|
Na podlagi 19. in 111.
člena
Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07) je Občinski
svet Občine Šentrupert na 4. seji dne 1. 3. 2007 sprejel |
|
|
POSLOVNIK |
|
|
Občinskega sveta Občine Šentrupert |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic občinskega
sveta (v nadaljevanju: člani sveta). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika
se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in
njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem
poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa
tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Svet in njegova delovna
telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
(1) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave. |
|
|
(3) Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih
teles določa ta poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
(1) Svet dela na
rednih, izrednih, dopisnih, slavnostnih in žalnih sejah. |
|
|
(2) Redne seje se
sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
|
|
(3) Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
|
|
(4) Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
|
|
(5) Slavnostne seje se
sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.
|
|
|
(6) Žalne seje se
sklicujejo ob smrti: častnega občana občine, župana, podžupana, člana
občinskega sveta, bivšega župana ali podžupana občine. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja župan
oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta pa
predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu:
predsednik). |
|
|
7. člen |
|
|
(1) Svet uporablja žig
občine, ki je določen s statutom občine. |
|
|
(2) Svet uporablja žig
na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter
na dopisih. |
|
|
(3) Žig sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. Žig sveta
hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
(1) Svet se konstituira
na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov
sveta.
|
|
|
(2) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najkasneje 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po prejemu končnega
poročila Občinske volilne komisije, v primeru drugega kroga volitev.
|
|
|
(3) Prvo sejo sveta
vodi najstarejši član oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana
določi svet. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik
Občinske volilne komisije. |
|
|
(4) (2) Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki. |
|
|
9. člen |
|
|
(1) Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
|
|
1. Ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov |
|
|
2. Poročilo Občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana |
|
|
3. Imenovanje mandatne
komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta |
|
|
4. Poročilo mandatne
komisije in potrditev mandatov svetnikov |
|
|
5. Poročilo mandatne
komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana |
|
|
6. Imenovanje komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja |
|
|
(2) O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
|
(3) Dnevni red
konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor. |
|
|
10. člen |
|
|
(1) Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo
za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov
članov. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet
glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
|
|
|
(2) Mandatna komisija
na podlagi poročila Občinske volilne komisije in potrdil o izvolitvi
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga
svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov.
|
|
|
(3) Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
|
11. člen |
|
|
(1) Mandate članov
sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno
poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
|
|
(2) Član, katerega
mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje
se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
|
|
|
(3) Svet na podlagi
poročila Občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
(4) Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana
sveta, pa je zoper
njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme
glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana. |
|
|
12. člen |
|
|
(1) Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom in županu pa preneha.
|
|
|
(2) Če svet ni sprejel
pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 11. člena, prične
novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
|
|
(3) S prenehanjem
mandata članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih
in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
|
13. člen |
|
|
(1) Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo.
|
|
|
(2) Komisija mora do
prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in
delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti
poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
|
14. člen |
|
|
(1) Pravice in
dolžnosti članov
sveta
so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
|
(2) Člani imajo pravico
in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani se lahko udeležujejo tudi seje
drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
(3) Član
sveta ima pravico:
|
|
|
– predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana, ter obravnavo drugih vprašanj iz njegove
pristojnosti; |
|
|
– glasovati o predlogih
splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati
dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
|
– sodelovati pri
oblikovanju dnevnih redov sej sveta; |
|
|
– predlagati kandidate
za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih
zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
|
|
(4) Član
sveta ima dolžnost
varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne,
uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom
ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za
katere zve pri svojem delu. |
|
|
(5) Član
sveta ima pravico do
sejnine v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in
posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
|
|
15. člen |
|
|
(1) Član
sveta ne more biti
klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v
zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
(2) Član
sveta nima imunitete
ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi
člana, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
16. člen |
|
|
(1) Svetniki imajo
pravico, da se povezujejo v svetniške skupine. Svetnik je lahko član le
ene svetniške skupine. |
|
|
(2) Svetniške skupine,
ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več
kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. |
|
|
(3) Svet lahko določi, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
|
17. člen |
|
|
(1) Član
sveta ima pravico
zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu in
njegovih delovnih telesih. |
|
|
(2) Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov in jim
posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba
odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
|
|
|
(3) Član
sveta ima pravico
županu, podžupanu in direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter
jim lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njihove pristojnosti. |
|
|
18. člen |
|
|
(1) Član
sveta zastavlja
vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
|
|
(2) Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
|
|
(3) Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana pozove, da
vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. Ustno postavljeno vprašanje
ne sme trajati več kot tri (3) minute, obrazložitev pobude pa ne več kot
pet (5) minut. |
|
|
(4) Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
|
|
(5) Pri obravnavi
vprašanj in pobud mora biti na seji obvezno prisoten župan občine
in direktor občinske uprave. Če je
župan občine
ali
direktor občinske uprave
zadržan, določi, kdo ga bo nadomeščal in odgovarjal na
vprašanja in pobude. |
|
|
(6) Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje,
ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta.
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali
direktor občinske uprave
njegov namestnik odgovori na
naslednji seji. |
|
|
(7) Župan, podžupan,
direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorijo pisno, pisno mora odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za
katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem
članom s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
19. člen |
|
|
(1) Če član
sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
|
|
|
(2) Če svet odloči, da
bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
|
|
20. člen |
|
|
(1) Član
sveta se je dolžan
udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
|
|
(2) Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
|
|
|
(3) Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
svetu njegovo razrešitev. |
|
|
(4) Članu
sveta, ki se
neupravičeno ne udeleži redne seje sveta,
sejnina ne pripada.
ne pripada del plače za nepoklicno
opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja |
|
|
IV. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
21. člen |
|
|
(1) Svet dela in odloča
na sejah. |
|
|
(2) Seje sveta sklicuje
župan. |
|
|
(3) Župan sklicuje seje
sveta v skladu s programom dela, na podlagi sklepa sveta in na predlog
drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo
okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
(4) Župan lahko skliče
redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa
nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
|
22. člen |
|
|
(1) Vabilo za redno
sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
sveta najkasneje sedem
(7) dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno
gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno
potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
|
|
(2) Vabilo za sejo
sveta se pošlje županu, podžupanu (podžupanom), predsedniku nadzornega
odbora občine, direktorju občinske uprave, predsednikom vaških
skupnosti, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu ter
predstavnikom medijev. |
|
|
(3) Vabila iz prejšnjih
dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če tako
s pisno izjavo naroči prejemnik, pa lahko tudi na disketi, zgoščenki,
drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. |
|
|
23. člen |
|
|
(1) Izredna seja sveta
se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje ali na zahtevo 1/4 članov. |
|
|
(2) V zahtevi članov
sveta
za
sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi
mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če
člani
sveta ne razpolagajo z gradivom, pa poda zahtevo županu in občinski
upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
|
(3) Izredno sejo sveta
skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani
sveta, ni
sklicana v roku sedem (7) dni od predložitve pisne obrazložene zahteve
za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani
sveta, ki so
sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru
lahko sejo vodi član
sveta, ki ga določijo člani
sveta, ki so sklic izredne seje
zahtevali. |
|
|
(4) Vabilo za izredno
sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom
sveta najkasneje tri (3) dni
pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom tega poslovnika in se
objavi na spletni strani občine. |
|
|
(5) Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
|
24. člen |
|
|
(1) Dopisna seja se
lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni
seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali
elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter
predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim
glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe
dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen
datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
|
|
|
(2) Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom
sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
|
|
(3)
Predlog sklepa, ki
je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala
večina od vseh članov, ki so do roka oddali svoj glas.
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če so za
sklep glasovali vsi člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas.
Če je kateri
izmed svetnikov glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali
pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
(4) O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev koliko članov
sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje
se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
25. člen |
|
|
(1) Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi
župan. |
|
|
(2) Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
|
|
26. člen |
|
|
(1) Predlog dnevnega
reda seje sveta pripravi župan. |
|
|
(2) Predlog dnevnega
reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za
katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
|
|
|
(3) Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
|
|
(4) O sprejemu dnevnega
reda odloča svet na začetku seje. |
|
|
(5) Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel
stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, če
gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko
delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet
odloči drugače. |
|
|
27. člen |
|
|
(1) Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
(2) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
|
|
(3) Izredno sejo sveta,
ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in
tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje
zahtevali. |
|
|
28. člen |
|
|
(1) Seje sveta so
javne. |
|
|
(2) Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta. |
|
|
(3) Predstavnike
sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z
objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se
opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine
ter na krajevno
običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po
elektronski pošti. |
|
|
(4) Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane.
|
|
|
(5) Predsedujoči lahko
na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno
snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih
delov seje odloči svet. |
|
|
(6) Če občan, ki
spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
29. člen |
|
|
(1) Župan predlaga
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe, zaupne narave, ki v skladu z zakonom niso
informacije javnega značaja. |
|
|
(2) Kadar svet sklene,
da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov sveta navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
30. člen
31. člen |
|
|
(1) Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
|
(2) Član
sveta lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev
zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
(3) Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
31. člen
30. člen |
|
|
(1) Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov
sveta mu je sporočil, da je zadržan
in se seje ne more udeležiti. |
|
|
(2) Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
|
|
(3) Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
|
32. člen |
|
|
(1) Svet na začetku
seje določi dnevni red. |
|
|
(2) Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
|
|
(3) Mandatne zadeve se
uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev zapisnika«.
|
|
|
(4) Zadeve, za katere
tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega
reda. |
|
|
(5) Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga
za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega
reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
(6) Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
33. člen |
|
|
(1) Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
|
|
|
(2) Med sejo lahko svet
izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če
med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno
posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je
uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno pisno
obrazložiti. |
|
|
34. člen |
|
|
(1) Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če
ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
(2) Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma njun pooblaščeni namestnik
mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega
telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja
in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset
minut. |
|
|
(3) Po tem dobijo
besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Razprava posameznega člana lahko traja največ pet (5) minut. Svet lahko
sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj
časa, vendar ne več kot deset minut. |
|
|
(4) Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja dvakrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri (3) minute.
|
|
|
(5) Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
35. člen |
|
|
(1) Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri ga je predsedujoči pozval. |
|
|
(2) Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
|
36. člen |
|
|
(1) Članu, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
(2) Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
|
(3) Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
|
|
37. člen |
|
|
(1) Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
(2) Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
(3) Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
38. člen |
|
|
(1) Seje sveta se
sklicujejo najprej ob 17. uri in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
|
|
(2) Predsedujoči odredi
petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
|
|
(3) Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
(4) Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
|
|
39. člen |
|
|
(1) Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
|
|
(2) Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
40. člen |
|
|
(1) Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
|
(2) Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
41. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji
sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede,
|
|
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
|
|
42. člen |
|
|
(1) Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v
besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
(2) Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
|
|
(3) Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo
sveta. |
|
|
(4) Član
sveta oziroma
govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje,
mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
43. člen |
|
|
(1) Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
(2) Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
44. člen |
|
|
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
45. člen |
|
|
(1) Svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
|
|
(2) Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
|
|
(3) Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov v sejni sobi (dvorani). Preverjanje
sklepčnosti lahko zahteva vsak član ali predsedujoči kadarkoli.
|
|
|
(4) Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov. |
|
|
46. člen |
|
|
Svet sprejema odločitve
z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina opredeljenih članov
izrekla »ZA« njen sprejem. |
|
|
(1) Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je
večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma,
če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno
odločitev določa zakon. |
|
|
47. člen |
|
|
(1) Svet praviloma
odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
(2) S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
|
48. člen |
|
|
(1) Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči
pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali
amandmaja. |
|
|
(2) Član sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
(3) H glasovanju pozove
predsedujoči člane tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA«
sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem
odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve.
Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen, če je glasovanje
v celoti ponovljeno. |
|
|
(4) Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
|
49. člen |
|
|
(1) Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem. |
|
|
(2) Poimensko glasujejo
člani sveta, če svet tako odloči na
predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov
sveta. |
|
|
(3) Člane
sveta se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član sveta glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je
glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del
zapisnika seje. |
|
|
50. člen |
|
|
(1) Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
|
|
(2) Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči.
Dva člana sveta določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
delavec občinske uprave, ki ga določi župan. |
|
|
(3) Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov
sveta. Glasovnice morajo biti
overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
|
(4) Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
(5) Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član
sveta je prejel glasovnico.
Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je
zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
(6) Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
|
|
(7) Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
(8) Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
|
|
(9) Ko član izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
51. člen |
|
|
(1) Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
(2) Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
|
|
– datumu in številki
seje sveta, |
|
|
– predmetu glasovanja,
|
|
|
– sestavi glasovalne
komisije s podpisi njenih članov, |
|
|
– število razdeljenih
glasovnic, |
|
|
– število oddanih
glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih
glasovnic, |
|
|
– število veljavnih
glasovnic, |
|
|
– število glasov »ZA«
in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. |
|
|
(3) O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
|
|
(4) Predsedujoči takoj
po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
|
52. člen |
|
|
(1) Če član
sveta utemeljeno
ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko
glasovanje ponovi. |
|
|
(2) O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana
sveta, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
53. člen |
|
|
(1) O vsaki seji sveta
se piše zapisnik. |
|
|
(2) Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji
sveta in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov
sveta in razlogih
zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji,
o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o
izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili
sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o
stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
(3) Za zapisnik seje
sveta skrbi direktor občinske uprave.
Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti
drugega javnega uslužbenca.
Na vsaki redni seji sveta se
obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih
izrednih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O
utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo
v zapisnik ustrezne spremembe. |
|
|
(4) Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in delavec občinske
uprave, ki je vodil zapisnik. |
|
|
(5) Po sprejemu, se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine in na krajevno običajen
način. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil
voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo
sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
|
54. člen |
|
|
(1) Potek seje sveta se
snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata
članov sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila posneta.
|
|
|
(2) Magnetogram seje se
hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
|
|
(3) Član
sveta in drug
udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima
pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske
uprave. |
|
|
(4) Član
sveta lahko zahteva,
da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje,
za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri
županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so
razlogi utemeljeni. |
|
|
55. člen |
|
|
(1) Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim
aktom. |
|
|
(2) Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
njegovih delovnih teles se hrani v zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
|
|
(3) O arhiviranju in
rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v
skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo. |
|
|
56. člen |
|
|
(1) Član
sveta ima pravico
vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri
pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi župan občine na podlagi pisne zahteve
člana. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
(2) V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
|
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
|
|
57. člen |
|
|
(1) Za strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren
direktor občinske uprave. |
|
|
(2) Direktor občinske
uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta
in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
(3) Za zapisnik sveta
in delovnih teles sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor
občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge javne
uslužbence. |
|
|
7. Delovna telesa sveta |
|
|
58. člen |
|
|
(1) Svet ustanovi
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije
in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
|
|
(2) Komisije in odbori
sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana. |
|
|
59. člen |
|
|
(1) Svet ima komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih
članov. |
|
|
(2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
pet (5) članov.
tri člane |
|
|
(3) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
|
– svetu predlaga
kandidate za člane delovna telesa sveta in druge organe, ki jih imenuje svet,
|
|
|
– svetu in županu daje
pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so
v pristojnosti sveta, |
|
|
– pripravlja predloge
odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev ter izvršuje odločitve sveta, zakone in predpise, ki
urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
– zbira predloge o
zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenja in
predloge za podelitev državnih in občinskih priznanj ter odlikovanj,
|
|
|
– obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
|
(4) Komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet na konstitutivni
seji, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. |
|
|
(4) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet
praviloma na konstitutivni seji, najkasneje pa na prvi naslednji seji. |
|
|
60. člen |
|
|
Stalna delovna telesa
sveta, ustanovljena s statutom občine so: |
|
|
– odbor za okolje in
prostor in gospodarske javne službe (prostorsko planiranje, komunalne
dejavnosti, cestne dejavnosti … |
|
|
– odbor za proračun in
finance, |
|
|
– odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, |
|
|
– odbor za družbene
dejavnosti (vzgoja, šolstvo, kultura, šport …), |
|
|
– statutarno pravna
komisija. |
|
|
61. člen |
|
|
1. Odbor za okolje in
prostor in gospodarske javne službe (prostorsko planiranje, komunalne
dejavnosti, cestne dejavnosti …) ima 5 članov |
|
|
(1) Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
okolja in prostora, prostorskega planiranja, komunalnih dejavnosti in
cestnega področja, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
(2) Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
|
|
(3) Odbor za okolje in
prostor in gospodarske javne službe lahko predlaga svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
62. člen |
|
|
2. Odbor za proračun in
finance ima 5 članov |
|
|
(1) Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
proračuna in financ, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
(2) Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
|
|
(3) Odbor za proračun
in finance lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
63. člen |
|
|
3. Odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in turizem ima 5 članov |
|
|
(1) Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
gospodarstva, kmetijstva, gostinstva, turizma, malega gospodarstva in
obrti, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
(2) Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
|
|
(3) Odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo in turizem lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
|
64. člen |
|
|
4. Odbor za družbene
dejavnosti (vzgoja, šolstvo, šport …) ima 5 članov |
|
|
(1) Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
družbenih dejavnosti in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
|
|
(2) Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
|
|
(3) Odbor za družbene
dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
65. člen |
|
|
5. Statutarno pravna
komisija sveta ima 5 članov |
|
|
(1) Komisija obravnava
predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma
dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki
predpisov. |
|
|
(2) Komisija oblikuje
svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov
aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
|
(3) Komisija lahko
predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
|
|
(4) Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
|
66. člen |
|
|
Občasna delovna telesa
ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in
število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
67. člen |
|
|
(1) Člane odborov in
komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed svojih članov najmanj polovico članov, ostale člane
izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
|
(1) Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov ter izmed
drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
|
(2) Predsednika odbora
imenuje svet izmed svojih članov. |
|
|
(3) Prvo sejo odbora
skliče župan. |
|
|
(4) Članstvo v komisiji
ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali
z delom v občinski upravi. |
|
|
68. člen |
|
|
Svet lahko razreši
predsednika, posameznega člana odbora sveta ali odbor v celoti na
predlog najmanj četrtine članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane
odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
do prve naslednje seje sveta. |
|
|
69. člen |
|
|
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
70. člen |
|
|
(1) Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v svetu. |
|
|
(2) Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi
dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
|
(3) Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
(3) dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
|
|
(4) Delovno telo dela
na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje
odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih
članov. |
|
|
(5) Glasovanje v
delovnem telesu je javno. |
|
|
(6) Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo sveta. |
|
|
71. člen |
|
|
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci
javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
|
V. AKTI SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
72. člen |
|
|
(1) Svet sprejema
statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
|
|
– poslovnik o delu
sveta, |
|
|
– proračun občine in
zaključni račun, |
|
|
– planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike,
|
|
|
– navodila,
|
|
|
– sklepe. |
|
|
(2) Svet sprejema tudi
stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine
in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
ali statutom občine. |
|
|
(3) Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
73. člen |
|
|
(1) Župan predlaga
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter
druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da
jih predlaga župan. |
|
|
(2) Komisije in odbori
sveta ter vsak član lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa
proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
(3) Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
|
|
74. člen |
|
|
(1) Akte, ki jih
sprejema svet, podpisuje župan. |
|
|
(2) Izvirnike aktov
sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
75. člen |
|
|
(1) Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
|
|
(2) Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
Glede na vsebino odloka mora biti v uvodu priloženo tudi grafično ali
kartografsko gradivo. |
|
|
(3) Če je predlagatelj
odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu ali
podžupanu oziroma članu sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej sveta (v
nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
76. člen |
|
|
(1) Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
|
|
(2) Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar on
ni predlagatelj. |
|
|
77. člen |
|
|
(1) Predsedujoči sveta
pošlje predlog odloka članom in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka,
najmanj 15 dni
7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka. |
|
|
(2) Svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
78. člen |
|
|
(1) V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
|
|
(2) Če svet meni, da
odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne
predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga
s sklepom zavrne. |
|
|
(3) Odlok je sprejet,
če je zanj glasovala večina opredeljenih članov. |
|
|
(3) Po končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov
navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku. |
|
|
(4) Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj odloka pripraviti novo besedilo predloga
odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi
obravnavi predloga odloka. |
|
|
(5) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog
predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
|
|
79. člen |
|
|
(1) V drugi obravnavi
razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko svet
konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu
odloka v celoti. |
|
|
(2) V drugi obravnavi
predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova
in členov predloga odloka v obliki amandmaja. Župan lahko predlaga
amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje
članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
|
(3) Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred
dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h
kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko
predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
sveta. |
|
|
(4) Župan lahko
predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok
obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
|
|
(5) Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
(6) Predlagatelj lahko
predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči svet. |
|
|
(7) Če na predlog
odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi
besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga
odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme
predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga
odloka združita. |
|
|
80. člen |
|
|
(1) O vsakem amandmaju
se praviloma glasuje posebej. |
|
|
(2) Če se izjemoma
glasuje o večjem številu amandmajev po poglavjih ali delih predloga
odloka, mora predsedujoči pred takim glasovanjem ugotoviti, ali kdo
izmed svetnikov
člani sveta
zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed predloženih
amandmajev. |
|
|
(3) Če predlagani
amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje kakega drugega člena
oziroma posameznih določb odloka, se takoj po sprejemu takega amandmaja
razpravlja in odloča še o drugih povezanih amandmajih. Če tak amandma,
ki terja črtanje oziroma spremembo posameznih določb predloga odloka, ni
sprejet, predsedujoči ugotovi, da o drugih amandmajih ni treba
glasovati, ker so izgubili svoj pomen. O taki ugotovitvi predsedujočega
se ne razpravlja in ne glasuje. |
|
|
(4) Če je k členu
predloga odloka predloženih več amandmajev, se najprej glasuje o
amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga odloka in nato
po tem kriteriju o drugih amandmajih k temu členu. |
|
|
(5) Če je predložen
amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan k
amandmaju predloga odloka. |
|
|
(6) Amandma, člen
odloka, in odlok so v celoti sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov, ki glasujejo. |
|
|
81. člen |
|
|
(1) Statut občine in
poslovnik o delu sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka
z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov sveta. |
|
|
(2) Proračun občine
sprejema svet po postopku, določenem s tem postopkom. |
|
|
(3) O predlogih drugih
splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča svet na eni
obravnavi. |
|
|
82. člen |
|
|
(1) Svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
(2) V primeru, da
postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči,
o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek
nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
|
|
|
(3) Svet lahko
nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne
znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat
(isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se
predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
|
83. člen |
|
|
(1) Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage
določb splošnih aktov občine. |
|
|
(2) Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
|
|
(3) Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje
in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
|
|
(4) Župan lahko
predlaga amandma tudi, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
(5) (4) O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
|
|
(6) (5) Če svet ne sprejme
predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe
poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. |
|
|
(7) (6) Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
|
84. člen |
|
|
(1) Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi predloga odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za: |
|
|
– zaključni račun
občine, |
|
|
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
|
|
– prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
|
|
– uskladitve odlokov z
zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi Državnega zbora in
ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
|
|
– spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov, |
|
|
– prečiščena besedila
aktov. |
|
|
(2) V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev
odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
|
(3) Odločitev iz prvega
odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov sveta. |
|
|
(4) Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
85. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi
predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS, lahko pa tudi
v občinskem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
|
86. člen |
|
|
(1) S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
|
|
(2) Občinski proračun
se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
87. člen |
|
|
(1) Predlog proračuna
občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti svetu
najkasneje do konec novembra tekočega leta. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan svetu proračun v 60 dneh po
izvolitvi sveta
začetku mandata.
|
|
|
(2) Župan pošlje
predsednikom delovnih teles in vsem članom predlog proračuna občine
hkrati z vabilom na sejo sveta, na kateri bo svet opravil splošno
razpravo o predlogu proračuna občine. |
|
|
(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, kot jih določa zakon, ki ureja javne finance hkrati z
vabilom na sejo sveta, na kateri bo svet opravil splošno razpravo o
predlogu proračuna občine. Župan mora poslati predlog proračuna odborom
najmanj 10 dni pred sklicem seje občinskega sveta. Predlog proračuna se
posreduje tudi nadzornemu odboru. |
|
|
(3) Na seji sveta župan
predstavi predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno omejena. V
okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske
uprave svetu: |
|
|
– temeljna izhodišča in
predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
|
|
– načrtovane politike
občine, |
|
|
– oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
|
|
– okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
|
|
– načrt razvojnih
programov, |
|
|
– načrt nabav.
|
|
|
(4) Po predstavitvi
predloga proračuna opravi svet splošno razpravo
in sprejme sklep, da se
o predlogu opravi javna razprava. |
|
|
(5) Če svet meni, da
predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in
predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
|
|
(6) Če svet po ponovni
obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s
stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
|
88. člen |
|
|
(1) Predlog proračuna
mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
|
|
(2) V času javne
razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da
sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh
občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih
občine. |
|
|
(3) Občina objavi način
in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega
proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
|
|
89. člen |
|
|
(1) V času javne
razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih
delov občine ter zainteresirana javnost. |
|
|
(2) Pripombe in
predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
|
(3) Predsedniki
delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
|
|
90. člen |
|
|
(1) Najkasneje v
petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi
župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na
kateri se bosta obravnavala. |
|
|
(2) Na dopolnjen
predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji
se vložijo pri županu. |
|
|
(3) Vsak predlagatelj
mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo
o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
|
|
91. člen |
|
|
(1) Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan
najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in
predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in
katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga
proračuna. |
|
|
(2)
V nadaljevanju
župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku
o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in
mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni
obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
|
|
(3) Predsedujoči
oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da
se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na
katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi,
da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben
za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
|
|
(4) Glasovanje se
izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o
amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga
je vložil predlagatelj. |
|
|
92. člen |
|
|
(1) Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine. |
|
|
(2) Če je proračun
usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme
svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo, in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
|
|
(3) Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
|
|
(4) Svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o
proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
|
|
(5) Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
|
(6) Če proračun ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. |
|
|
(7) Nov predlog
proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
93. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet
pred začetkom leta, na katero se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem
financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana,
podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka |
|
|
94. člen |
|
|
(1) Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
(2) Predlog rebalansa
proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni
javne razprave. |
|
|
(3) Rebalans proračuna
občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo
in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
|
95. člen |
|
|
(1) Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
|
|
|
(2) Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se
šteje, da prostorski akt ni sprejet, in se postopek o odloku konča.
|
|
|
(3) Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
|
7. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
|
96. člen |
|
|
(1) Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov. |
|
|
(2) Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
|
|
(3) Zahtevo za obvezno
razlago se vloži pri županu. Če župan ugotovi, da je zahteva utemeljena,
jo posreduje občinski upravi, ki pripravi predlog obvezne razlage in ga
predloži svetu v postopek. Predhodno pridobi mnenje pristojnih delovnih
teles sveta in predlagatelja splošnega akta. |
|
|
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
|
|
(4) Svet sprejema
obvezno razlago po skrajšanem postopku. |
|
|
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
|
97. člen |
|
|
(1) Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta
v
obliki uradnega prečiščenega besedila
prečiščenem besedilu
kot nov splošni akt. |
|
|
(2) Uradno prečiščeno
besedilo iz prejšnjega odstavka določi svet po skrajšanem postopku za
sprejem odloka. |
|
|
98. člen |
|
|
(1) Po sprejetju
sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo
najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna
komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno
prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti
spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
|
|
(2) Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi svet. |
|
|
(3) O uradnem
prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. |
|
|
(4) Uradno prečiščeno
besedilo se objavi. |
|
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
99. člen |
|
|
(1) Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se
opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
|
(2) Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov in je zanj
glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov
sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo
člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
|
100. člen |
|
|
(1) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi
z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
|
|
|
(2) Če se javno glasuje
o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje,
pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega
glasuje. |
|
|
(3) Če svet odloči, da
se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
(4) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
|
|
(5) Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
|
(6) Če se tajno glasuje
o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ
toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
|
101. člen |
|
|
(1) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
(2) Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
|
(3) Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat
ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov,
se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
|
102. člen |
|
|
(1) Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista
kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter
predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
|
|
(2) Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
|
|
(3) Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
2. Postopek za razrešitev |
|
|
103. člen |
|
|
(1) Oseba, ki jo voli
ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če
ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
|
(2) Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj četrtina (1) članov
sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.
|
|
|
(3) Predlog za
razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za
razrešitev |
|
|
104. člen |
|
|
(1) Predlog za
razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev. |
|
|
(2) Predlog za
razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni
pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev
nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.
|
|
|
(3) Župan uvrsti
predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati
rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
105. člen |
|
|
(1) Po končani
obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev. |
|
|
(2) O razrešitvi se
izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
|
3. Odstop članov,
članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
|
106. člen |
|
|
(1) Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
|
(2) Županu in članom na
podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha
mandat. |
|
|
(3) Pravico odstopiti
imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
|
|
(4) Izjava o odstopu
mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru
občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati svetu novega
kandidata. |
|
|
(5) Svet s sklepom
ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
(6) Sklep o prenehanju
mandata občinskega funkcionarja se pošlje Občinski volilni komisiji.
|
|
|
(7) Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM |
|
|
107. člen |
|
|
(1) Župan sklicuje in
vodi seje sveta. |
|
|
(1) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
(2) Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
(3) Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
108. člen |
|
|
(1) Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
|
|
|
(2) V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je treba posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
(3) Če sklepa sveta
župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
|
|
(4) Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
(5) Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
|
109. člen |
|
|
(1) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
(3) Župan in direktor
občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
(4) Svet lahko sklene,
da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
|
(5) Občina lahko izdaja
svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu
ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
|
110. člen |
|
|
(1) Župan oziroma
oseba, ki jo lahko pooblasti, skrbi za obveščanje javnosti in
sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za
njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
(2) (1) Predstavnikom
javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo,
predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej
in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
(3) (2) Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in
drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
IX. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
111. člen |
|
|
(1) V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik. |
|
|
(2) Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
112. člen |
|
|
(1) Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odlokov. |
|
|
(2) Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet po enakem postopku kot poslovnik. |
|
|
113. člen |
|
|
(1) Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik,
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda do pridobitve mnenja občinske uprave
statutarno pravne komisije
za posamezno
poslovniško določbo. |
|
|
(2) Vsak član
sveta lahko
zahteva, da o pridobljeni razlagi poslovnika odloči svet. |
|
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
|
114. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega
poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Občinskega sveta Občine
Trebnje (Uradni list RS, št. 26/97). |
|
|
115. člen |
|
|
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Šentrupert, dne 1.
marca 2007 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Šentrupert
|
|
|
Rupert Gole l.r. |
|
|
|
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika Občinskega sveta Občine Šentrupert
(Uradni list Republike Slovenije, št. 102/2009) vsebuje naslednjo
predhodno in končno določbo: |
|
|
|
|
|
60. člen |
|
|
Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|