Na podlagi
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,
14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 12/99, 36/99, 59/99, 70/00, 94/00,
100/00, 28/01, 87/01, 16/02, 51/02, 108/03, 77/04, 72/05, 21/06, 14/07
in 60/07), 96. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št.
33/07) ter 10. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99,
65/02 in 43/07) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 15. redni
seji dne 3. 11. 2008 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih
pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto
Slovenska Bistrica |
1. člen |
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka
o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini
Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št.
16/93, 79/01 in 35/02), ki veljajo za območje Občine Slovenska Bistrica,
ki jih je izdelal IBIS d.o.o., Inženiring biro, investicijsko
svetovanje, Slovenska Bistrica, v septembru 2008, pod št. naloge
60/2008. |
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z
Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana
– prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 2003 (Uradni list
RS, št. 131/04). |
2. člen |
V tretjem odstavku 1. člena, se črtajo naselja Zgornje
Poljčane, Poljčane in Makole. |
3. člen |
V 2. členu, poglavju III. Skupna merila in pogoji za
posege v prostor, se besedilo pod črko v), na koncu dopolni še z
besedama »in gozdovih«, poglavju IV. Podrobnejši pogoji in merila za
posege v prostor v značilnih območjih, pa doda še črko »e) posegi v
območjih izključne rabe za potrebe obrambe«. |
4. člen |
Tretji odstavek 3. člena nadomesti sledeče besedilo:
»Namenska raba površin mora biti identična namenski rabi določeni s
planskimi dokumenti občine, podrobnejša namenska raba pa je določena v
kartografskem delu prostorsko ureditvenih pogojev, ki je sestavni del
tega odloka. Kolikor investicijske namere odstopajo od določil tega
odloka v smislu podrobnejše namenske rabe zemljišča, je potrebno za to
območje izdelati občinski podrobni prostorski načrt.« |
5. člen |
V petem odstavku 5. člena se besedi »sanitarni pogoji«,
nadomesti z besedilom »dovoljuje vplivno območje.«. |
6. člen |
Četrti odstavek 6. člena odloka se dopolni s sledečim
besedilom: |
»Kolikor ni načrtovana dvokapnica, oziroma prihaja do
odstopanje od naklona strešin, je takšna sprememba možna samo v skladu z
mnenjem urbanistične komisije.«. |
7. člen |
Za 9. členom se dodata dva nova člena, in sicer člen 9.a
in člen 9.b s sledečim besedilom: |
»9.a člen |
Vsa odstopanja od splošnih določil za gradnjo
stanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij in objektov za proizvodnjo
in obrt, se morajo pred izdajo gradbenega dovoljenja, predložiti v
pregled in potrditev občinski urbanistični komisiji. |
9.b člen |
Za gradnjo večstanovanjskih objektov, vrstnih hiš,
stanovanjskih dvojčkov, objektov za družbene dejavnosti, športne
dejavnosti, turizem, sakralnih objektov in urbane opreme, se upoštevajo
splošna določila za graditev novih objektov opredeljena v 5. členu
odloka. Smernice za arhitekturno oblikovanje poda občinska urbanistična
komisija, katera tudi potrdi izdelano projektno dokumentacijo.« |
8. člen |
V prvem odstavku 12. člena se besedilo »z občinskim
odlokom (o določitvi pomožnih objektov)« nadomesti z besedami »s
podzakonskimi akti, ki opredeljujejo vrsto enostavnih objektov«. |
9. člen |
Na koncu prvega odstavka 12. člena se doda sledeče
besedilo: |
»Pri vrstni zazidavi je možna postavitev enostavnega
objekta na notranjo stran mejnika, v kolikor se s tem ne poslabšajo
bivalne kvalitete sosednjega objekta.« |
10. člen |
Za drugim odstavkom 17. člena se pika nadomesti z vejico,
za njo se doda sledeče besedilo: »razen v primerih, ko to dopušča
oziroma izhaja iz smernic ali projektnih pogojev pristojnih
soglasodajalcev.« |
11. člen |
Na koncu drugega odstavka 17. člena se doda nov odstavek z
vsebino: |
»Upravljavec avtoceste ne zagotavlja dodatnih ukrepov
varstva pred hrupom za nova poselitvena območja, oziroma za območja
spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi
vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že
izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste.
Pri načrtovanju ureditve ob avtocesti je potrebno upoštevati Uredbo o
ocenjevanju in urejanju hrupa o okolju (Uradni list RS, št. 121/04),
Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št.
105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št.
14/99). Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij
oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev
novih posegov.« |
12. člen |
Zadnja alinea 17. člena se spremeni tako da sedaj glasi:
|
»– širino cestnega telesa v skladu z veljavnimi
normativi«. |
13. člen |
Na koncu 19. člena se pika nadomesti z vejico, za njo pa
se doda sledeče besedilo: »priključitev na javno kanalizacijo oziroma
izgradnji nepretočnih in nepropustnih greznic, malih komunalnih ČN in
odvoz smeti.« |
14. člen |
Besedilo 21. člena nadomesti v celoti novo določilo, ki
glasi: |
»Na območjih z urejenim javnim vodovodnim omrežjem je
obvezno priključiti nanj vse novogradnje, katerih namembnost je povezana
s porabo vode in gre za individualno gradnjo, ločenih lokacij, v
primeru, da obstoječe omrežje omogoča nove priključitve. |
Vsa večja predvidena zazidalna območja na obstoječi
vodovodni sistem ni mogoče priključiti, zaradi nezadostnih količin pitne
vode in preobremenitve standarda oskrbe s pitno vodo. Na teh področjih
je potrebno predvideti rekonstrukcije vodovodnega omrežja in pridobitev
zadostnih novih vodnih virov. Širina rezervatov primarnih vodovodov
oziroma njihov varovalni pas je 2,5 m, če ti potekajo izven cestnega
telesa. |
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte
sisteme, pridobiti je potrebno vodno dovoljenje. Pitne vode iz
vodovodnega sistema ni mogoče uporabljati v tehnološke namene.
|
Pri zagotavljanju zadostnih količin vode za posamezna
področja, mora biti vodovodni sistem projektiran tako, da bo
zagotovljena požarna varnost v skladu z zakonskimi predpisi.
|
Del lokacij predvidenih ureditev se nahaja v širšem
vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega
polja (Uradni list RS, št. 59/07), zato je treba pri načrtovanju
dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.« |
15. člen |
V celoti se črta 21. člen, katerega nadomesti sledeče
besedilo: |
»I. ODVAJANJE ODPADNE KOMUNALNE VODE |
a) Naselja opremljena z javno kanalizacijo
|
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali
delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno
odvajati v javno kanalizacijo zaključeno z ustrezno čistilno napravo.
|
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi
komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali
dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna
obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m
dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na
javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno
brez naprav za prečrpavanje. |
Industrijska odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju
ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora
odvajati prečiščena v vode ali javno kanalizacijo v skladu s predpisom,
ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo. |
Za del naselja, kjer ni zgrajena kanalizacija in v katerem
je predvidena izgradnja kanalizacije in če celotna obremenitev, ki tam
nastaja, presega 50 PE, je treba pred izdajo prvega dovoljenja za
gradnjo, izdelati program komunalnega opremljanja za celotno območje
predvidene gradnje. |
b) Območja brez javne kanalizacije
|
Na območjih, kjer ni javne kanalizacije se lahko odpadna
voda odvaja v: |
– nepretočno, nepropustno greznico,
|
– malo komunalno čistilno napravo,
|
– če je stavba ne geografsko zaokroženem območju, na
katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno
kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode
manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh
stavbah: |
– odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne
kanalizacije, in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je
namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov
stavb, ali |
– se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici
(greznici brez iztoka) oziroma mali komunalni čistilni napravi in je
njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe. |
II. ODVAJANJE ODPADNIH VODA IZ OBSTOJEČIH STAVB |
Odvajanje komunalne odpadne vode v pretočne greznice ni
dovoljeno razen, če gre za obstoječo pretočno greznico in še ni potekel
rok iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih komunalnih čistilnih naprav. Po predpisanem roku se morajo
odpadne komunalne vode odvajati na način opisan pod točko 1a), v primeru
izgradnje javne kanalizacije ali na način opisan pod točko 1b), v
primeru območja brez javne kanalizacije. |
Če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo,
morajo lastniki obstoječih stavb na območjih poselitve, katerih v skladu
s predpisi, ni potrebno opremiti z javno kanalizacijo, za odpadno
komunalno vodo, ki nastaja v obstoječi stavbi, sami na svoje stroške
zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi oziroma izgraditi
nepretočno greznico. |
Na vodovarstvenih območjih prvega in drugega razreda pa se
mora odpadna voda zbirati v nepretočnih, nepropustnih greznicah. |
III. ODVAJANJE PADAVINSKE VODE |
Za naselje ali del naselja, ki mora biti opremljeno z
javno kanalizacijo, je treba zagotoviti izvajanje ukrepov za
zmanjševanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v javno
kanalizacijo zlasti tiste, ki se odvaja s streh, ali, če je to ekonomsko
upravičeno, zagotoviti odvajanje padavinske odpadne vode z ločenim
kanalizacijskim omrežjem za odvajanje in čiščenje padavinske vode.
|
Smiselni ukrepi so:
|
– izvedba ponikovalnice, kjer je to mogoče,
|
– zadrževanje padavinske vode v zadrževanih bazenih in
postopno odvajanje v javno kanalizacijo, |
– izgradnja rezervoarjev za meteorne vode za lastne
potrebe. |
Za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano
javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, se
mora zagotoviti ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne
vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter zajeto
padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu odvesti na čistilno napravo.
|
Čiste padavinske vode iz strehe je treba, če ne obstaja
možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri
tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad
najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno in kolikor
geološke razmere za to niso ugodne, je treba padavinske vode speljati v
bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora
ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane
izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. |
Odvajanje padavinskih odpadnih voda s parkirišč in cest
mora biti urejeno preko lovilca olj. V primeru izvedbe garaž v kletnih
prostorih predvidenih objektov morajo biti tla teh prostorov načrtovana
brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne
vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v
kanalizacijo za padavinske odpadne vode. Iz projektne dokumentacije mora
biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj
(SIST EN 858-2). |
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih
odpadnih voda z javnih cest, mora biti usklajena z Uredbo o emisiji
snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št.
47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v
vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 47/07). |
21.a člen |
Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti
v skladu s predpisi. Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna
in brez iztoka. Razredčena vsebina se lahko odvaža na kmetijske
površine, v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla in
pravilnikaza izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju. |
Gnojevka se mora takoj podorati. Deponiranje gnojevke na
principu »obdelane lagune« ni dopustno. Na kmetijska zemljišča, ki so
pod varstvenim režimom zajetij pitne vode, ter pribrežna zemljišča
vodotokov se tekoča vsebina gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme
odvažati. V naseljih, zaselkih in ob posameznih objektih, kjer so
gnojnične jame in gnojišča neurejena, se morajo urediti ali primerno
sanirati v sklopu ureditve na parceli.« |
16. člen |
22. člen se spremeni tako, da sedaj glasi:
|
»Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati 37. člen
Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), ki določa, da na vodnem in
priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v posebnih
primerih, kadar gre za objekte grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se
nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo
objektov za rabo voda, zagotovitev varnosti in drugo. |
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo
ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. in
37. členom Zakona o vodah-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je
od zgornjega roba brežine vodotoka, 5 m pri vodotokih 2. reda. Pas
priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v projektni
dokumentaciji označiti in kotirati. |
Za vse posege v varovalnem pasu vodotokov in v območju
vodotokov je potrebno po veljavni zakonodaji pridobiti vodnogospodarske
smernice in vodnogospodarsko soglasje.« |
17. člen |
Drugi odstavek 23. člena se spremeni tako, da sedaj glasi:
|
»Preko ureditvenega območja potekajo daljnovodi visoke
napetosti, in sicer: |
– obstoječi DV 110 kV Rače–Slovenska Bistrica, Slovenska
Bistrica-Slovenske Konjice I |
– obstoječi DV 110 kV Maribor–Slovenske Konjice I«. |
18. člen |
Med drugi in tretji odstavek 23. člena se vrine novo
sledeče besedilo, in sicer: |
»Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con,
delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja
priključna moč, bo potrebno pri Elektru d.d., posebej naročiti raziskavo
o možnosti napajanja z električno energijo. Investitorji si morajo
pridobiti smernice oziroma projektne pogoje za izdelavo prostorskih
aktov, ki bodo izdelani za posamezna območja, ter si k njim pridobiti
mnenje oziroma soglasje k projektnim rešitvam. |
V skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS,
št. 27/07) si bodo morali investitorji za vsako novo priključitev ali
povečanje priključne moči pridobiti soglasje za priključitev in
izpolniti z njimi predpisane pogoje. |
Prav tako je potrebno za vsako graditev objekta v
koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov pridobiti
pisno soglasje ELES-a. Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave
objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne
objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma
predvidenih daljnovodov predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da
niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektomagnetnega sevanja kot to
določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).« |
19. člen |
Na kocu 25. člena se doda nov odstavek:
|
»V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema
voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer
je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti
vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo
vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom Zakona o vodah-1. Če
gre za rabo vode po 125. členu Zakona o vodah-1, izda vodno dovoljenje
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za
upravljanje z vodami, na podlag posebne vloge. Vodno dovoljenje je
potrebno pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.« |
20. člen |
Celotni 26. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
|
»a) Prenosno omrežje zemeljskega plina
|
V ureditvenem območju, kjer poteka prenosno omrežje
zemeljskega plina, je potrebno upoštevati Energetski zakon (EZ-UPB2,
Uradni list RS, št. 27/07) in Sistemska obratovalna navodila za prenos
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 89/05). |
Za poseganja v nadzorovani pas prenosnega plinovoda (2x100
m) s tlakom nad 16 bar, se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnih tlakom nad 16
bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02). Za poseganja v varnostni pas
prenosnega plinovoda z delovnim tlakom do vključno 16 bar, se upošteva
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št.
26/02 in 54/02). |
Pri načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati
navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v
pripadajočem nadzorovanem pasu (2x100 m) in pridobiti soglasja Geoplina
plinovodi d.o.o. |
b) Distribucijsko omrežje zemeljskega plina
|
Objekti, predvsem novogradnje, ki so locirani na območju,
kjer je izvedeno distribucijsko omrežje zemeljskega plina, naj se
priključijo na obstoječe omrežje, razen v kolikor uporabljajo obnovljive
vire energije. Koncesionar bo kot sistemski operater distribucijskega
omrežja zemeljskega plina za navedeni projekt izdal projektne pogoje in
nato tudi soglasje k projektnim rešitvam.« |
21. člen |
26.a člen se dopolni tako, da glasi:
|
»Ob upoštevanju obstoječih tras TK je potrebno predhodno
pridobiti soglasje upravljavca TK voda. |
Telekom bo na območju Slovenske Bistrice in Zg. Polskave
gradil najsodobnejšo optično telekomunikacijsko omrežje in temu je
potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskih
priključkov posameznih objektov. Ustrezno je potrebno izvesti tudi
projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov.
Rešitve za zunanje TK priključke ter notranje optične instalacije poda
upravljavec. |
Pri tako izvedeni notranji instalaciji in vgrajeni dovodni
omarici, bo Telekom Slovenije izvedel priključek, preko katerega bo
uporabnikom omogočal vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste
dovodnega prenosnega medija. |
Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih
TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekom Slovenije. Pri
vseh posegih v prostor je potrebno predhodno upoštevati trase
obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije
d.d. k projektnim rešitvam. |
Investitor objekta kjer bo izveden TK priključek, predvidi
vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta.
V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno
ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer
je omogočen 24-urni dostop. |
Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s
tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje
telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo
(upoštevati minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno
telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski
omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti
električno napajanje (vtičnica 220 V).« |
22. člen |
27. člen se poglavje v) spremeni in dopolni tako, da
spremenjen in dopolnjen glasi: |
»v) Posegi v kmetijskih zemljiščih in gozdovih
|
Na površinah, ki so z družbenim planom opredeljene kot
kmetijske površine namenjene trajni rabi za kmetijsko proizvodnjo, ni
dovoljena sprememba namembnosti rabe in uporabe ljubiteljske dejavnosti.
|
Zemljišča na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z
mejo določena v izvedbenem prostorskem aktu (v nadaljevanju v območju
gozdov) je dovoljeno: |
– izvajati vzdrževalna dela na obstoječih objektih in
napravah; |
– izvedba gozdnih učnih poti;
|
– priprava in gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako
opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove
Slovenije; |
– postavitev stalne gozdne žičnice;
|
– ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in
stojišč za začasne dovoze čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim
redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne
dovoze čebel na pašo; |
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je
takšna postavitev predvidena z lovsko gojitvenim načrtom. |
Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:
|
– ureditev planinske poti, sprehajalne poti in trim steze
po obstoječih poteh; |
– gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem
gospodarjenju z gozdom, če se nahaja na prednostnem območju za gradnjo
gozdnih cest, ki je določeno v gozdnogospodarskem načrtu; |
– postavitev premičnega čebelnjaka z razložljivimi panji.
|
Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi
posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije
gozdov. K zgoraj navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda
za gozdove Slovenije, OE Maribor. |
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen če je
to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno
gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po
obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti, možnost
kamionskega prevoza). |
Območja varovanih gozdov in gozdov s posebnimi nameni:
|
Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovanih
gozdov in gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatih), mora biti v
skladu z določili Uredbe o varovanih gozdovih in gozdovih s posebnim
namenom (Uradni list RS, št. 88/05) oziroma s predpisi lokalne
skupnosti, če je ta območja razglasila lokalna skupnost. |
Ostala območja:
|
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki
mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v
obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti
naslednje minimalne odmike: |
– stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega
roba, |
– ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju
zemljišča pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m.
|
V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši
odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši
odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma funkcije
gozdov in gozdnega prostora. |
Če ureditev na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja
gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od
gozdnega roba.« |
23. člen |
Na koncu 27. člena se doda novo poglavje:
|
»z) Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
|
Z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
morajo biti upoštevane sledeče usmeritve: |
– upoštevati je potrebno naravne omejitve (poplavnost,
visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena) in temu primerno
predvideti tehnične rešitve gradnje; |
– upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in temu
primerno predvideti način gradnje; |
– upoštevati je potrebno požarno ogroženost naravnega
okolja; |
– upoštevati je treba ukrepe varstva pred požarom (22.
člen Zakona o varstvu pred požarom); |
– potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje |
– potrebno je zagotoviti odmike med objekti ali potrebne
protipožarne ločitve; |
– potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi,
živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih
površin za intervencijska vozila; |
– ojačitve prve plošče ali gradnja zaklonišč;
|
– zaradi zmanjšanja požarnega tveganja se morajo
upoštevati morebitni vplivi obstoječih industrijskih objektov.
|
Investitorji objektov, za katere bo pri pripravi projektne
dokumentacije PGD potrebno upoštevanje Priloge 1 Pravilnika o spremembah
in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS,
št. 28/05, 66/06 – odločba US in 132/06), so dolžni obvezno izdelati
študije požarne varnosti, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja, pa dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam
od Uprave RS za zaščito in reševanje.« |
24. člen |
Na koncu 31. člena se doda novo poglavje e) in nov 31.a
člen, s sledečim besedilom: |
»e) Posegi na območjih za potrebe obrambe |
31.a člen |
Na območjih izključne rabe za potrebe obrambe so dovoljene
vse prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture za
potrebe obrambe. |
Na območjih možne izključne rabe za potrebe obrambe so
dopustne prostorske ureditve in gradnja objektov, ki ne onemogočajo
uporabo območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega
stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje. Za
posege in gradnje v teh območjih je treba s strani Ministrstva za
obrambo pridobiti smernice in mnenje pri pripravi prostorskih aktov ter
soglasje pri izdaji dovoljenj za posege in gradnje.« |
25. člen |
32. člen se dopolni z novim odstavkom:
|
»Za izdajo kulturnovarstvenih pogojev in soglasij v zvezi
s posegi na varovani kulturni dediščini je pristojen Zavod za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, medtem ko za izdajo naravovarstvenega
soglasja Ministrstvo za okolje in prostor (Agencija RS za okolje).« |
26. člen |
33. člen se poimenuje kot »VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE«. |
27. člen |
V 35. členu se pika nadomesti z vejico, za njo pa se
vključi sledeče besedilo: |
», ter dodatno evidentirano kulturno dediščino v skladu s
predpisi o varstvu kulturne dediščine. Vsi objekti in območja so vpisana
v Registru nepremične kulturne dediščine (RKD) pri Ministrstvu za
kulturo. Podatki o kulturni dediščini na območju naselij Slovenska
Bistrica in Zgornja Polskava, ki so vpisana v register so prikazana v
kartografskem delu odloka. Podlaga za dodatno evidentirano kulturno
dediščino je tudi Strokovna podlaga za varstvo kulturne dediščine za
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana (ZVKD, 2001). |
35.a člen |
a) Usmeritve za skupna merila in pogoje za posege v
prostor |
Dejavnosti je potrebno razvijati tako, da ustvarjajo ali
ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo
prostorsko ter časovno kontinuiteto. Na območjih kulturne dediščine so
dopustne dejavnosti, ki ne ogrožajo varovanja, ohranjanja in vzdrževanja
kulturne dediščine. Ogrožanje pomeni vzpostavitev dejavnosti, ki zahteva
takšne ukrepe, da se z njimi škoduje kulturni dediščini (dejavnost, ki
zahteva protihrupne ograje, dejavnost, ki zahteva gradnjo številnih
novih objektov in naprav, dejavnost, ki za izvajanje potrebuje več
prostora, kot ga je na območju dediščine na voljo …). |
Na območjih kulturne dediščine je stopnja izkoriščenosti
zemljišč podana z dejanskim stanjem. V izjemnih, za ohranitev kulturne
dediščine ključnih primerih, je stopnjo izkoriščenosti zemljišč mogoče
spremeniti v skladu s podrobnejšimi kulturnovarstvenimi pogoji.
|
Pri določanju enot urejanja prostora je njihove meje in
vsebine treba prilagoditi mejam in varovanim vrednotam enot kulturne
dediščine. V enotah, določenih na podlagi območij kulturne dediščine
praviloma ni nadomestnih in novih gradenj. Enostavni objekti so
dovoljeni le izjemoma v primerih, ko se njihova postavitev neopazno
vključuje v ambient prostorske enote oziroma celote. |
b) Usmeritve za podrobnejše pogoje in merila za posege v
prostor v značilnih območjih |
Tipologija zazidave na območjih nacionalne prepoznavnosti
in v območjih naselbinske dediščine ter njihovih vplivnih območjih mora
slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture. V
morfološki analizi naj se loči avtohtono tipologijo od tiste, ki pomeni
degradacijo v prostoru. Degradirana območja naj se določi kot območje
prenove. Obvezni sestavni del podrobnega prostorskega akta, ki je
podlaga za celovito prenovo območja zavarovanega naselbinske dediščine,
kulturne krajine ali območja druge dediščine, ki je značilen del
prostora in grajenih struktur, je konservatorski načrt za prenovo. V
primeru celovite prenove kulturnih spomenikov je potrebno izdelati
konservatorski načrt oziroma konservatorsko restavratorsko projektno
nalogo. |
c) Usmeritve za varstvo kulturne dediščine
|
Večina spomenikov z dominantno lego ima tudi vplivno
območje, ki bo z novim odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov
opredeljeno kot del kulturnega spomenika. Vplivno območje spomenika se
lahko tudi poveča, v kolikor so v bližini predvideni posegi, ki bi lahko
okrnili dominantnost spomenikov. |
Pristojnost priprave kulturnovarstvenih pogojev in
kulturnovarstvenih soglasij je vezana na določbe 28. člena ZVKD-1, ki
določ, da je kulturnovarstveno soglasje (pred tem pa kulturnovarstvene
pogoje) potrebno pridobiti za posege v spomenik, posege v vplivno
območje spomenika, če to določa akt o razglasitvi, posege v varstvena
območja dediščine ter posege v registrirano nepremično dediščino ali
enoto urejanja prostora, če to določa prostorski akt. |
d) Varstvene usmeritve, ki veljajo za varstvo arheološke
dediščine |
Na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke
dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in ZVKD-1 je potrebno pred posegi v
prostor ali pred gradnjo zagotoviti predhodne arheološke raziskave, da
se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančneje
določijo ukrepi varstva ali dediščina pred posegi nadzorovano odstrani.
Območje občine Slovenska Bistrica do sedaj še ni bilo v celoti predhodno
arheološko pregledano. |
Na takšnem območju je potrebno izvesti predhodne
arheološke raziskave, ki so namenjene pridobivanju informacij o
ranljivosti oziroma primernosti prostora z vidika varstva arheološke
dediščine. V predelu najdišča velja enoten varstven režim, v preostalem
pa varstvo zahteva arheološki nadzor nad posegi. Kolikor se pri izvedbi
del na območju arheološke dediščine naleti na najdbe in pozitivno
arheološko plast se dela začasno ustavijo in na stroške investitorja
Zavod za varstvo kulturne dediščine izvede zaščitna arheološka
izkopavanja.« |
28. člen |
V 36. členu se pod črko A, za »stanovanjski objekti« doda
vejica, za njo pa se vrine sledeče besedilo: »enostanovanjske (samostoječe
hiše, vile, kmečke hiše in podobne enostanovanjske stavbe, vrstne hiše,
kot so atrijske vrstne hiše ali vrstne hiše z enim stanovanjskem, ki ima
svojo streho in lasten vhod iz pritličja, v katerih se nahaja eno
stanovanje) in dvostanovanjske stavbe (samostoječe hiše ali vrstne hiše,
kot so atrijske vrstne hiše ali vrstne hiše, v katerih se nahajata dve
stanovanji-dvojčki)«. |
29. člen |
Na koncu 36. člena se dodajo nove črke J, K, L, M z
vsebino: |
»J. hotel, motel, penzion in podobne stavbe za nastanitev
|
K. stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
stanovanjske stavbe za posebne namene, stavbe za zdravstvo |
L. stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
|
M. parkovne-zelene površine.« |
30. člen |
V celoti se zbriše določilo 39. člena, posledično se
preštevilčijo členi, ki sledijo. |
31. člen |
Besedilo 40. člena, ki bo sedaj 39. člen se spremeni tako
da glasi: |
»Sestavni del odloka je grafična priloga – Namenska raba v
merilu 1:5000, ki je v digitalni in analogni obliki.« |
32. člen |
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri Upravni
enoti Slovenska Bistrica in Občini Slovenska Bistrica. |
33. člen |
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 033-3343/2008-15/5 |
Slovenska Bistrica, dne 3. novembra 2008 |
|
Županja |
Občine Slovenska Bistrica
|
Irena Majcen l.r. |