|
Na podlagi 17. člena
Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 24/03) je Občinski svet
Občine Semič na 25. redni seji dne 5. 10. 2006 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta
Občine Semič |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega
sveta ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega
sveta (v nadaljevanju: člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela
delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v
slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta
poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah. |
|
|
Redno sejo občinskega sveta skliče župan najmanj štirikrat
na leto. |
|
|
6. člen |
|
|
Občinski svet predstavlja župan, delovno telo občinskega
sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Občinski svet uporablja pečat občine, ki je določen s
statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime
občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
|
|
Občinski svet uporablja pečat na vabilih za seje, na
splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
|
Pečat občinskega sveta uporabljajo v okviru svojih nalog
tudi delovna telesa občinskega sveta. Pečat občinskega sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na
kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče prejšnji
župan praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni
po izvedbi drugega kroga volitev župana. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta vodi
najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog
najstarejšega člana določi občinski svet. |
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje
tričlansko komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in
ugotovitev izvolitve župana. Člane komisije lahko predlaga vsak član
občinskega sveta. Občinski svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot
so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih občinski svet ne odloča. |
|
|
Komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane
občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov
kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
Komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila
o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog
komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi
ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
Občinski svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso
sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme
glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je občinski svet z
odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
|
|
Občinski svet na podlagi poročila volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije
posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se občinski svet konstituira in ugotovi izvolitev
župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi
župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
|
|
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha
članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih
telesih občinskega sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je občinski svet konstituiran, imenuje najprej izmed
svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot
svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta
pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo in morebitne
predloge za imenovanje novih članov. |
|
|
13. člen |
|
|
Občinski svet potrdi mandat člana občinskega sveta, ki
nadomesti člana občinskega sveta, ki mu predčasno preneha mandat, na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Član občinskega sveta, katerega mandat se potrjuje, sme
glasovati o potrditvi svojega mandata. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV |
|
|
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
14. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z
zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost
udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico: |
|
|
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana; |
|
|
– predlagati občinskemu svetu obravnavo drugih vprašanj iz
njegove pristojnosti; |
|
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih
aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje)
teh predlogov; |
|
|
– sodelovati pri oblikovanju programa dela občinskega
sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
|
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov,
delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje
predstavnike. |
|
|
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne
narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne
skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti
občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za
katere zve pri svojem delu. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v
zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
|
|
15. člen |
|
|
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost
zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem
svoje funkcije. |
|
|
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja
dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega
sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
16. člen |
|
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega
sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list,
imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. |
|
|
Občinski svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine
pravico do povračila materialnih stroškov v zvezi z delom s svojimi
volivci. |
|
|
17. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana,
drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki
so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati
zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je
treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico županu ali
tajniku
občine
direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
|
18. člen |
|
|
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v
pisni obliki ali ustno. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
|
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene
tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan
ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma
pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3
minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano
tistemu, na katerega je naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji
obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali
direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so
bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi
vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko
župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na
naslednji seji. |
|
|
Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik
lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata
odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva
vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega
sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
19. člen |
|
|
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na
svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi
po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi
opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan
uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
20. člen |
|
|
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta
in delovnih teles, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana
oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma
predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Članu občinskega sveta, ki se ne udeleži redne seje
občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje
funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
|
|
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne
udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik
delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Občinski svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo
določa na podlagi ustave in zakona statut občine. |
|
|
V. SEJE OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej,
dnevni red, predsedovanje |
|
|
in udeležba na seji |
|
|
22. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Seje občinskega sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu s programom
dela sveta, po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih
predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
|
|
23. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega
reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo.
Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev
zadev na dnevni red, in sicer po pošti v fizični obliki. |
|
|
Vabilo za sejo občinskega sveta se pošlje županu,
podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine in
tajniku občine
direktorju občinske uprave . |
|
|
24. člen |
|
|
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in
odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na
zahtevo 1/4 članov občinskega sveta. |
|
|
V zahtevi članov občinskega sveta za sklic izredne seje
morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča, če člani sveta ne
razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero
gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
|
Izredno sejo občinskega sveta skliče župan. Če izredna
seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih
dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim
ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru
lahko sejo vodi član občinskega sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic
izredne seje zahtevali. |
|
|
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora
biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom tega poslovnika in se objavi na
spletni strani občine. |
|
|
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja
občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem
seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se
lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega
reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic.
Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
|
25. člen |
|
|
Kadar gre za posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se
lahko opravi dopisna seja občinskega sveta. Dopisna seja se opravi na
podlagi osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom
sklepa, ki naj se sprejme, z osebnim telefonskim glasovanjem ali po
elektronski pošti. |
|
|
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem
članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot
polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so
glasovali. |
|
|
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je
sprejet, če je zanj glasovala večina članov občinskega sveta, ki so
glasovali. |
|
|
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin,
določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi
vabil članom občinskega sveta oziroma ugotovitev, koliko članov
občinskega sveta je glasovalo. |
|
|
26. člen |
|
|
Na seje občinskega sveta se vabijo poročevalci za
posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor
občinske uprave. |
|
|
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede
na dnevni red seje, potrebna. |
|
|
27. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi
župan. |
|
|
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta,
ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega
reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje občinskega sveta se lahko
uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so
določeni s tem poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Občinski svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje
uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim
ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
|
28. člen |
|
|
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje
sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Izredno sejo občinskega sveta, ki jo skličejo člani
občinskega sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem
poslovnikom, vodi član občinskega sveta, ki ga pooblastijo člani sveta,
ki so sklic seje zahtevali. |
|
|
29. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in
občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo
gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni
strani občine ter na krajevno običajen način. |
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v
katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko
spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za
javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. |
|
|
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega
obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O
zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet. |
|
|
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva
javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej
opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa
ga odstrani iz prostora. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo
za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če
to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso
informacije javnega značaja. |
|
|
Kadar občinski svet sklene, da bo izključil javnost
oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti,
odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega
sveta navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
31. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov
občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi
z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
32. člen |
|
|
Preden občinski svet določi dnevni red seje, odloča o
sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku
prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči občinski svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
33. člen |
|
|
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo
le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega
sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda občinski svet razpravlja in
glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
34. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem
(sprejetem) vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
35. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni
župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati
največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar
občinski svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno
obrazložitev. |
|
|
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega
pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k
obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa
občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega
mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po
deset minut. |
|
|
Potem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem
redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana
lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz
utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot
petnajst minut. |
|
|
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa
pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika
mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno
razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati
največ tri minute. |
|
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan,
predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave
lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
36. člen |
|
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
|
|
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači
čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne
drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko
vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O
ugovoru odloči občinski svet brez razprave. |
|
|
37. člen |
|
|
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi
poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko
jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika
ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski
svet o tem vprašanju brez razprave. |
|
|
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in
njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
|
|
38. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi,
sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je
to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če ugotovi, da
seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v
drugih primerih, ko tako sklene občinski svet. Če je delo občinskega
sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti
v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
39. člen |
|
|
Seje občinskega sveta se ne sklicujejo pred sedemnajsto
uro in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot
štiri ure. |
|
|
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh
urah neprekinjenega dela. |
|
|
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali
predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev),
mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa
se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju
možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko
odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
40. člen |
|
|
Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal
razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če občinski svet o zadevi
ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi
preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko občinski svet odloči,
če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet
konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na
seji |
|
|
41. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji občinskega
sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med
govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
|
42. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin |
|
|
– odvzem besede |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
43. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori,
čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug
način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu
občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede
krši red na seji, tako da onemogoča delo občinskega sveta. |
|
|
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen
ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor,
v katerem je seja. |
|
|
44. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji
oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
45. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
46. člen |
|
|
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih
večina vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim
glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov
občinskega sveta v sejni sobi. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska
večina, svet veljavno odloča če je na seji navzočih najmanj dve tretjini
vseh članov občinskega sveta. |
|
|
47. člen |
|
|
Predlagana odločitev je na sklepčni seji občinskega sveta
sprejeta, če se je večina članov občinskega sveta, ki so glasovali,
izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko
članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
|
|
48. člen |
|
|
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim glasovanjem lahko občinski svet odloča, če tako
sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za
tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov
občinskega sveta. |
|
|
49. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. |
|
|
Če član občinskega sveta predlaga vsebino sklepa v zvezi z
vsebino posamezne točke dnevnega reda, je predsedujoči dolžan ta predlog
sklepa dati na glasovanje. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas
razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve
minuti. |
|
|
K glasovanju pozove predsedujoči člane občinskega sveta
tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane
odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da
se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o
isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
|
|
50. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim
izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako
odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov
sveta. |
|
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu
prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«,
»PROTI« ali »NE GLASUJEM«. |
|
|
51. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na
predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s
tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali delavec
občinske uprave, ki ga določi tajnik
direktor občinske uprave. |
|
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je
članov občinskega sveta. |
|
|
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja
občinski svet. |
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in
sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru,
ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost
glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za
besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako,
da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena
in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk
njihovih priimkov. |
|
|
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred
priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ
toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
|
|
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
52. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih glasovnic, |
|
|
– število glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma
pri glasovanju o kandidatih: |
|
|
– število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino
ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri
kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki
ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji občinskega sveta. |
|
|
53. člen |
|
|
Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku
glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči občinski svet brez razprave
na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja,
ali na predlog predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
|
|
54. člen |
|
|
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa
podatke o navzočnosti članov občinskega sveta na seji in ob posameznem
glasovanju, o odsotnosti članov občinskega sveta in razlogih zanjo, o
udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o
sprejetem dnevnem redu, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je
treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo
oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi direktor občinske
uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje
občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. |
|
|
Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in
potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma
dopisnih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči občinskega sveta,
ki je sejo vodil in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni delavec
občinske uprave, ki je vodil zapisnik. |
|
|
Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine
ter na krajevno običajen način. |
|
|
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je
bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v
gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
55. člen |
|
|
Potek seje občinskega sveta se zvočno, lahko pa tudi
slikovno snema. |
|
|
Zvočni posnetek oziroma magnetogram seje se hrani v sejnem
dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. |
|
|
Član občinskega sveta in drug udeleženec javne seje, če je
za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati
magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega delavca. |
|
|
Vsakdo lahko zaprosi, da se del magnetograma, ki vsebuje
informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in
se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in
naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno
pri pooblaščeni uradni osebi občinske uprave, ki o zahtevi odloči v
skladu z zakonom. |
|
|
56. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave,
določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega
sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih
delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
57. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in
gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to
potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor
občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta.
Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o
vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
|
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila |
|
|
za občinski svet |
|
|
58. člen |
|
|
Za strokovno in administrativno delo za občinski svet in
za delovna telesa občinskega sveta je odgovoren direktor občinske
uprave. |
|
|
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično
pripravo gradiv za potrebe občinskega sveta in določi zaposlenega v
občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja
druga opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih
delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega
sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za
vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. |
|
|
7. Delovna telesa
občinskega sveta |
|
|
59. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
3 člane. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih
teles občinskega sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in
predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij,
javnih skladov in javnih podjetij, |
|
|
– opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
|
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v
zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega
sveta, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih
organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov,
javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje
odločitve občinskega sveta, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski
svet. |
|
|
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira
in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. |
|
|
60. člen |
|
|
Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in
odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v
okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o
ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in
dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
61. člen |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s
statutom občine, so naslednji odbori in komisija: |
|
|
– odbor za gospodarstvo in lokalni razvoj, |
|
|
– za družbene dejavnosti, |
|
|
– statutarna komisija. |
|
|
62. člen |
|
|
Odbor za gospodarstvo in lokalni razvoj ima predsednika in
5 članov. |
|
|
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega gospodarstva in
obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma), varstva okolja in
gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
|
Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne
službe lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
63. člen |
|
|
Odbor za družbene dejavnosti ima predsednika in 5 članov. |
|
|
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih
dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
|
Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti. |
|
|
64. člen |
|
|
Statutarna komisija občinskega sveta ima predsednika in
štiri člane. |
|
|
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika
občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in
drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. |
|
|
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede
skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom
občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
|
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta
ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
|
|
Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako
zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarna komisija razlaga
poslovnik občinskega sveta. |
|
|
65. člen |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
|
|
66. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih
članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik
ne določa drugače. |
|
|
Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih
članov. |
|
|
Prvo sejo odbora skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
67. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
68. člen |
|
|
Občinski svet in župan lahko ustanovita skupna delovna
telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova
sestava in naloge. |
|
|
69. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo,
organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in
zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
|
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih
zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje
občinskega sveta ali na zahtevo župana. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom
delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v
izjemnih in utemeljenih primerih. |
|
|
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno
sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov
in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani občinskega sveta.
Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z
večino glasov navzočih članov. |
|
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
|
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila
tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
|
70. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni
delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih
odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi
predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov,
katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
71. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom
in statutom naslednje akte: |
|
|
– poslovnik o delu občinskega sveta, |
|
|
– proračun občine in zaključni račun, |
|
|
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene
akte, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila, |
|
|
– sklepe. |
|
|
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila,
poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov
ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in
statutom občine. |
|
|
72. člen |
|
|
Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter
druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno,
predlaga občinskemu svetu v sprejem župan. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z
zakonom in statutom občine zahteva od občinskega sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
|
|
73. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
74. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, besedilo
členov in obrazložitev. |
|
|
Obrazložitev obsega razloge za sprejetje odloka, oceno
stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic,
ki jih bo imelo sprejetje odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta
ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu s predlogom za
uvrstitev na dnevni red seje občinskega sveta. |
|
|
75. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
76. člen |
|
|
Predlog odloka se pošlje članom občinskega sveta sedem dni
pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan. |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
|
77. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih
rešitvah predloga odloka. |
|
|
Po končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih
glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku. |
|
|
Če občinski svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo
obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik
predloga odloka. O predlogu umika odloči občinski svet s sklepom. |
|
|
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih
vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo
enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na
predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se
prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
|
78. člen |
|
|
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti
novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva
stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
|
79. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelji z
amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj
odloka in amandmaje na amandmaje članov občinskega sveta k vsakemu
predlogu odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v
pisni obliki z obrazložitvijo najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo
občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je
predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma
najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko predlaga amandma na amandma članov občinskega
sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma
mora vložiti pisno. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
80. člen |
|
|
Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se
zanje opredeli večina članov občinskega sveta, ki glasujejo. |
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
81. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik občinskega sveta se sprejemata
po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka. |
|
|
Proračun občine sprejema občinski po postopku, določenem s
tem poslovnikom. |
|
|
O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča
občinski svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
|
82. člen |
|
|
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov
praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v
novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem
občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več
občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
|
|
83. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne
nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem
postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih
aktov občine. |
|
|
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O
uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. |
|
|
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka
po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem
postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in
amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga
odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
|
|
84. člen |
|
|
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja
odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali
drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: |
|
|
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
|
|
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih
posameznih določb v skladu z zakonom, |
|
|
– uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi
predpisi države oziroma občine, |
|
|
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega
sodišča. |
|
|
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če
ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta. Po
končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da
občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in
da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski
svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom
splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo.
Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do
konca obravnave odloka. |
|
|
85. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine, in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
|
|
5. Postopek za sprejem
proračuna |
|
|
86. člen |
|
|
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se
začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
87. člen |
|
|
Predlog proračuna občine mora župan predložiti občinskemu
svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu
zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna
najkasneje v 60 dneh po izvolitvi občinskega sveta. |
|
|
Župan pošlje vsem članom občinskega sveta predlog
proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja
javne finance, hkrati z vabilom za sejo občinskega sveta, na kateri bo
predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
|
|
V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni
delavec občinske uprave občinskemu svetu: |
|
|
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga
proračuna, |
|
|
– načrtovane politike občine, |
|
|
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev
in naložb ter računa financiranja v prihodnjem letu ali dveh letih, |
|
|
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega
neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjem letu ali dveh letih in
kadrovski načrt, |
|
|
– načrt razvojnih programov, |
|
|
– načrt nabav. |
|
|
Po predstavitvi predloga proračuna opravi občinski svet
splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna
razprava. |
|
|
Če občinski svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za
javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v
roku sedmih dni predloži občinskemu svetu popravljen predlog proračuna z
obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi občinskega sveta v njem
upoštevani. |
|
|
Če občinski svet po ponovni obravnavi predloga proračuna
ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi občinskega
sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
|
88. člen |
|
|
Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15
dni. |
|
|
V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v
predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna
objavi na spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do
predloga v prostorih občine. |
|
|
Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in
predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih
straneh in na krajevno običajen način. |
|
|
89. člen |
|
|
V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna
delovna telesa občinskega sveta, sveti ožjih delov občine ter
zainteresirana javnost. |
|
|
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo
županu. |
|
|
Predsedniki delovnih teles občinskega sveta lahko v času
javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na
njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine. |
|
|
90. člen |
|
|
Najkasneje v 30 dneh po končani javni razpravi o predlogu
proračuna pripravi župan dopolnjen predlog proračuna občine in odlok o
proračunu občine ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bosta
obravnavala. |
|
|
Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine
lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje
7 dni pred sejo občinskega sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
|
|
Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz
prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi
prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke
proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
|
|
91. člen |
|
|
Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in
odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz
javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles občinskega
sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni, ter obrazloži,
zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in
predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
|
|
V nadaljevanju župan poroča občinskemu svetu o prejetih
amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda
svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj
umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z
utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. |
|
|
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so
vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem,
ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem
času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine
za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom
občinskega sveta. |
|
|
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da
se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa
še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
|
92. člen |
|
|
Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi,
kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po
delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno
financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi.
Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu
občine. |
|
|
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v
celoti. S sklepom, s katerim sprejme občinski svet proračun, sprejme
tudi odlok o proračunu občine. |
|
|
Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in
zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v
katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom
strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum
nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. |
|
|
Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan
obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. |
|
|
Občinski svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je
predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti in o odloku
o proračunu občine. |
|
|
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni
sprejet. |
|
|
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v
katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. |
|
|
Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o
njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
|
93. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se
nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri
mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom občinskega
sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema občinski svet po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
94. člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna
telesa občinskega sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po
določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega
predloga proračuna. |
|
|
6. Postopek za sprejem
obvezne razlage |
|
|
95. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo
za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev
določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava
statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih
teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske
uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog
obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
|
|
Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. |
|
|
7. Postopek za sprejem
prečiščenega besedila |
|
|
96. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih
vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden,
lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve
splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila kot nov splošni
akt. |
|
|
Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka sprejema
občinski svet po rednem postopku za sprejem odloka. |
|
|
97. člen |
|
|
Po sprejetju sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika
občinskega sveta in odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj
eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno-pravna komisija
občinskega sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. |
|
|
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob
sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika občinskega sveta ali
odloka tako določi občinski svet. |
|
|
O uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez
obravnave. Uradno prečiščeno besedilo se objavi. |
|
|
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
98. člen |
|
|
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu
občine pristojen občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
|
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala
večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih
članov, ki so glasovali. |
|
|
99. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov. Vsak član občinskega sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
100. člen |
|
|
Če občinski svet odloči, da se glasuje tajno, se
glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno
glasovanje. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke
njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži
zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
|
101. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri
drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov
delovnih teles |
|
|
občinskega sveta |
|
|
102. člen |
|
|
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se
na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso
imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se
opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
|
2. Postopek za
razrešitev |
|
|
103. člen |
|
|
Za razrešitev se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
urejajo imenovanja. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev,
določenih s statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je
pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino opredeljenih
glasov članov občinskega sveta. |
|
|
3. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
|
104. člen |
|
|
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
|
Županu in članom občinskega sveta na podlagi odstopa v
skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih
teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani,
tudi če niso občinski funkcionarji. |
|
|
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev
prenehanja članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu
občinskega sveta dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
|
|
Občinski svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se
pošlje občinski volilni komisiji. |
|
|
Sklep o prenehanju funkcije podžupana se vroči županu. |
|
|
Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega
kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
105. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Župan in občinski svet ter njegova delovna telesa
sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem
predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za
medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in
nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje
nastalih problemov. |
|
|
Kadar občinski svet obravnava odloke in druge akte, ki jih
predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu,
poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed
strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
106. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na
vsaki redni seji sveta poroča župan ali po njegovem pooblastilu podžupan
ali direktor občinske uprave o opravljenih nalogah med obema sejama in o
izvrševanju sklepov občinskega sveta. |
|
|
V poročilu o izvršitvi sklepov občinskega sveta je
potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti
razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa občinskega sveta župan ne more izvršiti, mora
občinskemu svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov
sveta. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela občinskega sveta, zato je
dolžan občinski svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih
odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
107. člen |
|
|
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in
sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles
občinskega sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno
obvestilo za javnost. |
|
|
108. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s
predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na
sejah občinskega sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov občinskega sveta, obvestila in
poročila o delu občinskega sveta, zapisniki sej in druge informacije o
delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega
sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski
in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. DELO OBČINSKEGA
SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
109. člen |
|
|
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je
delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov
in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določata statut in ta
poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja
sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih
odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
110. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
111. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika,
razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se
predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in
naloži statutarni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje občinskega sveta daje razlago poslovnika
statutarna komisija. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi
poslovnika, ki ga je dala statutarna komisija, odloči občinski svet. |
|
|
XII. KONČNA DOLOČBA |
|
|
112. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati
Poslovnik Občinskega sveta Občine Semič (Uradni list RS, št. 37/99 in
67/01). |
|
|
113. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Šifra: 007-03/2006-6 |
|
|
Semič, dne 5. oktobra 2006 |
|
|
Župan
Občine Semič
Ivan Bukovec l.r. |
|
|
|