Na podlagi 171. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03 - ZZK-1) ter 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00, 10/02, 6/04 in 13/04) je Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 14. izredni seji, ki je bila dne 5. in 19. julija 2004, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje Mestne občine Maribor za območje odlagališča nenevarnih odpadkov Vihra

1. člen

(uvodne določbe)

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 (MUV, št. 1/86, 16/87 in popravek št. 19/87, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 2/01 in 28/02) - v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan - in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (MUV, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98,11/98, 26/98, 2/01 in 28/02) - v nadaljnjem besedilu: družbeni plan - za območje Mestne občine Maribor v letu 2004, ki se nanašajo na programsko zasnovo za območje odlagališča nenevarnih odpadkov Vihra v Mariboru.

2. člen

(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)

Prostorske sestavine dolgoročnega plana mesta Maribor se zaradi programske zasnove spremeni in dopolni na področju namenske rabe prostora, ureditev, področju sanacije naravnih virov in varstvom pred hrupom, usmeritve načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti in v bilanci površin.

Prostorske sestavine dolgoročnega plana mesta Maribor se spremenijo in dopolnijo z naslednjimi spremembami:

V 1. členu, točki 3.3. Vodni viri in vodnogospodarske ureditve se v 4. odstavku besedilo prvega stavka nadomesti z besedilom:

V 1. členu, točki 3.7. Sanacija naravnih virov in varstvo pred hrupom se v odstavku Ravnanje z odpadki za 3. stavkom doda besedilo:

"V k.o. Nebova bo urejena nova deponija nenevarnih odpadkov.

V 1. členu, točki 4.1. Usmeritve glede načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA) se v 2. odstavku besedilo četrtega stavka glasi:

"Pomembnejše novogradnje na področju infrastrukture in območjih za ravnanje z odpadki oz. za odlaganje odpadkov bomo urejali z lokacijskimi načrti."

3. člen

(spremembe in dopolnitve družbenega plana)

Srednjeročni plan se dopolni tako, da se na koncu 3. člena doda naslednje besedilo:

"programska zasnova ZA OBMOČJE ODLAGALIŠČA NENEVARNIH ODPADKOV VIHRA"

UVOD

Programska zasnova obravnava območje odlagališča nenevarnih odpadkov Vihra, na katerem bodo poleg odlagališča za odlaganje preostanka reciklatov, urejeni tudi objekti za sprejem reciklatov, vzdrževalni objekti ter objekti in sistemi za kontrolo in zajemanje izcednih vod ter deponijskih plinov, z vsemi z vsemi pripadajočimi ureditvami prostora.

Programska zasnova podrobno opredeljuje predviden poseg in določa:

● območje po parcelnih številkah

● organizacijo dejavnosti

● tehnološke pogoje in omejitve

● podrobnejšo namensko rabo površin

● infrastrukturna omrežja, objekte in naprave

● usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje

v usmeritve za varovanje na/ravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine

● usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja

● usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito.

1. OBMOČJE PO PARCELNIH ŠTEVILKAH

Programska zasnova obsega naslednje območje:

k.o. Nebova

135, 136/1, 136/2, 136/3, 136/4, 136/5, 137, 138, 139, 141/1, 142, 143, 144, 145, 146, 149/1, 187/2, 188, 189, 190/1, 190/2, 191/1, 191/2, 191/3, 193/1, 193/2, 194/1, 195, 207/1, 208/1, 209, 210, 211/1, 211/2, 211/3, 212, 213, 214/1, 214/2, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 247, 250, 253, 254/2, 255, 256/1, 256/2.

Površina območja programske zasnove je 16,4487 ha.

Situacija obstoječega stanja z mejo kompleksnega območja urejanja je prikazano na karti štev. 1 v grafičnem delu programske zasnove.

2. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI

Programska zasnova obravnava ureditev novega odlagališča za odlaganje nenevarnih odpadkov, na katerem se bo odlagal preostanek reciklatov po predhodnem razvrščanju ločeno zbranih odpadkov mesta Maribora in območja občin, ki izvajajo skupni projekt CEGOR za ravnanje z odpadki.

Razvrščanje odpadkov se bo izvajalo na že obstoječih ali drugih lokacijah, s tehnologijo, ki se bo v prihodnjem obdobju prilagajala razvoju tehnologije ravnanja z odpadki, katere končni cilj je zmanjšanje količine in čim boljša izraba odpadkov kot sekundarnih surovin.

V sklopu območju odlagališča nenevarnih odpadkov bodo poleg deponijskega prostora za razsute in z razvojem tehnologije, za stisnjene in balirane preostanke reciklatov, s koristno prostornino 2.500.000 m3 in možnostjo odlaganja od 35 do 40 let, zgrajeni tudi sprejemni objekti za sprejem nenevarnih odpadkov v severozahodnem delu odlagališča, objekti in sistemi za kontrolo, zajemanje in zmanjšanje vplivov izpušnih in izcednih snovi iz območja deponijskega telesa objekti in sistemi, ki so potrebni za delovanje in zagotavljanje varnosti v času delovanja deponije.

V sklopu objektov za sprejem in vzdrževanje deponije bodo poleg sprejemno-upravnega objekta, iz katerega bodo vodeni tudi sistemi opazovanja in kontrole dejavnosti odlagališča v času delovanja in po zaprtju deponije, tudi objekti za garažiranje in skladiščenje strojev, ki bodo potrebni za delovanje deponije (viličarji, kompaktor za vgrajevanje prekrivnih slojev in obodnih nasipov), s priročno delavnico in skladiščenjem goriva in ostalih potrebnih materialov, objekti za tehtanje pripeljanih reciklatov in pralna ploščad.

V sistemu zajemanja in prečiščevanja izcednih vod bo v jugovzhodnem območju deponije zgrajen bazen za izcedne vode s črpališčem, na katerega bodo priključeni sistemi drenaž za zbiranje izcednih vod. Izcedne vode bodo odvajane na komunalno čistilno napravo preko transporta s cisternami ali kanalizacijskega voda, po stabilizaciji deponije in vzpostavitvi monitoringa izcednih vod pa lahko na lastno čistilno napravo.

V sistemu zajemanja odlagališčnih plinov bo zgrajen sistem zajemanja teh plinov po zapolnitvi določene prostornine deponijskega telesa s sistemom nevtralizacije teh plinov-sežig, ali po dograditvi sistema, z energetsko izrabo odlagališčnih plinov v primeru ekonomske upravičenosti.

Za delovanje in notranjo organizacijo odlagališča bo dograjevan sistem transportnega in komunalnega omrežja (hidrantna mreža) za delovanje odlagališča s površinami za začasno odlaganje izkopanih materialov in začasno odlaganje neustreznih reciklatov.

V sistem organizacije dejavnosti odlagališča nenevarnih odpadkov bodo zajete tudi vse ureditve za varovanje okolja in ureditve za sanacijo in rekultivacijo odlagališča po zaprtju, ki se bodo v skladu s predvidenim odlaganjem izvajale sprotno, po kočanih fazah ali po zaptju deponije.

Za obratovanje odlagališča bo izvedena rekonstrukcija dovoznih poti, po katerih se bo vršil prevoz ostanka reciklatov, tudi izven območja odlagališča.

3. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE

Geološke značilnosti območja

Območje predvidene lokacije deponije leži na južnem obronku Slovenskih goric, v kotanjasti globeli, ki se z grebena Ruperče in Vihre spušča v dolino Žitečkega potoka. Teren na območju predvidenega posega je rahlo razgiban z naklonom okrog 20%. Po geotektonski delitvi pripada območje Panonskemu bazenu, ki je zgrajen iz neogenih sedimentov. Neogeni skladi so zastopani z miocenskimi in pliocenskimi sedimenti. Pliocenski sedimenti so bolj debelo zrnati kot miocenski. Zastopani so peski in prodi. Pojavljajo se še leče glin, včasih pa tudi plasti glinastih laporjev.

Litološki in stratigrafski pregled območja

Miocenski sedimenti so prekriti z glinastimi zemljinami. Debelina glin se v pobočjih veča proti dnu dolin. Gline so povečini peščene, podobne puhlici. Nastale so delno z eolskim, delno s fluviatilnim delovanjem. Barva glinastih zemljin je siva do modro siva. S preperevanjem dobijo gline rumenkasto rjavo barvo. Površinski del temeljnega polprostora je stabilitetno zelo občutljiv, posebej v mokrih obdobjih, ko so pobočja dodatno obremenjena s strujnimi pritiski precejne vode. Dna dolin so večinoma zapolnjena z aluvialnimi in diluvialnimi naplavinami rek in potokov. Naplavine sestavljajo meljaste, glinaste in peščene zemljine. Nevezane zemljine so v rahlem sestavu, kohezivne zemljine pa so nižjih konsistenčnih stanj. V aluvialno diluvialnem nanosu je običajno prisotna tudi podzemna ali precejna voda.

Sezmičnost terena

Po slovenskem pred standardu SIST ENV 1998-1-1: 1995, ki upošteva povratno dobo potresov 500 let, spada območje odlagališča v 7. potresno stopnjo z vrednostjo projektnega pospeška ag=10% g

Struktura temeljnih tal

Odlagališče je delno vkopano v raščen teren v glineno in laporno osnovo. Sestava osnovnih tal izpolnjuje osnovne pogoje prepustnosti in nosilnosti temeljnih tal, kot jih zahteva Pravilnik o odlaganju odpadkov (Ur. l. RS, št. 5/00).

Tako je pod vkopanim dnom še vsaj 1m debel glineni sloj naravnih tal, s koeficientom propustnosti k = 10-9 m/s.

Dno odlagališča je tesnjeno z 0,75 m debelim glinenim slojem (vgrajuje se v 3 plasteh debeline 0,25 m) z vodoprepustnostjo 10.10-9 m/s in PEHD folijo debeline 25 mm.

Dno ima vzdolžni padec do 4 % in prečni naklon proti drenažnim cevem 3 %.

Klimatski pogoji

Na obravnavanem območju se zaradi konkavnosti reliefa v jesenskem in zimskem času pojavljajo temperaturna inverzija in jezera megle. Slemena vzpetin so boljše prevetrena kot dna dolin.

Na Mariborski ravnini se zaradi gosto pozidanih površin v Mariboru zlasti ponoči in zjutraj vzpostavi intenziven toplotni otok, z relativno velikimi temperaturnimi gradienti na svojem robu, kar ima za posledico nastanek lokalne cirkulacije zraka iz okolice mesta proti njegovemu središču.

Hidrogeološke razmere in vodnogospodarske razmere

Območje posega v vodni svet Žitečkega potoka. Gre za manjši hudourniški potok z maksimalnim pretokom Q = 8 m3/s. Vzdolž območja predvidenega območja odlagališča je potok močno degradiran. V preteklosti je potok služil kot mesto odvzema kvalitetne ilovice za prekrivne tesnilne sloje odlagališča nevarnih odpadkov v Metavi. Celoten odsek potoka z dvema večjima gojitvenima ribnikoma ne predstavlja vrednega naravnega habitata.

4. PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA POVRŠIN

Območje kompleksnega urejanja programske zasnove, ki ga tvori načrtovano območje odlagališča s predvidenimi ureditvami, posega v območje stavbnih zemljišč, najboljših kmetijskih zemljišč in območje gozda.

Površino načrtovanega odlagališča, ki posega v območje obstoječih stavbnih zemljišč, predstavlja v naravi del območja enote razpršene gradnjepovečane z območjem obvzema ilovnatih materialov na Žitečkem potoku-dva ribnika. Površinam zajetega dela stavbnega zemljišča ter površinam najboljših kmetijskih zemljišč in gozda v območju kompleksnega urejanja se namenska raba spremni v rabo potrebno za izvajanje gospodarske infrastrukture na področju komunalne in okoljske infrastrukture za potrebe odlaganja odpadkov.

Sprememba namenske rabe prostora se bo izvedla na podlagi 2. točke 6. člena ZureP (Ur.l. RS št. 110/02, 8/03), ki govori o gradnji zunaj poselitvenih območij. Po navedeni točki zakona so dopustne gradnje zunaj poselitvenih območij, če gre za prometne in energetske gospodarske javne infrastrukture, objekte telekomunikacijskih omrežij in drugih zvez, kakor tudi če gre za druge javne infrastrukturne in proizvodne objekte, ki zaradi tehničnih tehnoloških, okoljskih in drugih značilnosti niso primerni v poselitvenih območjih.

Površina stavbnih zemljišč, ki bo zajeta v območje urejanja deponije, je 1,51ha.

Površina najboljših kmetijskih zemljišč, ki bo v zajeta v območje urejanja deponije, je 13,09ha.

Površina gozda, ki bo zajeta v območje urejanja deponije, je 1,85ha.

Območje kompleksnega urejanja odlagališča nenevarnih odpadkov Vihra po programski zasnovi obsega izključno rabo odlagališča odpadkov, objektov in naprav, ureditev prometnega omrežja, ureditev za varovanje okolja in sanacijo ter rekultivacijo odlagališča in drugih ureditev potrebnih za ureditev in delovanje odlagališča nenevarnih odpadkov.

Namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja je prikazana na karti št. 2 v grafičnem delu programske zasnove.

5. INFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTI IN NAPRAVE

Prometno omrežje

Dostop do odlagališča bo po makadamski javni poti, katero bo potrebno ustrezno razširiti, utrditi in asfaltirati. Cesta se navezuje na lokalno cesto Malečnik - Pernica oziroma regionalno cesto Maribor - Lenart.

Vodovodno in hidrantno omrežje

Preko območja ne potekajo omrežja in naprave za oskrbo z vodo.

Območje bo priključeno na primarni vodovodni cevovod za potrebe pitne in požarne vode, ki poteka ob krajevni cesti Malečnik - Pernica. Hidrantno omrežje na odlagališču mora zagotavljati pritisk 5 Barov.

Kanalizacija in odvodnjavanje

Preko območja odlagališča ne potekajo sistemi za odvodnjavanje in kanalizacijski sistemi.

Glavna interna transportna cesta in ostale asfaltirane prevozne in manipulativne površine se bodo odvodnjavale preko sistema za zajem meteornih površinskih vod, ki bo povezan v meteorno kanalizacijo ter se bo preko usedalnika peska in lovilca olj iztekal v Žitečki potok.

Sistem drenaž za izcedno vodo bo povezan v kanalizacijo za izcedno vodo, ki bo odvajala izcedne vode v bazen za izcedne vode. Končna dispozicija za izcedne vode bo komunalna čistilna naprava. Transport se bo vršil s cisternami ali po samostojni kanalizaciji.

Fekalne odpadne vode sprejemnega mesta in vzdrževalnih sistemov se bodo zbirali v greznici na izpraznjevanje.

Elektrika

Preko območja odlagališča ne potekajo večja energetska omrežja.

Za potrebe elektrifikacije odlagališča je predvidena postavitev 120 kVA transformatorja.

Ogrevanje

Ogrevanje sprejemno upravnega objekta in garaže je predvideno z električno energijo.

Vodnogospodarske ureditve

Zaradi pridobitev večje površine deponijskega prostora, je predvidena prestavitev trase Žitečkega potoka proti zahodu v dolžini 540 m. Sonaravna regulacija potoka na območju odlagališča mora biti izvedena na prevodnost 100 l visokih vod.

Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave v območju kompleksnega urejanja so prikazani na karti št. 4 v grafičnem delu programske zasnove.

6. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

Predvidena ureditev odlagališča za nenevarne odpadke bo predstavljala poseg v območje stavbnih zemljišč, v območje najboljših kmetijskih zemljišč in gozda in mora zagotavljati čim racionalnejšo izrabo prostora in zmanšanje vplivov na obstoječo kulturno krajino.

Usmeritve za urbanistično oblikovanje

Usmeritve za urbanistično oblikovanje zajemajo smernice za čas obratovanja odlagališča in smernice za čas zaprtja odlagališča.

Usmeritve za čas obratovanja odlagališča predvidevajo poleg telesa odlagališča, tudi območje z objekti sprejema in vzdrževanja v severnem delu odlagališča, v katerem bodo izvedeni tudi vsi priključki na predvidena infrastrukturna omrežja, ter omrežja in naprave, ki so potrebni na območju odlagališča le v času polnjenja odlagališča-hidrantno omrežje, sistem transportnih cest. Zasnova teh omrežij mora slediti posameznim fazam zapolnjevanja deponijskega prostora.

Del teh ureditev, ki bodo po zaprtju odlagališča nepotrebne, se lahko odstrani.

Usmeritve za čas delovanja odlagališča, ki zajemajo tudi usmeritve po zaprtju in rekultivaciji odlagališča, pa poleg telesa odlagališča in objektov, predvidevajo tudi izgradnjo sistemov zajemanja izcednih vod in odlagališčnih plinov, po začetih ali zaključenih fazah. Ti sistemi bodo s sistemi kontrole in ravnanja z emisijami odlagališča, ostajali v rabi tudi po zaprtju deponije.

Hkrati z njimi pa bodo po zaključku določenih faz zgrajeni tudi sistemi, ki bodo omogočali vzdrževanje in kontrolo deponije po zaprtju: sistem odvajanja meteornih vod, vzdrževalne ceste in poti ter nasipi in oporni nasipi.

Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje

Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje zajemajo postavitev objektov sprejema in vzdrževanja Kljub dejstvu, da bodo to tipski objekti, potrebni za opravljanje določenih funkcij v času delovanja in v času po zaprtju deponije, morajo v čim večji meri povzemati izhodišča Dravske arhitekturne regije s funkcionalnimi in oblikovnimi posodobitvami, potrebnimi sodobnim funkcijam in namenskim funkcijam posameznih objektov.

Objekti, ki bodo po zaprtju deponije nepotrebni, bodo po demontiranju naprav, porušeni, površina pa bo rekultivirana v skladu usmeritvami krajinske rabe prostora.

Usmeritve za krajinsko oblikovanje

Usmeritve za krajinsko oblikovanje zajemajo oblikovanje deponijskega telesa z okoljskimi in sanacijskimi ureditvami, ki se bodo izvajali sprotno z oblikovanjem po zaključenih fazah ali po zaprtju deponije.

Telo odlagališča bo umeščeno v naravno kotanjo, katere uporabna prostornina bo povečana z vkopom v raščen teren v glineno in lapornato osnovo. Uporabna površina odlagališča pa bo povečana s prestavitvijo Žičečkega potoka. Prestavljena struga potoka mora biti sonaravno urejena s primerno obvodno ozelenitvijo, ki bo hkrati ozelenitev zahodnega roba območja odlagališča.

Po zapolnitvi vkopanih delov bo sledila gradnja odlagališča v višino. Višina deponijskega telesa v najnižji točki bo 60m. Odlagališče bo grajeno po plasteh v manjših arealih, ki bodo določeni s faznostjo ureditve oziroma izgradnje odlagališča in na katere bo navezana gradnja sistemov zajema plinov in izcednih vod ter sistem monitoringa odlagališča

Brežine odlagališča morajo biti ustrezno oblikovane.

Brežine odlagališča se bodo sproti humunizirale, vrh odlagališča po zapolnitvi pa bo ustrezno zaprt in rekultiviran. Humunizirane površine bodo zatravljene, južno območje odlagališča pa pogozdeno.

Celotno območje odlagališča, v katerega bo vključen tudi ožji zeleni pas med vzdrževalno cesto po zaprtju odlagališča in mejo odlagališča, mora biti v času delovanja odlagališča zaščiten z zaščitno ograjo.

Pri izdelavi prostorskega plana je potrebno prikazati predvidene ukrepe varovanja pred visokimi vodami, ki naj bodo obdelani za celotno območje predvidenega odlagališča Vihra in prikazani v strokovnih podlagah, kjer bodo proučene visokovodne razmere in podana rešitev protipoplavne varnosti.

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, oz. predvideni objekti vključno z ograjo odlagališča naj bodo odmaknjeni 5 metrov od meje vodnega zemljišča Žitečkega potoka (Zakon o vodah (ZV-1), 14.člen, Ur.list 67/2002).

Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92.čl.ZV (Ur.l.RS št.: 67/02) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.

Ureditev Žitečkega potoka v območju predvidenega odlagališča in vplivnem območju gorvodno od obravnavane lokacije je potrebno načrtovati za zagotovitev prevodnosti visokih voda s 100 letno povratno dobo.

Pri načrtovanju prestavitve struge Žitečkega potoka je potrebno upoštevati načela sonaravne ureditve, ob načrtovanju brežin v blagem naklonu, načrtovanju stabilizacije dna in brežin struge vodotoka ter protierozijskega zavarovanja posebej na delih ki bodo erozijsko ogroženi in delih na katerih bodo izvedeni iztoki padavinskih voda v vodotok.

Obravnavana lokacija se nahaja izven varstvenih pasov Odloka o varstvenih pasovih za varovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/98, 23/98, 14/02).

Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje so prikazane na karti 3 v grafičnem delu programske zasnove.

7. USMERITVE ZA OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZNAČILNIH KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE

V območju predvidenega odlagališča odpadkov ni območij in objektov varstva kulturne dediščine in zavarovanih ali predlaganih naravnih vrednot.

8. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA

Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja predvidevajo:

Pri usmeritvah za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja bomo zato v času obratovanja in po zaprtju deponije na posameznih področjih varstva okolja upoštevali:

Zrak

Pri izpustih emisij plinskih snovi v ozračje:

Hrup

Pri hrupnih emisijah:

  ●  Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l.RS, št. 45/95, 66/96).

  ●  Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur.l. 45/95).

Odpadne vode

Pri obremenjevanju odpadnih voda:

Elektromagnetna sevanja

Pri oskrbi deponije z električno energijo in vzpostavitvi sistema monitoringa :

Ravnanje z odpadki:

Ker spadajo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Maribor v področje zasnove ravnanja z odpadki, bomo pri zasnovi odlagališča upoštevali tudi naslednje predpise:

Vsi potrebni ukrepi za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja morajo biti opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje.

9. USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO

Prestavitev in ureditev Žitečkega potoka mora biti urejena tako, da bo preprečevala poplavljenost območja deponije s stoletno povratno vodo in hkrati preprečevala erozijske procese.

Za zagotovitev varstva pred požari mora biti območje deponije opremljeno z hidrantno mrežo ustrezne gostote in pritiska.

10. DOVOLJENA ODSTOPANJA IN ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE

Vsi s programsko zasnovo načrtovani posegi bodo podrobno opredeljeni v lokacijskem načrtu. Odlaganje odpadkov na predvideni deponiji se bo izvajalo skozi obdobje 35-40 let in bo potekalo v večih prostorsko zaključenih fazah. Faze morajo biti zasnovane tako, da je v največji možni meri zmanjšan vpliv emisij snovi v okolje.

Pri upoštevanju določil programske zasnove so dopustna odstopanja, v kolikor bodo do izvedbe predlagane tehnično, okoljevarstveno ali oblikovalsko ustreznejše rešitve ravnanja z odpadki. Predlagane rešitve pa ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

11. KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA

je sestavni del programske zasnove. Sestavljajo jo naslednje karte:

4. člen

Prehodne določbe

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega srednjeročnega plana Mestne občine Maribor v letu 2004 so na vpogled v prostorih Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor.

5. člen

Končne določbe

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 00304 - 65/2001 0900 ST

Datum: 19. julij 2004

Župan

Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.