni zračniki. Zračniki morajo biti nameščeni v betonskem jašku in so lahko avtomatski z eno ali dvema kroglama. Pod zračnikom je potrebno montirati zasun.

31. člen

(1) Cevovodi morajo biti na najnižjih točkah opremljeni z blatniki oziroma izpusti.

(2) Izpust blatnika mora biti obvezno opremljen z žabjim pokrovom.

32. člen

Litoželezne kape morajo biti obvezno ob betonirane. Velikost betonske plošče pod cestno kapo mora znašati 40 x 40 x 10 cm z odprtino sredi plošče, prilagojeno velikosti cestne kape.

33. člen

(1) Vodovodne armature (zasuni, hidranti, zračniki, blatni izpusti, sifoni pri prečkanju vodotokov) in podzemni hidranti, ki so vgrajeni na vodovodnem omrežju, morajo biti označeni z označevalnimi tablicami.

(2) Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablico postavi na poseben drog.

(3) Drog za pritrditev označevalnih tablic je iz pocinkane cevi, višine 2,7 m. Pod robom je pritrjena vroče cinkana ploščica za pričvrstitev označevalne tablice. Cev je temeljena v terenu z betonskim temeljem 30 x 30 x 60 cm.

(4) Označevalne tablice morajo biti nameščene na vidnem mestu v neposredni bližini vgrajene armature na samostojnem drogu, ki je namenjen samo za namestitev označevalne tablice za vodovod. Za označevanje vodovodnih armatur se uporabljajo označevalne tablice po standardu SIST 1005. Za označevanje hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po SIST 1007.

Jaški

34. člen

(1) V sklopu vodovodnega omrežja se morajo za sektorske zasune, odcepne zasune, zračnike, blatne izpuste, merilne jaške in jaške za vodomere, vgraditi betonski jaški.

(2) Dimenzije in velikost jaškov morajo biti projektno določene.

35. člen

(1) Velikost jaškov je naslednja:

-        dolžina: vsota dolžin vseh  vgrajenih elementov oziroma fazonov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih Φ 150 mm, najmanj 150 cm na cevovodih do Φ 250 mm in najmanj 180 cm na cevovodih nad  Φ 250 mm,

-        širina: vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 Φ cevi v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do  Φ 150 mm, najmanj 150 cm na cevovodih do Φ 250 mm in najmanj 180 cm na cevovodih, nad Φ 250 mm,

-        višina: višina jaška mora biti najmanj 170 cm,

-        dno jaška mora biti iz gramoznih krogel Φ 10 - 50 mm, v debelini najmanj 20 cm,

-        velikost vstopne odprtine mora biti 60 x 60 cm.

 (2) Odprtina mora biti locirana v kotu jaška, zapirati pa se mora s standardnim litoželeznim pokrovom, težke oziroma lahke izvedbe, odvisno od obremenitve. Če so v jašku vgrajeni fazonski elementi, težji od 150 kg, mora imeti jašek tudi montažno odprtino, minimalne velikosti 80 cm, neposredno nad elementom.

montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom, pri čemer mora teža pokrova odgovarjati prometni ureditvi,

če na jašku ni montažne odprtine, se strop jaška izvede iz armiranobetonskih gredic ali plošč, ki jih je možno odstraniti,

vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti  iz cevi Φ 40 mm, vstopne prečke pa Φ 18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška,

jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne odprtine) mora biti obvezno nad visokim nivojem vode. V dnu jaška mora biti poglobitev za črpanje vode,

nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm nasipa.

36. člen

Merilni jašek služi za odvzemanje vzorcev vode, meritev tlaka in pretoka. Za odvod iztečene vode mora imeti ustrezno drenažo ali odtok.

Hidranti

37. člen

(1) Hidranti se smejo uporabljati izključno za gašenje požarov.

(2) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu (za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern) le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe.

(3) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med upravljavcem javnega vodovoda in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določijo pogoji odvzema vode in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku upravljavca javnega vodovoda.

(4) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

(5) Hidranti se vgrajujejo na primarno in sekundarno mrežo. Na priključku morajo imeti zasun. V naseljih se vgrajujejo na razdalji 80 - 120 m. Minimalni prerez cevovoda, na katerega se lahko priključi hidrant, je 80 mm.

38. člen

 (1) Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemni se vgrajujejo na lokacijah, kjer ne ovirajo prometa in ne omejujejo funkcionalnosti zemljišča.

 (2) Podzemni hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10 - 20 cm pod niveleto terena. Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti pod betonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora znašati 40 x 50 x 10 cm z odprtino v sredini za hidrantno kapo. Pod betoniran mora biti tudi N kos, na katerem je montiran hidrant.

39. člen

Dostopnost do hidranta, zimsko čiščenje snega in ledu morajo zagotoviti uporabniki, to je gasilska društva in krajevne skupnosti, vzdrževanje in kontrolo uporabnosti pa upravljavec vodovoda.

40. člen

(1) Omrežja, ki služijo izključno za napajanje hidrantov, so lahko javna ali interna. Javna so sekundarni cevovodi z vgrajenimi hidranti in potekajo po javnem ali zasebnem zemljišču, vzdržuje jih upravljavec vodovoda.

(2) Interno hidrantno omrežje je del interne instalacije uporabnika in je položeno okrog objektov za merilnim mestom (vodomerom). Vzdržuje jih uporabnik.

(3) V hidrantnih omrežjih mora biti zagotovljeno kroženje vode.

Preizkušanje cevovoda

41. člen

(1) Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novozgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča.

(2) Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kvaliteta zgrajenega vodovoda.

(3) Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije.

42. člen

Preizkus PVC cevi, PE-HD cevi in cevi iz nodularne (LTŽ) duktilne litine se izvaja točno po navodilih proizvajalca cevi. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi pa se izvede na dvakratni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 bar in rentgenskim snemanjem zvarov – vsaj 30 % zvarov.

2.3 ZAJETJE

43. člen

 (1) Zajetje je gradbeni objekt, s pomočjo katerega se higienično zajema voda za javno preskrbo prebivalstva s pitno vodo. Glede na tip vodnega vira ločimo naslednje vrste zajetij:

-        točkovno zajetje studencev in podzemnih kraških voda,

-        drenažno zajetje površinskih voda preko prodnatih slojev,

-        zajetje podtalnic preko vodnjakov,

-        globinsko zajetje v razpokanih kameninah preko vrtin.

44. člen

(1) Zajetje mora biti v najožjem pasu vodovarstvenega območja, ki predstavlja cono z najstrožjim režimom varovanja (zajema najmanj površino 10 x 10 m, pri drenažnih zajetjih pa se za vsak objekt posebej določi površino varovanja).

(2) Zajetje mora biti:

-        ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami,

-        v lasti lastnika javnega vodovoda,

-        varovano pred vsakim posegom, razen za potrebe vodovoda,

-        zasajeno z vegetacijo, ki omogoča redno vzdrževanje le-te,

-        varovano pred uporabo gnojil in pesticidov.

(3) Dostop do zajetja ima lahko le pooblaščena oseba vodovoda in izjemoma ekipa za vzdrževanje vodovoda. Vzdrževalna del se lahko izvajajo le pod nadzorom  pooblaščene osebe.

(4) Vsako novo zajetje pitne vode mora biti v fazi študijsko raziskovalnih del pregledano in analizirano najmanj štirikrat letno v enakih časovnih presledkih v obsegu, ki je naveden v pristojnem pravilniku o načinu odvzemanja vzorcev in metodah za laboratorijsko analizo pitne vode.

(5) Zajetje mora biti opremljeno z merilnikom za merjenje odvzete vode ter opremo za prenos podatkov v center za vodenje vodooskrbe.

2.4 ČRPALIŠČE

45. člen

 (1) Črpališče mora biti grajeno iz trdih gradbenih materialov (opeke, betona) ter pokrito s streho. Dostop do črpališča mora biti ograjen z dvometrsko ograjo in iz za ta namen ustreznih stebričkov in pletiva.

(2) Tla in stene črpališča morajo biti obložene s keramičnimi ploščicami. Urejen mora biti odvod padavinske vode.

(3) Do neposredne bližine črpališča mora biti zagotovljen dostop tovornega vozila. V primeru, da je črpališče pod nivojem terena, mora biti konstrukcija ograjena tako, da je kasneje možna premontaža oziroma demontaža črpalk in opreme.

(4) Dostop do vhodnih vrat mora biti tlakovan v širini najmanj 100 cm. Izdelana mora biti ozemljitev vseh kovinskih delov. Ozemljitvena upornost mora biti manjša od 2 Ω.

(5) Za meritev količin prečrpane vode mora biti v črpališču vgrajen merilec pretoka na odvodu, na vsaki črpalki pa mora biti na izstopnem delu pred zapornim elementom vgrajen merilec tlaka.

(6) Pri podzemni izvedbi črpalnih postaj je potrebno predvideti minimalno vstopno odprtino za vstop, transport in montažo opreme, zagotoviti je treba prostor za vnos črpalnega agregata, drenažo jaška z iztokom v odvodni kanal, gretje in prisilno prezračevanje prostora. Če je odvodni kanal više od jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti drenažno črpalko, ki se vklopi glede na nivo vode v jašku in predvideti vso opremo takšno, da ne pride do poškodb v primeru  zalitja črpališča. Vodne celice in predprostor morajo biti ločeni s PVC ali aluminijastimi okni.

46. člen

V črpališču morajo biti poleg standardne opreme obvezno vgrajeni tudi:

-        merilec pretoka s kazalcem za trenutno vrednost in impulznim števcem pretečenih količin v 1000 l,

-        impulzni števec obratovalnih ur črpalk,

-        merilec tlaka,

-        indikator klora v objektu, če je poleg črpališča tudi klorirna postaja,

-        dezinfekcijska postaja (hipoklorit),

-        fazni vektor proti izpadu faze,

-        oprema za daljinski nadzor in prenos podatkov - telemetrija, ki jo določi upravljavec,

-        merilec motnosti, v kolikor upravljavec meni, da je le-ta potreben.

47. člen

(1) Delovanje črpalk se mora izvesti z avtomatiko in sicer:

-        glede na nivo vode v rezervoarju preko tlačne sonde,

-        glede na nivo vode v rezervoarju preko nivojskih stikal,

-        glede na visoko in nizko tarifo električnega toka.

(2) Delovanje črpalk se izvede na način:

-        stikalo avtomatsko - 1,

-        stikalo ročno - 2.

48. člen

(1) Signalni kabel za komunikacijo - signalizacijo med črpališčem in vodohranom mora biti zemeljski TK 10 x 2 x 0,8.

 (2) Vse linije morajo biti zaščitene z zaščito signala ter zaščito linije.

2.5 VODOHRAN – VODNI REZERVOAR

49. člen

(1) Vodohran mora biti grajen iz trdnih in higieničnih gradbenih materialov in sicer:

-        armaturna komora iz opeke ali betona,

-        vodna celica iz neprepustnega armiranega betona.

(2) Notranja površina vodne celice mora biti premazana z A testnim higienskim vodotesnim premazom, tla in stene prostora nad armaturno komoro pa morajo biti obloženi s keramičnimi ploščicami.

(3) V stene vodohrana se sme vgrajevati le litoželezne fazonske kose, ki morajo biti zabetonirani neposredno ob betoniranju stene. Urejeno mora biti prezračevanje vodohrana (naravno ali prisilno).

(4) Vodohran mora biti ograjen z ograjo višine 2 m in iz za ta namen ustreznih stebričkov in pletiva.

(5) Ograja mora biti oddaljena od vznožja nasipa min. 3 m.

(6) Dostop do vhoda v objekt mora biti tlakovan v širini min. 100 cm.

50. člen

(1) Vodohran mora biti opremljen z električnim priključkom NN, razsvetljavo in vtičnicami ter opremo za daljinski nadzor in prenos podatkov - telemetrijo, ki jo določi upravljavec. Izvedena mora imeti ozemljitev kovinskih delov in armature.

(2) Ozemljitvena upornost mora biti manjša od 2 Ω.

51. člen

(1) Stene in plošče vodohrana morajo biti izdelane iz betona z dodatkom za vodotesnost.

(2) Vodotesnost vodne celice je potrebno dokazati z izvedenim tlačnim preizkusom, ki mora trajati najmanj 24 ur, nivo vode pa se ne sme zmanjšati za več kot 1 % skupne višine vode v rezervoarju. Višina prekrivnega sloja nad vodno celico mora biti min. 50 cm.

(3) Zunanje stene morajo biti premazane z ibitol premazom in zaščitene z izotek varjenim slojem.

(4) Prostornino vodohrana je treba določiti na osnovi:

-        izračuna fluktirajoče porabe vode v kritičnem dnevu leta (v primeru pomanjkanja podatkov je možna ocenitev 2/3 dnevne porabe v kritičnem dnevu),

-        dodatka za motnje v obratovanju 20 % porabe kritične dnevne porabe,

-        požarne rezerve.

2.6 LOKALNO KRMILJENJE IN TELEMETRIJA

52. člen

(1) Pri projektiranju sekundarnih, primarnih in transportnih cevovodov ter naprav je potrebno poleg klasičnega projekta vključiti v investicijski program tudi projekt sistema za prenos podatkov in avtomatizacije po zahtevah in pogojih upravljavca. Zajeti mora vse  novozgrajene objekte

(2) Izbira načina povezave med objekti in centralnim nadzornim sistemom je odvisna od topografije terena. Vzpostavijo se lahko:

-        Kabelska povezava,

-        GPRS /GSM povezava.

 (3) Zahteva se uporaba standardne opreme in protokolov, ki mora biti absolutno kompatibilna z obstoječo opremo in tehnologijo centralnega nadzornega sistema ter v skladu z zakonsko regulativo.

 (4) Komunikacija med centrom in posameznim lokalnim sistemom mora biti omogočena na način komuniciranja in krmiljenja posameznih enot iz centra ter javljanja posameznih objektov v primeru kritičnih alarmov, ki jih definira bodoči upravljavec.

 (5) Za posamezne objekte (zajetja, vodohrani, črpališča, dezinfekcijske naprave, hidroforne naprave ipd.) morajo biti določeni potrebni parametri meritev (npr. signal vstopa, signal delovanja črpalk, signal položaja stikal, meritev tlaka, nivo, pretok, signal napake, signal tarife na NN priključku, signal izpada napetosti, možnost nastavitev parametrov delovanja črpalk iz nadzornega centra, signal napake doziranja s signalizacijo dozirnega sredstva, meritev prostega klora v vodi, daljinska korekcija doziranja klora, kontrola vstopa itd.). 

 (6) Zaželena je  uporaba najmanj 4 žilnih optičnih kablov. Prenos meritev in signalov med objekti lahko poteka tudi po telefonskem kablu TK 59. Kabli morajo biti položeni na nivoju vodovodne cevi in odmaknjeni najmanj 30 cm desno v smeri pretoka vode. Biti morajo iz enega kosa in v primeru uporabe TK kablov zaključeni takoj po vstopu v objekt z linijsko telefonsko prenapetostno zaščito. Pri uporabi optičnih kablov pa zaključeni z ustreznimi končniki na vseh žilah. Prenos podatkov pri uporabi TK kablov poteka med posameznimi objekti lokalnega sistema ločeno po posameznih parih ali s standardno  modemsko povezavo. V primeru izvedbe optične povezave se kabel  uvleče  v  zaščitno cev, ki se položi po zgoraj navedenih zahtevah.

 (7) Kadar gre za nekoliko daljše razdalje, se preveri možnost vzpostavitve komunikacije s PLC krmilnikom, kjer se postavi končno postajo na objekt.

 (8) V primerih, kjer je objekt dislociran od javnega omrežja ali ne omogoča priključitve na optični kabel, se predlaga GPRS/GSM komunikacija.

 (9) Zahteve komunikacije med lokalnim centrom in centralnim nadzorom

-        Uporaba standardnih  sklopov in protokolov za prenos digitalnih podatkov,

-        Priklop komunikacije na obstoječi  računalnik v centru za vodenje,

-        Zanesljiva zveza s preverjanjem oziroma potrjevanjem komunikacijskih poti in prenosa podatkov,

-        Trenutno posredovanje oziroma prenos zahtev iz nadzornega v lokalni center s potrditvijo,

-        Daljinsko poseganje v sam program oziroma reprogramiranje lokalnega programa iz centra (po potrebi),

-        Osveževanje podatkov iz centra po prioritetah,

-        GPRS/GSM kot steber komunikacijskih poti.

 (10) Lastnosti centralnega nadzornega programa, na katerega se povezujejo lokalni centri:

-        internetni nadzorni program (sistem »stand - alone« z WEB podporo) svetovno priznanega proizvajalca, ki mora delovati na uporabniških PC računalnikih, prenosnih računalnikih, tabličnih računalnikih, pametnih telefonih itd. brez kakršnihkoli dodatnih instalacij,

-        podpora najnovejšim varnostnim standardom za zaščito podatkov,

-        podpirati mora vse brskalnike, kot so Internet Explorer, Mozilla Firefox, Google Chrome, Opera, Safari, itd.,

-        zajemanje trenutnih podatkov in podatkov s časovno značko (historični podatki),

-        grafični prikaz sistema z ustrezno animacijo (oblika, barva, prosojnost, vidljivost, položaj itd.),

-        uporaba slovenskega jezika na vseh nivojih,

-        prikaz zgodovine s pomočjo diagramov,

-        prikaz dnevnih, mesečnih vrednosti števcev (delovne ure črpalk, kumulativa načrpane/prodane vode),

-        avtomatski izvoz/uvoz podatkov v/iz ene od relacijskih baz,

-        arhiviranje trenutnih podatkov v arhivu na strani SCADA sistema (števčni podatki se prenašajo iz registra PLC krmilnika, tako da se tudi ob padcu komunikacije, npr. potrošnjo porabe vode, podatki ne izgubijo, ampak se prenesejo ob naslednji vzpostavitvi komunikacije).

2.7 VODOVODNI PRIKLJUČEK

53. člen

(1) Za projektiranje vodovodnega priključka se smiselno uporabljajo določbe iz poglavja II. "Projektiranje in gradnja vodovoda" in posebnega navodila upravljavca.

 (2) Če predvideni vodovodni priključek poteka po zemljišču, ki ni v lasti graditelja ali lastnika objekta, si mora ta pred izvedbo zagotoviti služnost za gradnjo in vzdrževanje priključka. Služnost mora biti zavedena v zemljiški knjigi.

(3) Priključek na javni vodovod izvede upravljavec javnega vodovoda na stroške lastnika objekta. Priključek se preda v upravljanje po postopku, ki je zapisan v Odloku o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Trbovlje (UVZ št. 32/2013).

Dimenzioniranje priključkov

54. člen

 (1) Dimenzijo priključka določi projektant glede na namembnost objekta. Pri tem mora upoštevati kriterij najmanjše možne dimenzije priključka glede na število izlivnih mest v objektu, ki se bo priključil na vodovod:

(2) Če se predvideva ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne instalacije oziroma tehnološkega projekta večja količina porabe kot 2 l/sek, se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom.

55. člen

 (1) Spoj vodovodnega priključka na dovodno vodovodno cev se izvede:

i)     na cev do Φ 40 mm z

- odcepnim kosom,

-        zapornim elementom,

-        vgradbeno garnituro in

-        cestno kapo.

j)     na cev Φ 50 mm in več z:

-        navrtno objemko ali odcepom, kosom,

-        zapornim elementom,

-        vgradbeno garnituro in

-        cestno kapo.

 (2) Višina gradbene garniture mora biti prirejena tako, da je vrh garniture od 10 do 15 cm pod terenom.

Lokacija in izvedba merilnega mesta

56. člen

(1) Lokacija vodomernega jaška se opredeli v projektnih pogojih za soglasje za priključitev na vodovodno omrežje.

(2) Merilno mesto je vodomerni jašek, ki se predvidi na lokaciji izven objekta. Lokacija  vodomernega jaška se predvidi takoj za mejo parcele, na kateri stoji predviden ali obstoječ objekt. Če zaradi posebnih okoliščin to ni možno, primerno lokacijo določi upravljavec vodovoda.

Tipi in dimenzije vodomerov

57. člen

Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporablja za merjenje porabljene vode, določi projektant glede na namembnost objekta in predvideno porabo vode. Pri tem mora upoštevati kriterij najmanjše možne dimenzije vodomera glede število izlivnih mest v objektu, ki se bo priključil na vodovod.

58. člen

Če se predvideva večja poraba kot 2 l/sek, se dimenzionira vodomer na podlagi predvidenih maksimalnih pretokov v l/sek in predvidene povprečne porabe v m3 /na dan.

Vzdrževanje in menjava vodomerov

59. člen

Redno kontrolo in vzdrževanje vodomerov opravlja po prevzemu hišnega priključka upravljavec vodovoda.

60. člen

Popravilo in zamenjava vodomera, pokvarjenega zaradi okvare instalacije pri uporabniku ali okvare povratnega učinka tople vode, nepravilnega odtajevanja zamrznjene instalacije, hidravlične preobremenitve ali mehanske poškodbe vodomera, bremeni uporabnika.

2.8 TEHNIČNI POGOJI ZA PRIKLJUČITEV 

61. člen

 (1) Projektant mora pri izdelavi projektne dokumentacije upoštevati, da je priključitev na vodovod možna ob upoštevanju tehničnih pogojev in sicer: 

-        da je tlak v vodovodnem omrežju na točki najvišjega izliva v objektu, pri Q_max, najmanj 2 bara;

 (2) Priključitev je možna tudi v primeru, ko niso zagotovljene tlačne razmere kot je navedeno v prvem odstavku  tega člena. V tem primeru mora projektant predvideti namestitev naprave za dvig tlaka. Mesto namestitve mora v vsakem primeru biti za obračunskim vodomerom. Stroški namestitve in vzdrževanja take naprave bremenijo uporabnika,  

-        da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegel pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja;

-        da tlak na priključku na javni vodovod ne presega 6 barov;

 (3) Priključitev je možna tudi takrat, ko tlak na priključku na javni vodovod presega 6 barov. V tem primeru mora projektant predvideti namestitev naprave za zmanjševanje tlaka. Mesto namestitve mora v vsakem primeru biti za obračunskim vodomerom. Stroški namestitve in vzdrževanja take naprave bremenijo uporabnika.

62. člen

 (1) Za vsak objekt, ki ima svojo tehnično dokumentacijo, se izdela samostojni priključek na sekundarno omrežje.

(2) Če je v objektu več različnih vrst porabnikov vode (gospodinjstvo, gospodarstvo, obrt), je potrebno izvesti za vsako dejavnost ločen priključek.

63. člen

Ob priključitvi objekta, ki je že priključen na lokalni vodni vir, je potrebno izvesti fizično ločitev internih instalacij s ciljem ločiti uporabnikove dosedanje vodne vire (kapnica, vaški vodovod) od vode iz javnega sistema. Fizična ločitev se izvede s prerezom cevi in namestitvijo čepa.

2.9. PRIKLJUČITEV OBJEKTA

Priključitev novozgrajenih objektov

64. člen

Uporabnik mora pred priključitvijo novozgrajenega objekta na vodovod:

-        vložiti vlogo za priključitev pri upravljavcu,

-        vlogi priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt s tehnično dokumentacijo,

-        pri upravljavcu naročiti izdelavo priključka,

-        pri upravljavcu podpisati pogodbo za koriščenje komunalnih storitev.

Priključitev obstoječega objekta

65. člen

Uporabnik mora pred priključitvijo obstoječega objekta na vodovod:

-        pri upravljavcu predhodno dobiti soglasje za priključitev in mesto priključitve,

-        pri upravljavcu vložiti vlogo za priključitev,

-        vlogi priložiti uporabno dovoljenje za objekt s tehnično dokumentacijo. V kolikor uporabnik ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo, mora vlogi priložiti:

-        dokazilo o lastništvu objekta,

-        dokazilo o poravnanih obveznostih v skladu s predpisi lokalne skupnosti,

-        projekt priključka,

-        v primeru, da trasa predvidenega priključka poteka po zemljišču, ki ni v lasti uporabnika, dokazilo o urejeni služnosti (vpis v zemljiško knjigo),

-        pri upravljavcu naročiti izdelavo priključka,

-        pri upravljavcu podpisati pogodbo za koriščenje komunalnih storitev, če ta še ne obstaja.

Začasni  priključek

66. člen

 (1) Začasni priključek na javni vodovod je možen:

za uporabnika, ki odpira gradbišča za gradnjo objekta, za katerega ima pravnomočno gradbeno dovoljenje (gradbiščni priključek).

za bodoče uporabnike na zazidalnih kompleksih ob pogojih:

-        da z izgradnjo začasnega priključka ni motena oskrba z vodo,

-        da je izgradnja sekundarne mreže na zazidalnem kompleksu predvidena s prostorskimi  akti občine,

-        dokazilo o lastništvu nepremičnine,

-        v primeru, da priključek poteka po zemljišču, ki ni v lasti uporabnika, mora priložiti dokazilo o urejeni služnosti (vpis v zemljiško knjigo).

 (2) V primerih pod točko 1 in 2 mora uporabnik začasnega priključka:

-        pri upravljavcu naročiti izdelavo priključka,

-        pri upravljavcu podpisati pogodbo za koriščenje komunalnih storitev, če ta še ne obstaja. 

3. NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE

67. člen

(1) Dodatni nadzor pri izgradnji vodovoda izvaja bodoči upravljavec le takrat, kadar opravlja gradnjo oziroma obnovo pravna oseba, ki ni upravljavec. Prav tako izvaja bodoči upravljavec dodatni strokovni nadzor takrat, ko strokovno tehnični nadzor nad gradnjo oziroma obnovo vodovoda izvaja pravna oseba, ki ni upravljavec.

 (2) Izvajalec nadzora je dolžan poklicati pooblaščenega predstavnika upravljavca:

-        pri izvedbi posteljice,

-        pri priključitvi na obstoječe omrežje,

-        pri zasipu cevovoda 30 cm nad temenom cevi,

-        pri tlačnem preizkusu cevovoda,

-        pri dezinfekciji cevovoda.

68. člen

Tehnični pregled v smislu teh določil je preverjanje izpolnitve zahtev upravljavca, danih s projektnimi pogoji, soglasjem na projekt in določili tega pravilnika in ga opravi pooblaščeni predstavnik upravljavca na ogledu, razpisanem s strani upravnega organa.

69. člen

 (1) Upravljavec prevzame v upravljanje samo tiste naprave in objekte vodovoda, za katere je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje.

 (2) Upravljavec prevzame v upravljanje tudi naprave in objekte vodovoda za katere ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje pod pogoji:

-        da se je obnova izvajala po postopku, ki ne zahteva pridobitev uporabnega dovoljenja,

-        da je obnova izvedena po projektno tehnični dokumentaciji, v kateri so upoštevani vsi veljavni standardi in normativi in je bil zagotovljen nadzor in dodatni nadzor za gradnjo,

-        da so bila pri gradnji upoštevana določila tega pravilnika.

4. KATASTER VODOVODNIH NAPRAV

70. člen

 (1) Kataster infrastrukture javnega vodovoda vodi lastnik infrastrukture javnega vodovoda.

 (2) Lahko pa lastnik vodenja katastra, preko Pogodbe o poslovnem najemu javne infrastrukture in izvajanju gospodarskih javnih služb, poveri upravljavcu vodovoda.

71. člen

 (1) Vzdrževanje katastra komunalnih naprav je sprotno spremljanje sprememb na komunalnih vodih.

 (2) Prijavo o spremembi komunalnega voda mora izvajalec del pisno in v elektronski obliki (format usklajen z zahtevami upravljavca) podati upravljavcu vodovoda. Prijava vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu.

(3) O spremembah na komunalnih vodih se mora voditi posebna evidenca.

5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

72. člen

Obstoječe stanje naprav, s katerimi upravljavec že upravlja in niso v stanju, ki ga zahteva ta pravilnik ter ne ogroža dejanskega stanja, se sanira postopoma v roku, ki ga dopuščajo sredstva namenjena letni obnovi infrastrukture vodovoda.

73. člen

Naprave, za katere odgovarja uporabnik in niso v stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, ni pa ogroženo higiensko stanje, so uporabniki dolžni sanirati v roku, ki ga določi upravljavec vodovoda.

74. člen

Vsa izdana soglasja do dneva uveljavitve tega pravilnika, ostanejo v veljavi, izvedbe pa morajo že upoštevati normative v tem pravilniku.

75. člen

 (1) Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda v občini Trbovlje prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

(2) Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati obstoječ Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov, (Uradni vestnik Zasavje, 14/98).

Številka: 901 – 3/2014 – 7

Datum: 16. 6. 2014